------ 162 ----- Gospodarske skušnje. * Nehaj o solnčnicah. Uže pred več leti so nam „Noviee" povedale, da i as te prekoristoe rastline Rusi vzcm6 vsako leto nad 30.000 gld. za olje, in v 8. listu 1877. leta so zopet hvalile korist solnčnic. Tu pri nas in menda tudi drugod po Slovenskem smo se za to prekoriatno rastlino premalo do zdaj brigali, kar pa ni prav. SolnČnica se d& v gospodarstvu na mnogo načinov v prid obrniti: 1) daje Čebelicam obilo voska, medii in voščene smole noter do pozne jeseni, ko uže navadno vsa paša zanje mine, 2) kjer presičem primanjkuje živeža, kot pri nas, se lahko s perjem krmijo; spodnje perje (a nikoli ne vse, ker bi rastlina preveč trpela) se poreže in zreže in med drugo zelenjavo ter jim v hrano pokuha; 3) iz semena, kjer ga je dosti in kdor ima pripravo, se dela olje. Sicer pa seme kokoši prav rade zobljejo in se ž njim dobro spi-tajo , ker je oljnato, pa tudi jajca rade po njem neso. Tudi marljivi gosp. profesor Povše piše o solnčnicah med drugim tako le: ,,Solnčnice vpljivajo tudi na zrak, katerega delajo zdravejšega zato, ker veliko vlažnosti v-se posrkajo. Z obilnim zasajanjem solnčnic bi mogli nezdrave kraje zboljšati, zato priporočam, te rastline zaaajati posebno mrzlim pa nezdravim krajem, v katerih ne more zarad hude zime živeti imenitna rastlina „eu-kalipt", ki more mrzlične kraje spremeniti v zdravo domovje." — Naj se zarad vseh teh raznovrstnih koristi kmetovalci bolj poprimejo solnčnic! * Kafra namesto rezanja prasic. Ker marsikaka prašiča pogine po napačnem rezanji, menim marsikomu vstreči s to skušnjo. Lani so „Noviee" priporočale beli petrolej namesto rezanja mrjascev. Prašiči pa ob času „rčanja" naj d& za 5 krajcarjev kafre med hrano pomešane. Ako ne bi prvič pomagalo, naj se jej dd še v drugo, al ne preveč, kajti to bi jej utegnilo škodovati, ker kafre preveč je strup. * Svinčene plosice pri zidanju novih pohištev. Dr. B. Sulek v svoji „Popularni fiziki" priporoča jih tako-le : Kdor stavi novo hišo na vlažnih tleh, da mu vlaga iz tal ne preleze v zid , naj , ko je temelj postavljen, po celem zidu temelja položi tanke svinčene plosice, ena do druge, in naj potem zopet na dalje zida. S tem bo zabranil mokroti po drobnih luknjicah lezti skozi zid. Svinec je gost, skozi njega ne more mokrota, in ga tudi rijd ne izjč. Škrljev.