/. L. Burgar: Irenej Friderik Baraga.
347
vali Otavci na obrežju Michiganskega (r. Mi-šiganskega) jezera. Teh najbližji sosedje so bili C i p e v c i. Tačas je vlada kupovala od Indijancev svet za svetom zavoljo bogastva, ki je tičalo v cedrovih hostah in ogromnih žilah vsakovrstne rude. Po mnogih pogodbah med vlado in Indijani se je pričel polagoma oživljati divji svet, na katerem je klil od leta do leta živahnejši promet. Da so pa rdeče-kožci odstopili toliko rodnega sveta, jim je
svet na Spodnjem in Zgornjem polotoku države Michigana, istotako tudi po Minnesoti in Wisconsinu. Ponekod so bili Cipevci takoj prisiljeni odriniti proti zapadu, drugod jim je vlada določila meje (reservacije), kjer so smeli ostati, živeč ob divjačini in ribjem lovu. Pustili pa so jih na rodni zemlji le pod pogojem, da jih bo vlada nadzirala v vseh ozirih. Kraje, kjer so živeli posamezni rodovi, jim je obdačila in v njih postavila državne urade  s  predsedujočim   nadzornikom.  Taki
morala vlada plačevati letne plače, določene v sklenjenih pogodbah, pa preskrbeti jim primerne zemlje na zapadni strani veletoka Mississippija, kamor bi se imeli preseliti, seveda na vladne stroške. Tako je vladi sčasoma pripadel ves svet ob Michiganskem in Gorenjem jezeru, v državi Wisconsinu in na severu Michigana. Po pogodbah, ki so bile sklenjene leta 1846., 1847., 1848., 1855., 1856., 1860., 1863—1867., se je odstopil važni
obdačeni kraji so bili La Pointe, L' Anse, Beaver Island, Cross Village, Arbre Croche, Grand River in Grand Traverse. Kako je Baraga skrbel za svoje ljubljence, se vidi v tem, da je pri vladi izposloval Cipevcem ob Gorenjem jezeru, kakor tudi Indijanom na Spodnjem polotoku Michigana, da so se jim dovolile stalne reservacije blizu njih rodnih bivališč.
V selu L' Anse, kjer je pred petdesetimi leti Baraga zgradil svojo misijonsko cerkvico
Rojstveni grad Baragov v Mali vasi.