OSREDNJA KNJIŽNICA CEDE CENA 80 SIT SLOVENIJA, SREPA, 16. SEPTEMBER 1002 ŠT. 36, LETO XXVI LASTINJENJE: PRIŠEL PO TOVARNO, DOBIL PA PISKER POGLEJ ME V OČI, DA TI POVEM, KJE TE BOLI 50 LET SLOVENSKE VOJSKE CERKEV IN DRŽAVA SE BOJITA HRVATOV JANŠA STRELJA KOZLE V TRIGLAVSKEM PARKU Z NOŽEM NAD DRUŽINO ANGEL IZ SARAJEVSKEGA PEKLA BONI NAMESTO PLAČ ■ ■ ■ bemti državo, če nima Bosne NOVf l 90BA ---W----- DRAGI MINISTER! Suše še ni konec, čeprev je najhujše mimo. škode bo zagotovo več kot 30 milijard dolarjev. Resen razlog za resen razmislek, ki ga namenjam predvsem dr. Davorinu Kračunu, ministru za plan. Dragi gospod, 30 milijard je denar, s katerim bi lahko storili marsikaj, da bi bile suše manj pogubne, da mnogih Slovencev tudi ne bi pestilo pomanjkanje 1 vode. Morda se strinjaš, da bi lahko Slovenija bila en sam vrt, ki ne bi smel Imeti problema z namakanjem, prav tako pa ne bi smelo biti krajev, ki nimajo zdrave pitne vode. Seveda ne gre, da bi kar na pamet ukrepali, zato pa Imamo ministrstvo za planiranje. Zagotovo bi lahko kakšno polovico zemljišč namakali, Slovenija pa Ima dovolj pitne vode, da bi jo lahko dobili prav vsi. Potreben je torej plan slovenskega namakanja, potreben je načrt za »slovenski« vodovod. To seveda tudi pomeni, da je potrebno poskrbeti, da bo voda za namakanje čim bolj zdrava, da bodo viri pitne vode zaščiteni, da oskrba z vodo ne bo odvisna od občinskih meja. Kar zadeva onesnaževanje voda, že Imamo načrte, vendar Jih prepočasi Izvajamo. (HE Vrhovo bodo skušali dati v pogon, čeprav Sava ne bo ustrezno očiščena!) Zagotovo mora stroka tudi povedati ali bomo Imeli nekaj večjih ali več manjših zbiralnikov vode, najbrž kar kombinacijo. To pomeni, da bo treba najti skupno besedo z ministrom za okolje, za kmetijstvo In še s kom. Predvsem pa, dragi minister, razmisli, kaj vse bi lahko naredili s 30 milijardami, kolikor Jih Je pobrala letošnja suša, če bi se plansko lotili problema... TVOJ DRŽAVLJAN IZJAVA ZA JAVNOST SDP SLOVENIJE PROTI POSEGANJU DRŽAVE V NEODVISNOST JAVNIH GLASIL Tudi v času volilne kampanje moramo zagotoviti politično neodvisnost javnih glasil. Zato nasprotujemo predlogom, da se z zakonom predpiše uredništvom javnih glasil brezplačno odstopanje prostora v glasilih za objave spročil strank v volilni kampanji. Nesprejemljivo je tudi poseganje v uredniško politiko v obliki zakonsko predlagane »koordinacije strank« pri posameznih uredništvih. Prepričani smo, da so ekonomski in profesionalni razlogi, da se bodo javna glasila aktivno vključila v volilno kampanjo s svojimi informacijami in da bodo enakopravno obravnavala kandidate in stranke. Predsednik SDP Slovenije Ciril Ribičič Vodja poslanskega kluba SDP Slovenije Miran Potrč N0WN90BA ___ Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Prodaja: Renato Vedečnik Izdaja PREŠE' d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. CERKEV IN DRŽAVA SE BOJITA HRVATOV Donedavna bratje Hrvati, njih oblast In novinarji, iz dneva da so sporu vernikov z župni-v dan stopnjujejo gonjo proti Slovencem in Sloveniji. Po kom odmerili krajšo molitev, vsej sili in za vsako ceno bi radi Slovenijo potegnili nazaj verjetno v prepričanju, da bo v balkansko morijo. Kot da je, morije, že nimajo dovolj, priporočilo o pameti seglo odštevši Bosno. globlje v srce od božjega Uradno, enoumno in sila Dragonji, ob morju v piran- nauka, ubrano hrvaško državno no- skem zalivu ali pod Zumber- |n tako veselo naprej, do vinarstvo kot, da tekmuje kom in zdaiv Razkrižju javno žalostnega konca, ko bo v stopnjevanju nestrpnosti oznanjajo, da gre za mnogo psovka in mržnja razmejila svojega, v vojni in s krizo osi- daljnosežnejše apetite, kot soseda ali Slovenijo. Sodeč romašenega občinstva do 50 sanio lokalni. p0 ravnanju in obnašanju ta- Slovencev in Slovenije. Sko- Jelinčičeva izjava o Istra- jno slovenske države kot rajda ne mine dan, da ne bi n'h' kot staroselcih in ne Hr- Cerkve se je upravičeno bati zdaj s te ali one strani, s tega vatih, naša odločitev o grad- misli zapitega Cankarja, ki je in drugega konca plati in dr- ni' avtomobilske ceste iz Ko- 0 svojem narodu sodil, da »je žave vznikla kakšna vest P.ra do Lendave, nimata na Slovenec biča vajen in že-o tem, kako Slovenci o Hrva- videz nič skupnega. Za Hrva- |jan...«. ški ali zoper Hrvate to in ono, te pa je to že skupni imeno- Da smo, kar smo, in kakrš-tako, da Hrvat, ki sledi temu valeč, na katerega krhko os- ni smo, Slovenci, uokvirja tu-časopisju, v strahu gleda za novnico nadgrajujejo stop- dj nedavna vrnitev nekrona-hrbet, kjer bi naj že bili Alp- njevanje gonje proti Slove- nega vojvode Dragiša Maroški Hrvati. Slovenci. n'j'- jeviča, ki se je blagovolil vrni- Zanimivo je, kako naša dr- Predsednik Kučan in mno- ti v toliko opsovano Sloveni-žava, njeno vodstvo, ponižno 99 gromoglasnejši zunanji jQi pa bi jo znova okinčal in milosti polno sprejema te minister začuda ponižno s psovkami in žalitvami ter žalitve, klevete in laži raču- sprejemata vse te udarce, povezal svoje tovariše v sa-najoč, verjetno, da pametni k°t da bi ne šlo za nekaj, kar mozvani skrbi za nas, Slo-Hrvat tej gonji zoper Sloven- Je mnogo več (če je kaj lahko vence in njih, Srbe. Zakaj toče, in Slovenijo ne bo nase- sptoh ve^je) od samo srbori- rej ne bi smel tovariš Maroje-del. Navzlic morebitnemu te9a m nacionalno zamraže- vič, sicer srbski državljan, podtikanju o zmotni popko- ne9a sPf®v°dnika v blatni va- pripeljati svoje zakonite dru-vini, se je treba spomniti, da s'- prepitega HDZ-ejevca ali jice, Slovenke na njeno rod-so (žal) nekateri Srbi pred MUP-ovca. Na Otočcu gosti- no grudo, ko ima vendar ve-osamosvojitvijo Slovenije ta te9a m onega, medtem ko ijavno osebno legitimacijo javno opozarjali na »brate« med žvečenjem in cmoka- države Slovenije, če lahko Hrvate, ki se v novejši skupni niem črnine gost že vidi, ka- peki tovariši Hrvati v tej isti zgodovini niso nikoli decidi- ko P° iahal P° Mokricah, ki državi Sloveniji ustanavljajo rano izjasnjevali o sebi in da so preddverje cerkve politično stranko tuje dr-o Sloveniji. v Samoboru... žave... Nepojmljivo in zato še bolj Tudi slovenska Cerkev za- Dajte, gospodje v vladi in zaskrbljujoče pri vsej tej ra- ^uda V*?0 9,eda na sP°r Cerkvi, dajte, otresite se bohoti je to, da se je v netenje z. verniki sicer iste Cerkve, jev za oslovo senco na obia-in krhanje dobrih medsosed- rimokatoliške, dasiravno ni stj jn kupite tem tovarišem in skih, medljudskih in medver- običaj, ko verniki pred župni- gospodi karto za tisti vlak, ki skih odnosov v Razkrižju kom zaklepajo cerkvena vra- jrpa najbolj oddaljeno posta-vključila zdaj še Cerkev. Do- ta- Dobrega pol leta je mora- j0. Narod to hvaležno priča-godki v zvezi s tamkajšnjim lo miniti, da je cerkvena go- |umo borca v ringu NOW190BA ____ -i-T'__ NENAVADNA ZGODBA DVAINDVAJSETLETNEGA DEKLETA IZ LONDONA RAZOČARANI DEČEK Dvaindvajsetletna Talisa Luci iz Londona je privekala na svet kot deček in dali so mu ime Josč. Z devetnajstimi se je po kirurškem posegu ponovno rodila - kot ženska. Uresničila je dolgoletne sanje in postala vrhunski model. Njena fotografija se je pojavila v londonskem dnevniku The Sun. Talisa Luci, ko je imela osem let in se je še imenovala Jos6. šmrnm*.;......... Talisa Luci (sedaj ima 22 let) na fotografiji, ki jo Je objavil londonski dnevnik The Sun. Talisa Luci se je rodila v Čilu. Ko je imela šest let, so se starši preselili v Veliko Britanijo. Bila je premajhna, da bi se zavedala svoje trans-seksualne drame in prevelika, da bi razumela, zakaj so ji lutke bolj všeč kot vojščaki. Že v rani mladosti je začela sovražiti tako svoje moško telo kot psihiatre, h katerim so jo vodili starši, ki se niso mogli sprijazniti z nesrečo, da imajo otroka — homoseksualca. Talisa se je počutila kot ženska. In zato je bila zelo nesrečna, jokala je, ni jedla, begala je od hiše, goltala tablete, sl rezala žile in skušala prepričati starše, da je ženska. Njeno življenje je bilo strašno. Bila je nesrečna duša, obsojena na moško telo. Živela je v napačnem telesu. In ne samo to. Oblačila se je kot ženska, uporabljala ličila in imela nore sanje, ki se jih je sramovala. Želela se je pokazati gola na tretji strani časopisa The Sun. V štirinajstem