111   —
Lega Jugoslavenov.
§. Prerorenje Jugosiavenov strašno polagoma gre; vsaka stopinja polna je narodnega znoja; kjer se koli naša reč zglasi in peterka na same domače vrata, povsod je težkega prepira z vsakojakimi protivniki. Človek mislil bi po broju ali številu našem sodeč, da ne more težko biti; al razne želje dele nas po željah protlvniških v toliko na-rodičev, na kolikor nas je politika razdrobila. Al žalibog ne smemo reči, da si nismo tudi sami nekaj krivi; robstva privajeni radi si verige pletemo in kujemo, kjer jih še ni. — Pregledajmo malo nekaj lego; mi Sloveuci znamo najbolje, kaki nas žuli žulijo; boječi smo do sirot; klanjamo se pohlevno, kjer imamo očitne naravne pravice zahtevati, ter se še hvalimo, kako se radujemo sponam težkim; zato je lahko bilo, da so nas razdelili na šest zemeljskih zborov, kjer nas tako razdružene lahko zatare birokratično-aristo-kratična stranka; po takem vidimo tudi, kake so slovenske volitve razuu kranjske dežele; štajarski Slovenci volili so večidel same Nemce, tam je očitno prevagala birokracija; ravno taka je na Koroškem; po Istri in na Goriškem vidiš malo več kot same talijanske imena izvoljenikov! Po takem je viditi, da so edini Slovenci na Kranjskem, kjer so razun ponemčene Ljubljane domači gospodarji ne pa ^slovenische Parteia, celo zmagali in dokazali so očitno , da so se spomnili slovenskega imena in osemnajstletnega našega zastopnika.
Kaka je pak za ostale Jugoslavene? Ko se je  prašalo o tem,   kaj   bo   s Srbi   in   Hervati,   hladno   so   se   rned seboj gledali,   namesto   da bi se bili kmalo spoznali in ze-diuili se kot bratje; in lepo so jih nadmodrili Magjari; zdaj pa kuku   lele   in  joj!  Skoro,   da je  že prepozno.    Srbi   so inkorporirani;   Medjimurje   ravno   tako;   samo  Dalmacije in vojaške meje  so se Hervati   bolj   vroče   poprijeli;   al perve   talijanonemci,   druge   vojakonemci   ne   dajo    iz   rok. Težko je naše prerojenje!   In bolj ko  se  po Dalmacii Slaven!,   ki  imajo samo   orače,   pastirje   in   na jugu  tergovce, nikjer pa viadnikov in županov, ponašajo  pohlevno, bolj jih tolčejo po  glavah.    Tako  smo dobili  15. sušca lep  program iz Zadra,   podpiran  od  15  mož,   ki je živ dokaz,   kako so našinci pohlevni v ti zemlji celo slovanski, da ne bo talijanski jezik obnemogel, kakor so nekteri lažnjivi preroki raznašali, da se uradnikom ni treba bati za dozdanji kruh itd.; al kaj se čuje že 18. iz Zadra! Lahi so že pred 17.,  ko je volitva bila za vasi,   tako rjuli in razsajali zavoljo kandidatov, da je veliko vasi odločilo ne voliti,   samo   da   se   ne   imajo po ulicah do kervi cukati; na dan volitve pa cele derhali laške pred gimnazijo čakajo g. D. ter sramotno ž ujim postopajo, policija pa na pomoč   pozvaua   še   le  pravi,  zakaj so Slovani   nered   napravili,   da   so   sami   krivi!    In   v takih   so
 okolinostih volili ta dan osem poslancov; da po takem niso Slaveni, lahko je misliti. — Taka je lega Jugoslavenstva, ter bo nam težko pred pravice, dokler ne bodo Talijani dalmatinski uaši vladi pokazali, da ona zdaj gleda le raz-vitek velikotalijanske ne pa veiikonemške politike. In pred nam vsem ne bo čiste narodne pravice, dokler se svetu drugikrat ne pokaže, da mi ne iščemo kot Nemci in Talijani središča   zvun Avstrije,   ampak  v sami   Avstrii!