ZVONČEK XXVIII—7 A. POTOČNIK: Ljubljana. (Daljc.) 5. LJUBLJANSKI GRAD.* ^_ ^^ rona vseh nekdanjih ljubljanskih utrdb je bil brez* u^B^5g^v|vfe paslopje v 11. ali 12. stoletju kramjski ali koroški ||™i|ssSfl==^ vojvode, ki so ta/krat gospodovali našim krajem. ^¦b^^3^| Znano nam je, da je bil že leta 1144. Vodalrih ¦ ' **' " (Udalrih) kapetan in načelnik na ljuibljanskem gradu. Letopisci zatrjuljejo, da je bil grad okolo leta 1470. jako trden, a precej majhen, obsegal je morda samo stolp z oklopnim zidom. Pri* ziidave so se vršile v 16. stoletju in se večale do današnje obisežnosti. Koroški vojvoda Ulrik III. je posedoval grad leta 1260. in ga leto pozneje odstopil aglejskeinu patrijarhu Gregorju. Pozneje je prešel v Ljubljanski Grad z Marijinega trga last češkemu kralju Otokarju, po njegovi smrti leta 1278. pa so ga do? bili Haibisburžani. Odslej je ostal v državni lasti, dolkler ga ni kupilo ljubljansko mesto dne 31. julija 1905. leta, čigar last je še daindanes. Okolo grajskega poslopja je bilo močno obzidje, za katerim je bil globok jarek. Na Gradu1 so bivali deželni glavarji do leta 1748. Tu je bilo pri? pravljeno stanovanje za deželnega kneza, kadar je prišel v Ljubljano, kar se je zgodilo pogdstoma. Deželni glavar je imel skižaibniike, pisarje in majhno vojaško posadko. Kalkor vsalk srednjeveški grad, tako ima tudi Ijubljanski kapelico, ki je posvečena sv. Jurju, takratnemu deželnemu patronu in zaščits niku ljubljanskega mesta. Ni izključeno, da je bil zato sprejet v • Pišemo »grad« in »Grad«. Kadar pomeni samo grajsko poslopje, pišemo »grad«, kadar pa hrib, pišemo »Grad«. 150 • XXVIII—7 ZVONČEK mestni grb tudi zmaj, ki ga zabada ta svetnik z dolgo sulico. Kapelica je zgrajena v gotskem slogu in je imela nekoč tri oltarje. Sedanji oltar je bil postavljen najbrž leta 1877. in je posvečen sv. Jurju. Na oboku krase cerkvico grbi nekdanjih kranjskih deželnih glavarjev. Na Gradu je stanoval tudi grajski kaplan, ki je maševal in izpovedoval posadko in jetnike. Ko se je v šestnajstem stoletju širila Lutrova vera po naših krajih, se je moral tudi v tej kapelici umakniti katoli* ški duhovnik protestantovskemu pridigarju. Od leta 1560. do leta 1597. so se shajali protestanti v tej kapelici, dokler jih ni ljubljanski škof Tomaž Hren izgnal in dokler ni uvedel katoliške službe božje. Po= sebno slovesno se je že od nekdaj pa do leta 1869. praznovala nedelja po sv. Jurju s slovesnim cerkvenim opravilom in ljudsko veselico. Leta 1908. je zopet oživelo prekinjeno »Jurjevanje« na Ijubljanskem gradu. Od 19. marca 1. 1684. se glasi zvon iz grajske ,--------------------------- kapelice vsak dan zjutraj in zvečer v spomin * ^^m^ na brezuspešno obleganje ljubljanskega mesta Ji^BJjiii^B po Turkih. Zvonjenje na Gradu je tudi nazna« *'V'fV^^^^H njalo pričetek in konec dveh največjih sejmov '$jšBt%^^^^^^^M v Ljubljani, ki sta trajala po štirinajst dni. Ta JH^HdH^^^^^^H sejma sta se pričela na dan sv. Filipa in sv. Ja; |^^^^^^^^^^^^^| koba (1. maja) in na dan sv. Elizabete (19. no l^^^^^^^^^^^^^l vembra). l^^^^^^^^^^^^l Na mestu, kjer se dandanes oglašajo I^^^^^^^^^^^Hj topovi ob gotovih prilikah, je stal lesen stolp |^^^^^^^^^^^^| za piskače, ki so igrali poleti vsak dan ob l^^^^^^^^^^^^| enajstih dopoldne, časih tudi pozimi. Igrali so l^^^^^^^^^^^^l tudi, kadar je prišel deželni knez v mesto, ob I^^BI^BBB^BBf slovesnem obhodu deželnega glavarja in ob Ljubljanski grad i izvolitvi mestnega župana ali sodnika. Ti pU oa jUgovzhoda 1 skači so tvorili prvo mestno godbo v Ljubljani. I V grajskem stolpu so hranili znamenit rog, dar škofa Tomaža Hrena. Mestni magistrat je na škofovo prošnjo ipripomogel k popravi stolne cerkve in zvonikov. V zahvalo za to je podaril škof leta 1606. rog, s katerim so zabavali meščane na večer, časih tudi zjutraj. To glasbilo ni bil iiavaden rog, temveč veliko godalo, podobno orglam, kakršno so imela vsa večja in bogatejša mesta. Okolo stolpa je bil le; sen hodnik za grajskega čuvaja. Nad čuvajevim stanovanjem vise že od nekdaj trije zvonovi, na katere je bil čuvaj plat zvona ob požaru. Kadar je bila ura na veliki, leta 1440. vlit zvon, je moral čuvaj ponoviti udarce na mali zvon in s tem je dokazal, da čuje. Mali zvon je pel nekdaj hudodelcein, kadar so jih vodili na morišče; zato so ga imenovali »zvon ubogih grešni« 151 ZVONČEK__________________________________________________XXVUl-7 kov«. V tetn stolpu je visel tudi četrti zvom, ki so mu rekali »zvon lumpov«. Ta se je oglasil toeno ob enajsti uri ponoči ter oznanjal, da je zapreti vse gostilne in kavarne ter veleval »lumpom« (ponočnja^ kom) iti k počitku. Ta stolp so leta 1813. Avstrijci močno poškodovali, ko so*s topovi streljali iz bližnjega Golovca na Grad,# ki so ga branili Francozi. Leta 1815. so stolp popravili, vendar je ostal še vedno le* sen. Leta 1848. pa so sezidali sedanji stolp in miu dali uro. Izza fran* coske zasedbe so ostali štiri topovi iz brona, ki so shranjeni v veži dr* žavnega muzeja. Francoiska vlada jih je naročila v Italiji in jih vpo« rabljala le ob izbruhih požara. Severni stolp, ki gleda proti Ljubljanici in Vodnikoivemu trgu, tvori stanovanje in opazovališče drugeinu čuvaju. Ta stolp ima na vrhu lesen nastavek, v čigar linah visi zvon, na katerega je v pretek; lem oasu ponavljal čuvaj udarce ure, ki je bila na piskaškem stolipu, ob požaru pa je nanj bil plat zvona. (Dalje.)