letu se je vpisala v umetniško šolo, kamor so jo sprejeli kot žensko. Skušala si je pomagati s hormonskimi kurami. In končno jo je odrešil kirurški poseg. Operirali so jo v zasebni kliniki v Sussexu. Cena pet tisoč funtov. Operacijo so ji plačali starši. Od tega trenutka je Talisa začela živeti, vsa njena preteklost je bila le še ogromna laž. Sedaj prebiva v majhnem lepo urejenem stanovanju v Claphamu, priljubljenem predmestju na jugu Londona. Resnice o svoji preteklosti ni nikoli povedala svojim partnerjem. Pri prvem srečanju z moškim je doživela moro. Bala se je, da jo bo razkrinkal. Vendar le ta ni nič opazil in doživetje je bilo fantastično. Pravi, da bo pravo resnico zaupala le moškemu svojega življenja, ki pa ga še ni srečala. Končno pa se ji je uresničila tudi druga želja. Pred kratkim so iz redakcije časopisa The Sun poklicali agencijo, kjer je Talisa delala kot manekenka in jo vprašali, če bi se gola slikala za njihovo tretjo stran. Fotografija prelestne mladenke je bila natisnjena v milijonih izvodov najbolj razširjenega londonskega dnevnika. Vukica Vlajič PRINCE PRETIRAVA Prince očitno rad pretirava in je tudi neokusen. Mnogi so se pritoževali nad njegovim obnašanjem na koncertu v East Courtu. Nekateri njegovi oboževalci pa so se pritožili, ker so bili za vso to perverznost prikrajšani, kajti oder je bil predaleč, da bi lahko kaj videli. LJUBIMCA V ISKANJU Bil je natakar, vojni pilot, voznik formule, paranoični vietnamski veteran. Zdaj se je Tom Cruise spremenil v irskega kmeta. Film se imenuje Far and Away (Daleč in stran). Zgodba govori o ponosnem Josephu Donellyju, garaškem poljedelcu, ki si v življenju ne želi nič drugega, kot delati na lastni zemlji. Soigralka, nikoli zadovoljna bogataška hčerkica Shannon Christie (igra jo Nicole Kidman) ga pregovori, da skupaj pobegneta v Ameriko. Človeka iz popolnoma različnih okolij delita sanje o Novem svetu. Teče leto 1892. ZDRAVNIŠKA MNENJA SE SPREMINJAJO VČERAJ ZLO, DANES KORIST Raziskave in razprave o koristnosti ali škodljivosti določenih snovi ali obnašanj strokovnjaki nenehno ponavljajo. In zgodi se, da tisto, pred čemer so nekoč svarili, danes proglasijo za ugoden vpliv na zdravje. Nanizajmo nekaj novih primerov. O tem, da je kajenje škodljivo, zdravniki seveda ne bodo nikoli spremenili mnenja, pač pa nenehno dodajajo nove dokaze o tej nadlogi. V ameriškem strokovnem časopisu za epidemiologijo American Journal of Epidemiology so pred kratkim objavili rezultate analize, ki pravi, da imajo celo najstniki, ki pokadijo tedensko le do dvajset cigaret, močno povečan holesterol v krvi, kar je lahko razlog kasnejših srčnih bolezni. Novorojenčki mater, ki so med nosečnostjo kadile, štirikrat pogosteje ob drugih problemih obolijo tudi za raznimi alergijami. Ti otroci imajo v svoji krvi še pred rojstvom mnogo več alergijski antitelesc kot dojenčki, katerih matere se niso zastrupljale z dimom. Precej omajano pa je mnenje o črni kavi, ki so ga pred desetimi leti objavili medicinci s Harvarda. Opozarjali so na povezavo med pitjem črne kave in rakom na požiralniku. V najnovejši analizi, opravili so jo nekateri isti strokovnjaki, pa ugotavljajo, da ta povezava ni tako pomembna, kot so nakazovali prvotni kazalci. Plavanje koristi kostem Še pred kratkim so menili, da so močne kosti odvisne le od tistih dejavnosti, ki nosijo telesno težo, torej od hoje in tekanja. Neka nova študija je pokazala, da je za kosti še kako blagodejno tudi plavanje. Raziskovalci z veteranskega medicinskega centra v Portlandu so primerjali skupini starejših plavalcev in neplavalcev. Plavalci so trinajst let vadili povprečno po 4,6 ur na teden in so imeli v primerjavi z drugo skupino za dvanajst odstotkov čvrstejšo kostno maso. Očitno na kvaliteto kosti ne vpliva le nošenje telesne teže, pač pa tudi pritisk mišic na kosti. Spet česen Česen je že stoletja zdravilo domala za vse od vampirjev do kuge. Raziskava medicinskega centra na Floridi potrjuje njegovo učinkovitost v obvladovanju infekcije. V krvi ljudi, ki so tri tedne dnevno pojedli dva do tri majhne glavice česna, je bilo precej več belih krvničk, naravnih morilcev vseh vrst mikrobioloških napadov na človeški organizem. Ko so njihova bela krvna telesca v laboratoriju namestili skupaj z rakastim tkivom, so ta telesca »ubila« tudi do 160-krat več tumornih celic kot telesca ljudi, ki niso jedli česna. Česen, trdijo znanstveniki, ni le snov, ki jača obrambne moči organizma, pač pa ima zelo širok spekter delovanja, zoper bakterije, glivice, parazite, viruse. Menda lahko nadzoruje celo zelo nevarne oblike genitalnega herpesa. Vendar strokovnjaki ne priporočajo nenehno uživanje česna. Zmerno dozo naj prične jesti človek tedaj, ko oboli. In to bodisi sveži česen ali industrijski preparat brez vonja. Ugasnite televizijo Kako škodljiva je za otroke televizija? Ameriška akademija pediatrov s svojimi 37 tisoč člani misli, da je zelo škodljiva. Strokovnjaki so ostro proti nadaljevanjem in filmom tipa Rambo. Ti filmi jačajo agresivno obnašanje, intelektualno pasivnost, skratka, same slabe lastnosti. Starše spominjajo, da ni nič narobe, če je otroku kdaj dolgčas. Ni potrebno, da so otroci stalno z nečim zaposleni. Ena najmočnejših gibalnih sil za razvoj samozavesti in kreativnosti je prav dolgčas, trdijo pediatri. Torej, od časa do časa ugasnite televizijo. Srce nadzoruje stres Medicinska ekipa iz škotskega Edinburgha je predložila dokaze o še eni sposobnosti človeškega organizma, v katerem se tvori srčni hormon, ki pomaga v nadzorovanju stresa. Ena osnovnih reakcij na stres je izločanje adenocorticontro-fine (ACTH) in hipofize. ACTH stimulira osvobajanje steroid-nega hormona, ki vpliva na metabolizem glukoze in odziv organizma na infekcijo in prizadetost. Iz zgodnejših raziskav se je dalo sklepati, da so na osvobajanje ACTH in na njegovo preprečevanje vplivali možgani. Sedaj pa so škotski znanstveniki dokazali, da ima močan vpliv na preprečevanje potencialno nevarnih reagiranj nekaterih sistemov v človeškem organizmu na stres prav srčni hormon ANP. Zdravniki so odkrili, da srce ta hormon proizvaja v velikih količinah in z njim tudi uravnava vodo in sol v človeškem telesu, deluje pa tudi na možganske celice. Še vedno ni jasno, kako hormon v možganih deluje, dejstvo pa je, da igra pomembno vlogo v živčnem sistemu in je fiziološko, morebiti pa tudi klinično zelo pomemben. Čistokrvni Irec režiser Ron Hovvard si sicer težko predstavlja, da kdo želi zapustiti Smaragdni otok, vendar pravi: »Lepa, kot je Irska, jima tedaj vendar ni mogla nuditi svobode. Če ima Irec kaj rajši od'zemlje, je to občutek neodvisnosti.« Popotnika sta na revnih bostonskih ulicah spoznala, da življenje v Ameriki ni z rožicami postlano. Joseph se za preživetje senzacionalno pretepa po krčmah, Shannon goji kokoši. A dogodivščine še ni konec. Oklahoma vzkipi in skupaj s karavano kmetov upata v uresničitev svojih sanj in potem - na prihodnost v dvoje ... PETROL z vami na poti Micki MUZIKA JE BIZNIS Končno. SUB POPzvok je osvojil tudi Slovenijo. Sicer kakšna tri leta prepozno, a vendar. Verjemite mi, dragi bralci, da po zakonitih podalpskih kleteh prav v tem času nastajajo nove skupine, ki si želijo zveneti podobno kot MUOHONEV, NIRVANA ali TAD. Nekaj se jih je že uspelo predstaviti širšemu občinstvu. »Touch Me, )m Sick« bo spet postal klubski hit. Ali pa morda vendarle ne? In zopet: tudi če je temu tako, kaj bomo sploh imeli od tega? Malo dobre zabave in kopico bendov, ki bodo capljali za svetovno rock produkcijo? Nekonkurenčnost je namreč največji sovražnik naših bendov, kadar gre za nastope v tujini. Brez založb in promoterjev je vse skupaj kaj klavrno, ta iste založbe in pro-moterji pa so komaj uspeli omiliti posledice invazije ameriških bendov na Stari kontinent, pri tem pa so si pomagali z bendi, ki so na vagonček skočili pravočasno. Torej, ostajata vam dve možnosti, dragi moji muzikantje: berite zahodno glasbeno časopisje in pridno kupujte najbolj hype plošče ali pa se zanesite na staro formalo radikalne eksotike. Tisti, ki bodo poskušali še kaj drugega, bodo tvegali neslavni konec. Toda, ali ni RockhRoll že od nekdaj bil nekakšno nasprotje »square« zi-heraštvu? Ja, ja, časi se spreminjajo.. . VIDENO NOVI ROCK, 5. 9., Križanke Bratje in sestre, bodimo vendar pošteni! Saj menda ja ni bilo tako hudo? Roko na srce, tudi slabše prireditve smo že videli kajne? Malce optimizma nam ne bi škodilo, gospoda. Najprej k poraznemu obisku. Če vprašate mene, je že 1100 prodanih vstopnic, toliko so jih namreč organizatorji iztržili, zavidljiv uspeh, če upoštevamo program namreč. Poglejte: če bi bil gost večera Nick Cave, bi bile Križanke polne do zadnjega kubičnega centimetra, tako pa smo prišli v njih zmrzovat le tisti, ki nas je zanimalo, ali se bo res kaj zgodilo ali ZOPET nič. Kljub ideološko zadrti izbiri nastopajočih (kakšen NR je to, če na njem nastopajo le in izključno rock bendi?) mi ni prav nič žal, da sem bil tam, čeprav moram v isti sapi priznati, da tudi tistim, ki jih ni bilo, ne bo treba točiti solz. Slednjemu pritrjujejo izjave organizatorske trojice (Weber, Vidmar, Ogrinc), ki v enotni evforiji hvaljenja letošnjega Novega Rocka nikakor niso uspeli prepričati radijskih poslušalcev, da je bil ravno letošnji NR tisto, brez česa jim živeti ni. Nekaj o bendih. MESSERSCHMITT so odlični hard rockerji, ki jih je veselje poslušati, toda še zmeraj medijsko prekratki, da bi lahko v popolnosti odgirali vlogo glavnega gosta te fešte. HOWITZER so kljub tremoznemu nastopu pevca suvereno odnesli lovorjev venec v predstavitvenem delu programa. Za ostale pa lahko malce resignirano napišemo, da so pridno in zadovoljivo nastopili v največjem un-derground klubu na Slovenskem. Morda velja omeniti velenjske RES NULLIUS, ki predstavljajo izjemen primer benda, na katerega lahko rock kritik vpliva - pozitivno. Fantje sploh niso več takšni bebci, kot so bili še pred letom dni. Stooges poetika, lggy mimika, tehnika, gumiarabika. Bravo dečki, bravo Marjan! Še enkrat: Novi Rock, pač. Morda bi kateri izmed bendov mnogo bolje funkcioniral v zdravi, zatohli atmosferi kakšnega izmed underground klubov, toda tudi tega smo na Novih Rockih že vajeni. Še pomnite, tovariši? NICK CAVE, 7. 9., Križanke Nabito polne Križanke s težavo prenesejo še zadnjo žalostno pesem benda ONCE UPON A TIME, kar v prevodu pomeni »Teža pregolema«, nakar je v zraku naenkrat čutiti tisto značilno napetost, sladko pričakovanje, ki ga navaden smrtnik občuti, preden se ima srečati s Stvarnikom. Roadieji popravijo mikrofonske kable, Gotchee: otvorili Novi Rock ’92. DOBER GOSPODAR MISLI NA JUTRI!!! Že danes si preskrbite, kar boste potrebovali prav kmalu: ROKOVNIK - PRIROČNIK’93 - da boste točno vedeli kdaj in kje, - da boste imeli vse zapisano, - da boste z njim obdarili partnerje, Izkazali pozornost do svojih članov, ga dali v zahvalo za požrtvovalno delo, - ker ga preprosto morate Imeti. V prednaročilu je zelo ugodna: SAMO 700 SIT. Vaša naročila sprejemamo na naslov: ČZP ENOTNOST, Dalmatinova 4, LJUBLJANA, telefon 321-255,110-033. p s ■ NE POZABITE - ZA DOBER NAKUP NI NIKOLI PREZGODAJ! prižgejo ojačevalce in kmalu stopi na oder On, mitsko biče, polubog. Vse ostalo se zgodi kot v transu in po končani črni maši imam občutek, kot da bi bil pravkar stopil iz cerkve. Tritisočglava množica ljudi, od katerih si je večina sicer nekoč želela poskusiti heroin, ali kaj podobnega, pa jim to zaradi verskih, moralnih ali pa povsem logičnih razlogov ni povsem uspelo (meni se zdi neumno), je v uri in pol izkusila ves Weltshmertz, ki se lahko skondenzira v enem samem človeku. Naj bom jasen: ničesar nimam proti Nicku Caveu. Koncert mi je bil zelo všeč in Cave je edini pravi darker, ki ga lahko poslušam brez pogubnih straniščnih učinkov. Tender Prey je prekrasna plošča in možak premore več energije kot dvajset metalskih frontmanov, toda poslušanje zadnjega albuma prepuščam Messerschmitt: nova zasedba in stari dobri rock. že omenjenim »jaz-bi-bil-džan-ki-pa-mi-mama-ne-pusti« darkerjem. Če pa bo Temni Nick še kdaj prišel naokoli, si bom koncert rade volje zopet pogledal. TREND Poslušati Danzige in Mini-stry. SVETUJEMO, PROIZVAJAMO. PROJEKTIRAMO. PRODAJAMO MONTIRAMO • zdravo in ekonomično gretje • ekološko čisto okolje • lahko vzdrževanje • kakovost in trajnost peči • prijetna toplota za vaš dom • toplozračni vložki »SUPRA« s termosteklom • fugirna masa PALESIT • ob gotovinskem plačilu 10% eassasconto • obročno odplačevanje 1 + 3 VSE NA ENEM MESTU • kmečke peči • kamini • toplozračne peči • štedilniki • pizza peči • polmontažne peči INFORMACIJE: JOŽICA MIKLOŠIČ Lerjakova 52, Pekre—Limbuš MARIBOR, tel.: (062) 631-375 IrEHKšJGiJJOOg M keramika 68000 Novo mesto Slakova 5 tel. (068) 21-201, 26-016, 26-015 fax (068) 24-298 SVETUJEMO, PROIZVAJAMO, ‘ PROJEKTIRAMO. PRODAJAMO, MONTIRAMO LESTVE Velika Britanija (NME) - ne- velika Britanija (NME) - al-odvisni albumi burni 1. THE SMITHS-Best... 1 Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. ALIČE IN CHAINS - Would 2. BEASTIE BOYS - Jimmy iomoc 3. MINISTRV - N.W.O. 4. BREEDERS - Safari 5. MAGNAPOP - Merry 6. DANZIG — Dirty Black Summer 7. FATIMA MANSIONS -1000% 8. FAITH NO MORE - Eve-rythmg’s Ruined 9. THE HOUSE OF LOVE - You Don’t Understand 10. THE HEART THROBS - Hooligan 1. THROVVING MUSES - Red Heaven 2. THE DROP NINETEENS - Delavvare 3. KITCHENS OF DISTINC-TION - The Death Of Cool 4. JULIANA HATFIELD - Hey Babe 5. PAVEMENT - Slanted And Enchanted 6. FINITRIBE - An Unex-pected Groovy Treat 7. SWALLOW - Blow 8. NIRVANA - Bleach 9. THE FIRE ENGINES - Fond 10. THE STONE ROSES - Turns Into Stone 2. GENESIS - We Can't Dance 3. NEIL DIAMOND - The Greatest Hits 4. INXS - VVelcome To VVherever You Are 5. MICHAEL JACKSON - Dangerous 6. SIMPLY RED - Starš 7. ENYA - Sheperd Moons 8. NIRVANA - Nevermind 9. MADNESS - Divine Mad-ness 10. JIMMY N Al L - Grovving Up In Public Velika Britanija (NME) - singli 1. SNAP - Rhytm Is a Dancer 2. BILLY RAY CYRUS - Ac-hy Breaky Heart 3. LUTHER VANDROSS AND JANET JACKSON - The Best Things In Life Aro F-roo 4. FREDDIE MERCURY AND MONSERRAT CA-BALLE - Barcelona 5. JON SECADA - Just Another Day 6. UNDERCOVER - Baker Street 7. KWS - Rock Your Baby 8. FELIX - Don’t You Want Me 9. 2 UNLIMITED - The Ma-gic Friend 10. TAKE THAT - I Found Heaven ZDA /Billboard/ - albumi 1. BILLYRAYCYRUS-Some Gave Ali 2. PEARL JAM - Ten 3. KRIS KROSS - Totally Krossed Out 4. VARIOUS - Boomerang 5. MARIAH CAREY - MTV Unpugged EP 6. MEGADETH - Count-down To Ektinction 7. VARIOUS - Mo'Money 8. GARTH BOOKS - Ropin' The Wind 9. RED HOT CHILI PEP-PERS - Blood Sugar Sex Magik 10. METALLICA - Metallica Velika Britanija (NME) - filmi 1. LETHAL WEAPON 2. FAR AND AWAY 3. BEETHOVEN 4. UNIVERSAL SOLDIER 5. BATMAN RETURNS 6. PETER PAN 7. MY COUSIN VINNY 8. BASIC INSTINTC 9. FERNGULLY... THE LAST RAINFOREST 10. THE PLAYER j DP HEKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propa-| gande In trgovine. CEIJE, Ul. XfV divizije 6 HOVf .30BA ______ \lirF-- __ Ozadja Radia Kranj Zadnje tedne je kar nekaj pisem objavljenih v slovenskem tisku posredno ali neposredno obravnavalo aktualno situacijo na kranjskem radiu. Pomamez-. ne zapise človek lahko mimo prezre, kajti v prvi vrati govorijo predvsem o duhovnem nivoju avtorjev oziroma »odprtosti« urednikov pri kreiranju rubrik, v katerih se objaviiaio stališča bralcev. Ker pa nekateri zapisi poskušajo tehtnejše in z argumenti razkrivati ozadja kranjskega radia, mogoče le velja zapisati še eno plat zgodbe, ki se je začela udejanjati v' preteklem sistemu in se dokaj nesrečno prenesla v sedanjost. Primer kranjskega radia je pravzaprav v določeni luči šolska demonstracija politične nespametnosti in želje po doseganju »lastnega« medija praktično za vsako ceno. Če pa k temu dodamo še malce prislovičnega gorenjskega lo-kalizma v vsej njegovi širini, potem ne moremo priti prav daleč od »občinskega podzemlja« (prostori Radia so v kleti stavbe SO Kranj, op. p.). Radio Kranj so pred približno štirimi leti preko ideje ZSMS spočeli pod okriljem komunistov v SZDL-jevski hiši. S pomočjo takrat še živečih SIS-ov se je našla ustrezna finančna baza in projekt so pripeljali do poskusnega oddajanja. Če preskočimo zaplete, za nekatere politični udar, ob odhodu takratnega direktorja in odgovornega urednika, pridemo do aktualne situacije, ki kranjski radio v marsičem vrača na izhodiščno točko. Radio Kranj je še vedno delovna organizacija v ustanavljanju, brez z zakonom (novega pač še vedno ni) določenega organa upravljanja in s programskim svetom, ki pa je zaenkrat še vedno zgolj na papirju. Ob statutu, ki so ga sedanji občinski možje pripravili še po samoupravnem vzorcu in se-„ dan ji v. d. direktor praktično izsili od zaposlenih, ni v hiši nobenega bistvenega splošnega akta. Odločbe o plačah, dopustih ... so že dve leti označene kot začasne, se v letu dni večkrat spreminjajo in so očitno oprte zgolj na direktorjevo (ne) poznavanje pravne ureditve na tem področju. Radio Kranj je letos tri mesece pravno-formalno oddajal brez odgovornega urednika, obe vodilni mesti pa sta z istima osebama v vlogi vedejev zasedeni že več kot leto dni. Kranjski izvršni svet v odstopu je ob zadnjem šestmesečnem imenovanju v. d. direktorja mirno preslišal, da je le-ta dobil od kolektiva nezaupnico. Sveto prepričanje, kot se je izrazil eden od lokalnih političnih odličnikov, da bo kranjski parlament pred poletjem zanesljivo sprejel zakonsko določene organe, se je popolnoma razletelo pri odbornikih v občinskem zboru združenega dela. Glede na izzide glasovanja jih ni malo, ki s(m)o prepričani, da je bil izglasovani negativni rezultat prehodno politično dogovorjen. Zanimivo in zadnje čase vse bolj absurdno je v luči pričakovanja sprostitve moratorija na radijske frekvence v Sloveniji, skozi očala kranjskega radia zreti v bodočnost. Ohranjanje sedanjega stanja v naši hiši je namreč ob obilici sprenevedanja pisano na kožo zgolj in samo današnji (jutrišnji) dnevni politiki. Projekt ima v tej optiki seveda nujno vse manj skupnega s profesionalnim novinarstvom in vse bolj prehaja na področje, kjer se začenjajo izrazi, ki so v slovarjih označeni z zvezdicami. Bo kranjska politika ob vsem priseganju na pravno državo zmogla stopiti preko vse širšega brezna in končno, skozi dolžnosti ustanovitelja, posta- viti Radio v zakonske okvire in ustvariti vse predpogoje za njegovo normalno rast? Če bo odgovor na (retorično?) vprašanje negativen, potem pač velja že danes ugotoviti, da novinarski ceh s tem dokončno izgublja svojega člana, krepijo pa se vrste bolj ali manj politično obarvanih propagandnih neslanosti in primitivizma, To pa je seveda točka na kateri se bo marsikdo iz sedanje ekipe poslovil od redakcijskih prostorov, ki so bili svoj čas menda uporabljeni tudi za zapor. Zgolj aluzija ? VINE BEŠTER,, v. d. gl. in odg. urednika Radia Kranj Odprto pismo! Radi prepočasnega in ne preveč resnega dela Občinske komisije za ugotavljanje medvojnih in povojnih zločinov v Občini Ljutomer ter nerazumljivega, večkrat dvoličnega stališča Občinske organizacije ZZB NOV Ljutomer o teh vprašanjih pošiljam v objavo v medijih Občinski skupščini in Izvršnemu svetu Občine Ljutomer sledeče Vprašanje: Kaj namerava storiti, da se zadeva zaključi? Z ozirom na dejstvo, da sem dobil muzejske arhivsko oštevilčene fotokopije rokopisa Alt Frančka Milana od maja 1944., kjer gre 60 ljudi iz Razkriškega področja, radi slabega dela Červič Staneta Bojana, poročilo Atene z dne 14. 1. 1944 ter da posedujem fotokopijo pisma Nemec Ivana Vojka pisatelju Ferdu Godini, v katerem pravi, da Červiča ni poslal kot aktivista v Prekmurje, ampak je samo toleriral njegovo željo, in končno poročilo Šumenjak Daneta Mirana z dne 28. 8. 1944. o Červičevem slabem in škodljivem delu v Prekmurju, iz česar sledi, da gre za okrog 100 ljudi, kateri so žrtve dvomljivih borcev in ali dvomljivih aktivistov, da ne rečem celo lažnih, zato predlagam Občinski skupščini Občine Ljutomer in Izvršnemu svetu Občine Ljutomer, da o delu svoje občinske komisije in stališču občinske organizacije ZZB NOV Ljutomer na eni izmed prihodnjih svojih sej o tem razpravlja. Menim, da je treba delo pospešiti, vsebinsko poglobiti in razširiti, da se tako čimprej zaključi in pride do sprave. Dokumentacije je dovolj in je na razpolago, le proučiti in preveriti jo je potrebno. Tako se bo poleg gori navedenega ustvarila tudi podlaga za pravo in resnično zgodovino, kar sedanja v mnogo-čem ni. V kolikor sedanja komisija nima prave volje, da delo resno korektno opravi, je potrebno komisijo menjati z bolj delavnimi člani in s predpogojem nepristranskosti. Občinsko združenje ZZB NOV Ljutomer pa naj pripravi dokaze o tistih, ki so bili pobiti in so imenovani od njih - namreč od združenja - za gestapovske vohune, Alojz Lebar, Sabočan in Rauterjevi. Za takšne težke obsodbe so potrebni vendarle dokazi - če sploh so? - Razumeti je namreč treba, da sedaj že tretja generacija mora nositi madež svojih prednikov, brez da bi jim do sedaj bila krivda sploh dokazana. Dokazana krivda skrivačev pa se niti noče obravnavati, pa čeprav gre do sedaj še za neugotovljeno število žrtev, Blišč in beda demokracije V naši volilni areni je večina nastopajočih že dalj časa pokonci in kar pridno zapravlja državni denar, denar davkoplačevalcev in delavstva. Za nameček se ne ozira na nič in na nikogar: zdi se, da jih v tej igri ne more nihče več ustaviti. Nabiranje političnih točk s koristnimi dejanji za slovenske državljane je v ozadju. V ospredje prihaja, kdo bo koga bolj nasadil in bolj grdo prekucnil, z željo, da se ne bo nikoli več pobral. Pri tem rola-nju na politični sceni so uporabna vsa orodja in orožja, ki jim pridejo v roke in na pamet. Skoraj vsem pa gre-za to, da bi prišli na oblast ali ostali na njej ter nemoteno vladali v imenu in na račun ljudstva. V demokratični, civilni in pravni državi pa se na oblast pride in z nje odide z volitvami. Recimo, da je to res. Recimo tudi, da bi pri nas nekateri radi prišli na oblast še pred volitvami. Če bi kazalo, da jim to ne bo uspelo, bi poskusili vso zakonodajo naravnati tako, da bi čim lažje prišli na prestol. In za to gre v tej igri - pri snovanju in sprejemanju volilne zakonodaje. Sicer pa vsak volilni sistem oziroma volilna zakonodaja na koncu naplahta volilce. V takem (ne)moralnem, (ne)pra-vem in vsesplošno bolehnem stanju, v kakršnem je naša družba, je demokratična volilna zakonodaja že vnaprej zgolj pobožna želja. Za kakšno' inačico se bodo sporazumele naše stranke oziroma poslanci, še ne vemo. Ne vemo, kako, kdaj in kakšne »zakonske zveze« bodo sklepali strankarski prvaki. To je gotovo precej odvisno od volilne zakonodaje in od tega, kolikšno in kakšno doto bo prinesel v zakon. Ali nas bodo z volilnim referendumom potegnili za nos; ali bodo sprejeli predlagani sveženj volilne zakonodaje; ali bodo nekoliko popravili staro volilno zakonodajo in celo razpisali volitve; ali pa bodo na naše začudenje spremenili ustavni zakon in si podaljšali vladanje ter oblast, ko jim bo tekla voda v grlo. Ali pa nekateri morda celo potihoma upajo in delajo v to smer, da bi nas pripeljali v izredni položaj in temu primerno ukrepali. Pri tem jim je popolnoma vseeno, ali zmorejo oziroma bodo zmogli sprejemati zakone in druge odločitve, ki so usodnega pomena. V čakalnici parlamenta (poslanski klubi) čaka na usmiljenje pomembna vsebinska zakonodaja - od zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, zakona o intervencijah v gospodarstvu, zakona o družbah, o soupravljanju, o stečajih, o socialnih in delovnih sodiščih, o financah in monetarni politiki itd. Volitve so potrebne zaradi tega. Oblast je oblast in vsaka vlada. So pa razlike v vladanju. Za te razlike gre volilcu in volitve so priložnost, da se oblast udari po prstih, ali pa zamenja. In kjer so delovno mesto, socialna varnost, socialno partnerstvo, soodločanje in poceni delovna sila - nizka mezda, zadnja pravica v malhi človekovih pravic, je odločanje o teh razlikah za volilca bolj pomembno, kot je to videti prav na prvi pogled. Po volitvah hitro zbledi blišč volilnih kampanj in kazati se začne tudi beda. Nova oblast pozablja na dane obljube, ki jih je tako sveto trosila med volilci med volilno kampanjo, da si je pridobila njihove glasove. Življenje po volitvah gre svojo pot. Nova oblast je zamenjala staro oziroma stara je pre- . ki po poročilu Alt Frančeke Milana samo na raz- . , , . . kriškem področju govori o 60 ™Vala »novo« davkoplačeva-Ijudeh. Cr> nL irrafinnanrm lec je ostal to, kar )e bil, enako velja za delavca in njegovo be- Ijudeh. Ce pa izračunamo ostali teren, pa je gotovo število 100 premalo, čeprav jih uboga komisija ne najde niti dvajset. Prijatelji, odprimo vrata resnici, saj smo vendar to tudi dolžni storiti! Ptuj, 10. septembra 1992. FRANC TARČA do. Še vedno razmišlja, kako bo preživel sebe in družino. Volitve so za nami in začno se priprave na nove volitve. Opozicija se spravi na prežo in nestrpno čaka na vsako priložnost, da bo naskočila vsako potezo vlade, da si bo tako za- čela nabirati nov politični kapital za naslednje volitve, najraje pa izredne. Očitno je politični kapital pomembnejši od ljudi, njihovih težav in stisk. Kako smo gledalci v tej politični areni naivni, bo pokazal čas. In ne nazadnje se bosta pokazala blišč in beda demokracije, te magične besede, ki odpira vsa vrata. RAJKO LESJAK, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Izjava SDP Slovenije o ukinitvi pouka srbohrvaščine v osnovni šoli Polemika o umestnosti učenja srbohrvaškega jezika v osnovni šoli je skrajno spolitizirana in zato neproduktivna. Zato ponuja SDP Slovenije, ob vsem spoštovanju mnenja strokovnih institucij, v razmislek predlog, da bi ta predmet v prihodnje zamenjalo izbirno učenje jezikov sosednjih držav, to je italijanščine, nemščine, madžarščine ali hrvaščine. Kakšen kruh nam bo rezala industrija To je bil naslov javne tribune, ki jo je organizirala v Šentjurju izpostava SDSS. Vsakemu človeku, ki še ima občutek za naravne zakonitosti se zdi takšno vprašanje nestvarno in dokaj značilno za komuniste iz realsocializma. Zaradi tega razgledanega in stvarnega človeka takšno zborovanje ne more zanimati. Znano je, da kruh daje kmetijstvo, industrija in vse ostalo pa le izboljšuje življenje in delo, če je ekološko in racionalno organizirano. Zaradi naslovne miselnosti je bilo kmetijstvo v realsocializmu zapostavljeno in je danes v težavah in nerazvito. Zaradi miselnosti, ki se ponuja iz naslovnega vprašanja, je bila praksa komunistov iz realsocializma nenaravna in je morata propasti. Toda pri nas še ne v celoti. Privilegiranci in preoblečene! še ohranjajo staro prakso in staro miselnost. Šentjurska SDSS se je ustanovila po volitvah in ustanovili so jo bivši komunisti, ki so prišli z intrigami in po zaslugi slabosti De-mosne koalicije v šentrjursko vlado, ter zavedeni in omamljeni delavci. Zaradi tega nočejo vedeti za program, ki ga je De-mosna koalicija proklamirala pred volitvami. Ta program je bil v določitvi, da se da podpora razvoju družinskim kmetijam in z ozirom na bogato kulturno dediščino turizmu in vsemu, kar sodi tu zraven; to je gostinstvu in obrti. V tem je perspektiva našega področja in mora biti tudi vir dohodka. Na žalost se je na tem področju zelo malo naredilo, kar pa ni čudno, saj so stare strukture popolnoma prevzele oblast. V demosni koaliciji, ki je bila izvoljena s skromno večino, so bili trojanski konji in preoble-čenci, ki samo govoričijo demokratično (kot so to počeli dosedaj), drugače pa spretno manipulirajo z drugimi, ki so preveč vdani (zadovoljni hlapci) oblastnim strukturam in še to tistim iz realsocializma. Takšna je bila tudi vzgoja realsocializma. Vsak, ki je ohranjal naravne zakonitosti in spošto-. vai krščanske vrednote, je bil moteč in je še moteč za obla-stiželneže in privilegirance. Za naslednje volitve, ki so pred nami, so važni ne toliko programski cilji in strokovnost, ampak dosti bolj metode delovanja in značajnost, ki so jih dosedaj pokazali bodoči kandidati. Dokaj jnsno pa je, da za naše področje bo kruh in dohodek moral biti v kmetijstvu, turizmu, ter gostinstvu z obrtjo, ki sodi v te gospodarske panoge. V tem je treba iskati naše per-spektive, ne pa v industriji, ki je dostikrat ekološko problematična. V ta namen je potrebno racionalizirati občinsko upravo in administracijo, ki je še vedno pokora in ovira za Skavt Stane ponovno v akciji Neumorni predsednik mariborskega Družbenopolitičnega zbora in predsednik občinskega odbora NOS Maribor, Stanislav Holc, ne more iz svoje kože. Časi, ko je s svojimi vragolijami Mariborčane še zabaval (alpinizem po občinski stavbi in obešanje ruske zastave), pa so minili. Medijsko pozornost v predvolilnem času si skuša zagotoviti z vedno originalnejšimi akcijami. Očitno je spoznal, da je z očitki podpredsedniku občinske skupščine o rdečem prevratu, izjavami o policijskih metodah vodje INDOK centra ter z diletantskm poskusom rušenja občinskega proračuna, precenil svoje sposobnosti. Tokrat je pričel pri temeljih. Po dveh letih pripravništva v politiki se je končno naučil, da je pot do oblasti tudi politika malih korakov. Spoznal je, da se mora rušenja rdeče nevarnosti, ki še vedno razsaja po delavskem Mariboru, lotiti pri samem začetku tega zla, pri vhodu v občinsko stavbo, kjer je nekdaj tako odmevno izobešal svoje zastave. Opogumljen z maligani, se je vročega avgustovskega večera skušal ohladiti v službenem avtomobilu, do katerega ima kot visok funkcionar tudi vso pravico. Toda glej ga zlomka! Namero mu je preprečil rdeč ostanek mariborskega boljševizma - varnostnik. Kako je vsa akcija potekala, je razvidno iz faksimila zapisa. Epilog: Skavt Stane je bil odnešen na Ulico heroja Staneta, še preden jo je uspel preimenovati. _ Josip štajerski DO VARNOST LJUBLJANA / t d ~ VP * TOZD Varovanj* o,.™,.,,. Sov. C Oafovn**noti Tlcrecr ^ospooC CouS Datovm nalog /Z1 &GI POROČILO O DOGODKU Varnostnik c U- CTD...........som pri opravljanju del In opravil pri liričnem varovanju premolenja dne J* ■ ? C od rarnal in ukrepal pri sledečem posebnem dogodku Opis dogodka - poroCilo tlo-Lo pc fjrerrt »»<«.sJ-všie fr/še/ a. .. preotied«.' L V-T?c a-ore/rL« /**toča, ... Are* nzoyz To jp. f>wc~ 6. 4« r se . Siieno. Svilno, r.ii.tf, ČSee z/n er/o. "fa xhž‘ nisren....ve.e~' prenos,#/..sv/~ . //0/0-0» na /•* 'FSj#-!&..!/... tp/T 'r&en* ev/4« 4-o/q_- ...... zdrav razvoj našega področja. S tem se bodo našla sredstva in delovna sila za hitrejši razvoj infrastrukture in ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Franc Zabukošek, NDS, Šentjur Protest republikanske zveze Slovenije RZS najostreje protestira zoper postopke Ministrstva za notranje zadeve, ministra g. Bavčarja in g. Brejca, v zadevi SNS in njenem predsedniku g. Jelinčiču. Kje ste bili gospod Bavčar, ko je neki tujec, znan pod imenom Marojevič, sredi Ljubljane kričal in klical na pomoč jugo-vojsko, ki naj bi po njegovi želji poteptala Slovenijo? Kje ste gospod Brejc z vašim VIS-om, da ne veste, kaj vse počno tuje organizacije po naši državi? O srbski-teroristični skupini Črna roka vam ni nič znanega, pa o tem, da določeni krogi tuje delovne sile zbirajo denar in ga pošiljajo v Srbijo za podporo vojni in veliki Srbiji, vam tudi ni nič znanega. Saj vam ne more biti, ko pa vaši agenti sledijo in napadajo zavedne Slovence, tiste, ki so se med vojno borili proti okupatorju. Tiste pa, ki so sodelovali z okupatorjem, tudi bivše delavce KOS, pa pustite, da v naši državi počno, kar želijo. Tukaj je Slovenec gospod Zmago Jelinčič, tu je Slovenska nacionalna stranka in to bi moralo biti zadnje, kar bi vas motilo. Motijo vas naj tuje stranke, kot so SDA, HDZ, SDS itd., ki nimajo na ozemlju Slovenije kaj iskati, šele potem vas naj moti stranka, ki se bori za Slovenca in Slovenijo. Ko bo vaše ministrstvo očistilo to državo do te mere, da v njej ne bo več niti enega tujca, ki je bil izdajalec, kriminalec, morilec, potem tudi nacionalizma v Sloveniji ne bo več. Zavedali se morate, da v vsaki državi nacionalizem nastaja in se krepi sorazmerno z dotokom tujcev v državo. Zato pa ste vi boter SNS, saj ste nam jih naselili pred nos kar sedemnajst tisoč v nekaj mesecih, poleg kdo bi vedel koliko stotisoč že prej živečih je pri nas. Tega, kar so naredile z nami določene vladajoče stranke v kooperaciji z notranjim ministrstvom, si Slovenci nismo zaslužili, niti se za kaj takega nismo borili. Kot je opaziti, ravno notranje ministrstvo prevzema vlogo bivše JLA, pa ne po funkciji obrambe, ampak po montiranju aretacij, raznih podtikanj in diktature, ki je iz dneva v dan bolj navzoča. Zato gospod minister Igor Bavčar, vas RZS poziva, da storite tisto, kar si večina Slovencev po tihem želi; rešite slovenski narod pred stalinistično diktaturo in odstopite. Mi, republikanci, se vas ne bojimo, ne bojimo se vašega represivnega aparata, ne vaših specialcev, ki tako radi lomijo lesene kole na glavah Slovencev. Želimo pa se sestati z vami za okroglo mizo pred slovensko javnostjo in vam s pričami in dejstvi dokazati, kdo in kaj ste v resnici. Mi, gospod Bavčar vas ne spoštujemo, celo zviška gledamo na vas, ker smo res pravi, zavedni Slovenci. Žal pa za vas kaj takega ne bi upali trditi. Bodite demokrat in se odzovite pozivu RZS, kateremu se že toliko časa tako spretno izmikate. Ker sedaj pripravljamo kongres, si po tihem želimo čimmanj »lovskih« strelov, pro-mentih nesreč in režiranih aretacij. Lep pozdrav! za RZS ŠTORMAN Adolf, Velenje STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI PRAVLJIČNI HOROSKOP za šolsko I. 1992/93 To šo|sko (Blo ho za dečke nepozabno, saj vas čaka veliko lepih presenečenj Tudi otroški avtomobilček ki vas bo v najkrajšem času pripeljal v šolo. Le zakaj bi hodili peš ali se L2f aYobus°mlVenda: paz'te’ ^ se z avtomobilčkom ne boste igrali med poukom °VIHa bečkov se b° 2alJubila v sošolke ali prijateljice. Zato se med poukom lepo obnašajte, med odmori pa nikar ne divjajte. Deklice ne marajo razgrajačev. Malo bolj si umivajte zobe. Nog si m treba umivati, saj vsi nosite nogavice. Skoznje pa se tako in tako ne morefe no^vse lefo6 S' redn° ne9Uite’ VSa' 03 r0kah' kjer S° b0li vidni' saj rokavic ne NASVET: NATANČNOST PRI MATEMATIKI NE BO ODVEČ! Deklice dobro veste, da šola ni šala, zato boste svoje punčke in druge igračke shranile in se igrale le ob sobotah in nedeljah. Ker pa ste že velike in znate prav dobro opazovati, kateri od sošolcev vas neprestano ogleduje, boste še bolj pazile na svojo zunanjost. V lase si boste zataknile še kakšno okrasno sponko ali pentljo. Tudi vaša oblačila bodo prikupna in boste kot princeske iz pravljic. Pri tem pa nikar ne pozabite, da se v šoli res ne sme klepetati med poukom. Dobre učenke naj to šolsko leto še bolj pomagajo tistim sošolkam in sošolcem, ki jim učenje ni ravno konjiček. Kadar zvečer ne boste in ne boste mogle zaspati in vam ne bo pomagal niti recept za spanje, se le spomnite na dobro vilo Trnavko in njene prečudovite pravljice. Doma bodite pridne, saj že znate pospravljati in pomivati posodo. Mnoge se boste naučile peči tudi palačinke in kuhati najslajši čokoladni-jagodni-vanilijev puding. NASVET: POSEBEJ PREVIDNE BODITE PRI NAREKIH! ...IN KO ZAZVONI ŠOLSKI ZVONEC - JE TUDI TEGA OTROŠKEGA HOROSKOPA KONEC... HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. j Zelo ste obremenjeni in dodatno OKifl vas bodo obremenile še naloge, ki vam jih bodo naložili v družini. Krotite svojo nepotrpežljivost, hvaležnost bo vaše plačilo. V ljubezni bo šlo vse tako, kot si želite. Srečne številke 2, 5, 10, 24, 26, 30. Bik 21. 4.-20. 5. ! Počutite se mladostno in polni I energije, z lahkoto boste kos vsemu, česar se boste lotili. Novo prijateljstvo vam bo odprlo oči v važni zadevi. V partnerstvu bo nekaj nesporazumov, ki jih le razjasnite. Srečne številke 1, 9, 10, 11, 40, 42.________________________ Dvojčka 21. 5.-21. 6. UVOJCt EH Vaši nameni so dobri, vendar boste morali biti zelo pazljivi, da bi dosegli cilj. Pri naslednjem sprehodu po mestu, pustite čekovno knjižico doma. V poklicu boste imeli težave in se zapletli v prepire. Srečne številke 4,17,18,20, 33, 41. Rak 22. 6.-22. 7. V središču vašega zanimanja bo-HSa do družinske reči. Sprejmite presenetljivo povabilo - rešili boste probleme, ki vas že dolgo žulijo. Pokažite svojo širokosrčnost in ne pozabite na svojega partnerja. Srečne številke 4, 6,14, 22, 37, 39._____________________________________ Lev 23. 7.-23. 8. rT J Da ne bi česarkoli napačno načr-IMiaJ tovali, preglejte v prvi vrsti svoj finančni položaj. Bodite zelo previdni, če vam bo kdo takole od strani ponujal kakšno priložnost ali vam kaj obljubljal. Previdnost v prometu. Devica 24. 8.-23. 9. 1^1 Imate dobre možnosti, da bi na-BJbl predovali v poklicu. Pri tem pazite na to, da boste dovolj dobro precenili sposobnosti svojih sodelavcev. Utegne se zgoditi, da bi si ustvarili kakšnega sovražnika. Srečne številke 3, 4, 16, 21, 29, 31. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Vaša domišljija ne pozna meja in sposobni ste pridobiti ali navdušiti marsikoga za svoje predstave. Toda ne izgubite občutka za stvarnost - ali je vse tudi uresničljivo, sicer boste zelo razočarani. Srečne številke 3, 4, 9, 22, 29, 30. Škorpijon 24. 10.-22. 11. ^'"'2 Vaša sposobnost, da znate pojas-■UBa niti še tako zamotane reči in jih pojasniti s preprostimi besedami, vam bo prinesla mnogo občudovalcev. Toda previdnost pred laskači, med njimi so, ki vam ne želijo dobro. Srečne številke 3, 5, 15, 26, 37, 42.________________________ Strelec 23. 11.-21. 12. Psa Nazadnje gre Klal dolgo upali. T< vse tako, kot ste že dolgo upali. Toda nič ne bo tako, kot bi lahko bilo, kajti sami k temu ne prispevate dovolj. Poskusite biti bolj aktivni, počutili se boste veliko bolje, manj bo dvomov. Srečne številke 1, 9, 10, 21, Koza-og 22. 12.-20. 1. Izgubljeno vam ne da miru. Prepu-BkSOl stite se radovednosti, dokopali se boste do pomembnih spoznanj. V poklicnem delu se boste izkazali, denarni problemi bodo še trajali. V športu bodite zelo zadržani. Srečne številke 4, 11, 13, 39, 40, 41. Vodnar 21. 1.-19. 2. Postavili vas bodo pred pomembno poklicno odločitev, ki o njej dobro razmislite in se ne prenaglite. Dober bi bil posvet s prijatelji. Zdravstvene težave bodo prehodne in zdravnik ne bo potreben. Srečne številke 11, 14, 22, 31, 32, 39. Ribi 20. 2.-20. 3. Nagnjeni ste k avanturam, ki se ne bodo končale najbolje. Ne pustite se zapeljati, če boste v trdnih rokah. Sreče se ne da uloviti. Ob koncu tedna vas čaka lepo presenečenje. Tudi večji denarni izdatek. Srečne številke 5, 11, 16. BESEDE PISATELJA NIKOS KAZANTZAKIS »Ker pa v moji pogodbi z življenjem ni vpisanega roka, zrahljam zavoro, kadar pridem na nevaren klanec. Življenje slednjega človeka je namreč cesta, ki drži navkreber in nizdol, zato potuje vsak pameten človek z zavoro. A jaz, to naj si štejem v čast, gospodar, sem že zdavnaj zavrgel svojo zavoro, ker se pač trkov ne bojim. Karamboli pravimo delavci iztirjanjem. Naj me hudič vzame, če mi je mar za trčenja, ki jih povzročim. Dan in noč drvim ko nor, delam, kar me veseli, pa naj se tudi razletim na kose, kaj morem s tem izgubiti? Nič. Mar si, če bom hodil, kot je treba, ne bom zlomil vratu! Seveda si ga bom. Zatorej prižgi vse topove, naprej! Zdaj se mi smeješ, gospodar. A vendar ti pišem svoje bedarije ali, če hočeš, svoje misli in slabosti — čeprav jaz, bogami, ne razumem, kakšna je razlika med vsem tem - pišem ti, a ti se smej, če ti ni odveč. Tudi jaz se smejem, kadar se smeješ ti in tako smehu ni videti konca na svetu. Vsak človek ima kakšno norost, a največja nespamet je po mojem mnenju, če nimam nobene norosti...« (Grk Zorbas) PRVA ANTOLOGIJA SLOVENSKE EMIGRANTSKE PROZE: POD JUŽNIM KRIŽEM ŠTRIDESET PROZAISTOV Pred kratkim so v Mohorjevi družbi Izdali prvo antologijo slovenskih emigrantskih pisateljev po drugi svetovni vojni, ki so jo pripravili in uredili Zora Tavčar, Helga Glušič in Martina Jevnikar. V delu so zajeli kar štirideset prozaistov, ki so zaradi različnih vzrokov zapustili svojo domovino In ustvarjajo na tujem. PASIJON - RADIJSKA IGRA V uredništvu igranega programa radia Slovenija so v teh dneh zaključili z montažo svojega doslej najobsežnejšega projekta. Za radijski medij so pripravili najstarejše slovensko ohranjeno dramsko besedilo Škofjeloški pasijon, ki ga je leta 1721 spisal pater Romuald - Lovrenc Marušič. Celoten posnetek, ki bo v prosti prodaji na dveh kasetah, traja okoli 90 minut, za začetek pa so natisnili dva tisoč kaset. Za projekt so se odločili iz več razlogov, predvsem pa zaradi dejstva, da je zdomska oziroma emigrantska literatura ostajala pol stoletja zunaj zanimanja uradne literarne pozornosti. Antologija ponuja v branje zaokrožena besedila, živahno in zanimivo branje, v katerih se zrcali poseben umetniški in duhovni profil.« Pri tem ne gre za nekakšno eksotiko, temveč za željo, da bi bralec v eni sami knjigi zaznal, v kako nenavadno širokem geografskem in duhovnem razponu je slovenski emigrantski pisatelj odpiral naše obzorje v času, ki je bil ne le zunaj zanimanja matične kulture, ampak celo prepovedan,« pravijo založniki. Knjiga je urejena tako, da so v njej po abecednem redu nanizana besedila, pospremljena s kratko literarno estetiko analizo dr. Helge Glušič, ob tem je fotografija avtorja, na koncu pa je dodatek s podatki o življenjih in delih predstavljenih emigrantskih prozaistov. Slovenski avtorji, razberemo iz knjige, živijo in ustvar- VILENICA 92 NAGRADA MILANU KUNDERI Nagrajenec letošnje Vileni-ce je znani češki pisatelj Milan Kundera, ki trenutno živi v Franciji in je bil eden tistih redkih razumnikov, ki je mnogo pred drugimi podprl slovensko željo po oblikovanju samostojne države. Nagrade pa ni dobil v zahvalo, pač pa zato, ker je s svojimi kratkimi zgodbami, eseji in romani prenovil pripovedno umetnost Evrope. Teži k temu, kar želi gojiti Vilenica: spoštovanje drugačnega, pravico do dvoma, kulturo kot vez med ljudmi. Pomembni evropski literati, ki ohranjajo umetnostno izročilo srednjeevropske kul- Mllan Kundera, dobitnik letošnje nagrade Vilenica turne skupnosti majhnih narodov med nemško in rusko velesilo in se zavzemajo za raznovrstnost, so se mudili na Opčinah, v Piranu, Štanjelu, se ustavili v Lokvi, Portorožu, Lipci, Sežani, predstavili so jim slovenski prevod knjige lanskoletnega nagrajenca Zbignievva Herberta. Po tradiciji so tudi letos izdelali almanah - almanah Vilenica 92, v katerem so v slovenščini in enem od svetovnih jezikov predstavljena izbirna dela udeležencev, uvodna eseja in obsežna predstavitev ustvarjanja.lanskoletnega dobitnika kristala Vilenice Gregorja Strniše, ki jo je napisal pobudnik vileni-ških srečanj Veno Taufer. jajo po vsem svetu, domala na vseh kontinentih, največ pa jih je seveda v Argentini. Njihova življenja so bila velike avanture, vsem pa je skupna stiska zaradi odtujenosti v okolju, v katerega so se bili prisiljeni vključiti, stiska zaradi neskončnih raz-dalij od koščka sveta, ki ga še vedno imenujejo svoja domovina. In zaradi tega je njihova izpoved moč še posebej velika, njihova literatura je usmerjena v intimno izpoved, v duhovno kreacijo človeka, ki je zunaj domovine. Očitno so Slovenci, predvsem tisti, ki uživajo v gorati Argentini, dobri alpinisti in svoje občutke radi spravijo na papir. V knjigi Pod južnim križem je kar pet s planinami povezanih besedil in eno je izpod peresa Dinka Bertonclja, Jeseničana, ki je v petdesetih letih veljal v Argentini za enega najboljših plezalcev in leta 1954 so ga vključili v prvo argentinsko državno odpravo v Himalajo. V antologiji so zbrani tudi odlomki del otrok slovenskih emigrantov, tistih, ki še pišejo v slovenskem jeziku in katerih motivi so podobni dilemam njihovih staršev. Knjiga Pod južnim križem je kot pravijo v Mohorjevi družbi, dolg, ki ga skušajo poplačati naši kulturi, dolg, ki je nastal zaradi mnogih desetletij, v katerih so se slo- * : ti? venski emigranti po vsem ' i svetu povezali v skupni uso- izdano antologijo slovenske di, slovenska kultura pa je emigrantske poezije so zabila zaradi njihove zamolča- ložniki donekle zaokrožili nosti revnejša. S to in z lani njeno podobo. ___________________________________ -eš SIJAJNE GOTSKE FRESKE__________________________________ Pred kratkim je v cerkvici na Bregu pri Žirovnici akademski slikar in restavrator Viktor Snoj odkril fresko furlanskih mojstrov iz prve polovice 15. stoletja. Slikarija na slavoločni steni prikazuje sv. Mihaela. Cerkvica je bila očitno bogato poslikana in strokovnjaki pričakujejo še nova pomembna odkritja. infobanking , /O Splošna banka Celje d.d. V sodobnem svetu je hitra in kvalitetna informacija postala eden izmed najpomembnejših dejavnikov za pravočasno in uspešno odločanje. V LB Splošni banki Celje d. d., Celje vam med prvimi v Sloveniji nudimo možnost sodobnega in enostavnega posredovanja bančnih informacij na dom preko HOME - BANKING SERVISA - INFOBANKING. STARO STEKLO IN KERAMIKA Pokrajinski muzej Celje je pripravil imenitno razstavo z naslovom Staro steklo in stara keramika s celjskega področja. Suvereno se bo predstavil avstrijskemu občinstvu v razstavišču Ste-irisches Glaskunstzentrum in Glasmuzeum Stolzle Glas - Center Barnbach, kjer bodo eksponati na ogled od 24. septembra do 14. novembra, konec novembra pa jo bodo preselili v Celje. KAJ JE INFOBANKING? INFOBANKING je avtomatski informacijski servis, ki komitentom banke posreduje informacije na dom preko telefonskega omrežja s pomočjo telefona ali telefaksa. Za uporabo sistema je potrebna relativno preprosta in cenena oprema, zato so storitve servisa dostopne vsem komitentom banke. KAJ NUDI INFOBANKING? INFOBANKING LB Splošne banke Celje d. d., Celje posreduje informacije: — o stanju žiro ali tekočega računa peko telefona — izpis navedenih informacij po telefaksu V najkrajšem času pa bo INFOBANKING postal prava banka podatkov, saj bo zgoraj navedenima možnostima sledil še dostop do informacij: — o dnevnih menjalniških tečajih — o obrestnih merah — o bančni ponudbi — o borzi vrednostnih papirjev — ter druga sporočila. KDO SE LAHKO VKLJUČI V INFOBANKING? V INFOBANKING servis se lahko vključi vsak komitent LB Splošne banke Celje d. d., Celje, ki mu je banka dodelila osebno številko - GESLO za uporabo informacij INFOBANKING-a. Potrebujete le še telefonski aparat ali telefaks. KAKO SI ZAGOTOVITE STORITVE INFOBANKINGA? Za uporabo storitev INFOBANKING-a izpolnete zahtevek za izstavitev osebne številke in ga predate službencu v matični enoti banke. Osebno številko boste prejeli v zaprti ovojnici, ko boste z banko podpisali pogodbo o posredovanju bančnih informacij. V kolikor imate doma telefonski aparat starejše izdelave, vam bodo na bančnem okencu na voljo tudi žepni tonski oddajniki z navodili za uporabo. Vse podrobnejše informacije lahko dobite v katerikoli enoti LB Splošne banke d. d., Celje. Vabimo vas, da se vključite v HOME BANGKING SERVIS - INFOBANKING BODO MAJHNI BEGUNCI IZ BIH JESENI SEDLI V ŠOLSKE KLOPI? ZNAKJE ZA BEGUNČKE Vlada Slovenije oziroma njeno Ministrstvo za šolstvo in šport ima dolžnost, da jim pomaga. Toda, v tej vladni situaciji se sami sprašujejo, kako. Znašli so se v razkoraku med dobro voljo in resničnimi zmožnostmi. Denar je prvi in največji problem, vsaj tako trdijo funkcionarji. Toda to ni edina zavora, da bi organizirali vsaj obvezno, osnovno izobraževanje. Majhni begunci so razseljeni po celi Sloveniji v 47 občinah v sedemdesetih zbirnih centrih in pri družinah ter prijatejih. Skoraj je nemogoče vsem, kljub naporom, omogočiti šolanje. Je možno, da bi majhni začasni begunci te jeseni tudi zares sedli v šolske klopi, je bilo naše prvo vprašanje Teji Valenčičevi, namestnici šolskega ministrstva. »Za organiziranje osnovnega izobraževanja za začasne begunce iz BiH je potrebno pet milijonov DEM. Do sedaj so zagotovljeni le trije odstotki potrebnega denarja. Poleg vseh problemov okoli organiziranja šolstva, od osnovnega preko srednjega do fakultet, o čemer je v eni prejšnih števil Nove dobe govoril dr. Slavko Gaber, se je vlada mlade države znašla pred novim, nelahkim problemom. Tisoči mladih državljanov Bosne in Hercegovine, začasnih beguncev, v Slovenji čakajo in upajo, da bodo v svojem začasnem prebivališču sedli v šolske klopi. Ministrstvo za šolstvo in šport intezivno pripravlja obvezni skrajšani program za otorke, realizacija pa je odvisna od tega, če bomo uspeli dobiti v tujini potrebna finančna sredstva, s katerimi Republika Slovenija na žalost ne razpolaga. Ze julija je slovenska vlada jasno in glasno povedala, da v fondih za šolanje beguncev nima niti tolarja, je pa pripravljena delati, če mednarodna skupnost priskrbi denar. Glede financiranja šolstva je situacija nejasna zato, ker smo le od Unicefa dobili garancijo za manjši del denarja, odgovora na prošnjo o sofinanciranju pa iz držav Evropske skupnosti nekaterih islamskih držav še nismo dobili.« Koliko denarja bi potrebovali za celoten projekt šolanja, vsaj osnovnošolcev? »Za realizacijo obveznega programa bi potrebovali približno pet milijonov DEM. V to številko niso vljučeni vsi stroški za tiskanje učbenikov in nabavo šolskega materiala.« Imate podatke o tem, koliko za osnovno šolo godnih deklic in fantov trenutno prebiva v Slovenij in koliko od teh bi zajelo možno šolanje? »V Sloveniji se trenutno nahaja 17.500 šoloobveznih dečkov in deklic, začasnih beguncev, ki bi v primeru, če bi šolo organizirali, bili v največjem odstotku vključeni v pouk.« Kakšen je interes BiH, ali njena vlada nudi potrebno pomoč v smislu izdelave učnih programov, izdajanja in nabave učbenikov? »Naše ministrstvo je vzpo- stavilo zvezo z vlado BiH, tako da imamo določeno garancijo, da bodo programi izvedeni v Sloveniji priznani. Obstaja še vrsta stvari, ki bi jih še morali opraviti. Želimo skleniti pismeni sporazum. Težave, ki se pri tem pojavljajo, so razumljive zato smo skrajšane učne procese začeli pripravljati sami na osnovi programov iz BiH.« Ali imate predstavo, kako bo uresničitev načrta praktično izgledala, glede na to, da so razseljene! na celem območju Slovenije? »Pravo sliko praktične uresničitve bomo dobili šele, ko bo zaživelo, če bo. Po naših predvidevanjh bi šolski pouk organizirali v prostorih zbirnih centrov. V krajih, kjer te možnosti ne obstajajo, bomo morali organizirati pouk v prostorih obstoječih osnovnih šol po pouku za redne učence.« Kdo bo plačal učbenike, šolski pribor, ostale potrebščine in pripomočke? »Če bo šolanje organizirano, bodo učenci dobili knjige in šolski pribor brezplačno. Za šolski pribor smo zaprosili UNICEF, problem učbenikov pa poskušamo rešiti v sodelovanju z osnovno šolo »Prežihov Voranc«, kjer hrvaško-srbski razredi delajo po rednih programih izobraževanja iz BiH in uporabljajo njihove učbenike. Pri nabavi učbenikov nam pomaga vladna pisarna BiH v ustanavljanju v Sloveniji.« Učitelji so eden od pomembnih problemov. Kako boste izbrali potreben kader? »Na našem ministrstvu smo evidentirali okrog 400 posameznikov, ki so izrazili pripravljenost brezplačnega poučevanja. Večina je z visokošolsko izobrazbo in s statusom začasnega begunca. Prijavljajo se tudi posamezniki po rodu iz BiH, ki živijo v Sloveniji in želijo pomagati svojim sonarodnjakom. Med prijavljenimi kandidati so tudi študenti iz BiH, zdaj začasni begunci.« Če se bodo begunci šolali, jim bodo to priznali, ko se bodo vrnili v domovino? »Trudimo se, da bi načrt šolanja za otroke iz BiH uresničili. Če bo potekal, kot si želimo, bi ga v BiH verificirali kot tamkajšnji redni program.« Ali majo po slovenskih zakonih, mladi iz BiH, začasno begunci, pravico vpisa' v redne osnovne in srednje šole v Sloveniji? »Začasni begunci iz BiH v slovenskem izobraževalnem sistemu nimajo pravice do vpisa v redne osnovne šole,« je povedala na koncu magistra Teja Valenčič. Iz vsega tega se poraja zaključek, da bo treba še dosti postoriti in v prvi vrsti zbrati pet milijonov DEM, da bi lahko začeli šolanje. Čas teče, denarja ni od nikoder, ali vsaj ne v dinamiki, ki so jo predvideli odgovorni v slovenski vladi. Majhni begunci se najbrž sprašujejo: Kaj res prav vse toliko stane, kaj mora Slovenija prav na vse gledati skozi denar? Šefik Kozic MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLAVIJI - (19) POGAJANJA Mimo je London, začela se je Ženeva. Pristop za rešitev jugo krize na miren način je dober, čeprav ima bistveno napako — velja namreč, kadar gre za normalne države, za balkanske, zlasti za Srbijo, takšna načela ne veljajo, še vedno ni znano, kdo je agresor, še vedno - tudi v Sloveniji - govorimo o sprtih straneh. Kot smo že rekli, Hitlerje bil »sprt« s celim svetom... Kako se bo razpletlo, ni možno napovedati. Jugoslavije ni več, bila pa je vedno nadomestilo za Veliko Srbijo in Veliko Hrvaško in ščit proti germanizaciji Slovenije, pa tudi proti romanizaciji in nevarnosti Ogrov. BiH dobiva nove modre čelade, kakih 6.000, nadzorovale naj bi tudi meje, ni pa še jasno, kako bodo ščitile človekoljubno pomoč: neposredno konvoje ali ozemlje, po katerem pomoč prihaja. Modre čelade so zabeležile že več kot ducat mrtvih. Razen v primeru opazovalcev v Italijanskem helikopterju še ni odgovorov, kdo so povzročitelji. To velja tudi za sestrelitev italijanskega letala in za smrt dveh Francozov. Hrvati delajo vse, da bodo Muslimani ostali na cedilu. Tudmanovi Hrvati bi radi koridor, zaščiten iz Slavonskega Broda do Sarajeva. Premalo naredijo sami. Znameniti Panič dobiva bitke z Miloševičem, Srbija se deli. Resna je bojazen, da bo, ko bo »zagustilo«, odletel - Panič. V Srbiji so se oglasili tudi Bolgari, ki so v tej republiki manjšina, svet se začenja ukvarjati z bodočnostjo Kosova, Vojvodine, Sandžaka. Na območjih, kjer deluje UNPROFOR, so pravi šefi še vedno Srbi. UNPROFOR celo ščiti, na primer Kninsko krajino, da se Martičevi soldati lahko borijo v BiH. Cyrus Vanče In lord David Owen sta potovala po Jugoslaviji. Owen je še vedno prepričan, da je krivda za balkansko morijo razdeljena. Srbi iščejo zaveznike na Kitajskem. Prav gotovo bo Panič kmalu potoval tudi v Moskvo. Romune bo že nekako ukrotila Evropa. Sankcije postajajo - proti ZRJ - čedalje bolj učinkovite, po drugi strani pa naj bi nogometaši nove Jugoslavije vendarle igrali v mednarodni areni... Kakorkoli že, največ prizadevanj je še vedno za dostavo pomoči v BiH, manj za konec vojne. Žal še vedno velja, da bo Srbe moč ustaviti predvsem s silo. To, da srbska letala ne bodo smela več letati nad BiH, je dober sklep. Kaj pa, če bodo vseeno letala? Očitno BiH ni Irak, kajti tam bodo Amerikanci in drugi iraška letala preprosto sestrelili. Slovenija je še vedno vmešana. Poročila o tem, da so naši predstavniki v Ženevi predlagali nekatere spremembe meja - na miren način - so nejasna. Zlasti ni jasno, za katere meje gre. Zbiegnevv Kochanovvski MIKE NICHOLSON, ANGLEŠKI NOVINAR, JE SKOZI VOJNO VIHRO IN MIMO VSEH VARNOSTNIH ORGANOV ČEZ ŠTIRI MEJE PRETIHOTAPIL BOSANSKO DEKLETCE ANGEL IZ SARAJEVSKEGA PEKLA Da bi ji rešil življenje, je 55-letni angleški novinar Mike Nicholson, dopisnik televizijske mreže ITN, iz porušene sarajevske sirotišnice odpeljal devetletno Natašo Mihalj-čič. Ponaredil je svoj potni list in vanj dopisal Ime deklice. Zdaj skušata z ženo premostiti še vso zakonodajo, da bi dekletce posvojila in mu končno ponudila pravi dom. Grozljivo odkritje v porušeni sirotišnici Mike Nicholson je znan angleški novinar. Bil je dopisnik iz Vietnama, spremljal je spor na Falklandskih otokih in vojno v Zalivu. Pred nekaj meseci so ga poslali v Bosno. »Čeprav sem doživel marsikaj, podobnega pekla še nikoli nisem videl.« Po njegovih besedah je vojna v nekdanji Jugoslaviji strahotna predvsem za ženske in otroke, žrtve nesmiselnega pokola. Pred časom so skoraj vse televizijske postaje objavile vest, da se je angleški novinar uspel prebiti iz sarajevskega pekla in rešiti še devetletno deklico. Natašo Mihaljčič so starši zapustili že pred vojno in je odraščala v sirotišnici. Mike Nicholson je v kleti neke z bombami porušene stavbe odkril okrog dvesto otrok. Šlo je za nekdanjo sarajevsko sirotišnico z nesrečnimi otroki, ki niso imeli kam. Mnogi so bili tam več kot štiri mesece. Ob tem je treba še povedati, da ni bilo več električne napeljave in luči, ne hrane, ne varstva. Mika Nicholsona je odkritje prizadelo tembolj, ker je vedel, da za nesrečne otroke ne more nič napraviti. Ko so se na njem ustavile velike Natašine oči z nemim pozivom na pomoč, se je odločil. Čeprav je dekletce živelo v sirotišnici in navzlic tragičnim dogodkom, je bila vesela in živahna. Že pred izbruhom vojne je bilo življenje teh otrok žalostno, z izbruhom vojne pa tragično. Dodobra so okusili lakoto in tvegali glavo, če so skušali zapustiti »varno« zavetje v kleti. »Odločil sem, da Natašo odpeljem v Anglijo. Diana, moja žena, obožuje otroke, najina sinova Tom in VVilliam pa sta sedaj odrasla. Prepričan sem bil, da bo tudi žena srečna in bo deklico sprejela.« Dva dni in dve noči na nogah Natašo je prijel za roko in se z njo napotil v medicinski urad, k zdravniku, ki je bil obenem tudi direktor te ustanove. Z ganjenostjo je enostavno dejal: »Hočem rešiti to deklico.« Zdravnik se je obrnil in vprašal.Natašo, če bi šla »na počitnice« v Anglijo. Deklica se je nasmehnila in vzkliknila: »Če grem v Anglijo, moram biti pridna in se ne smem preveč navezati, če pa ostanem dlje, bom povrnila z ljubeznijo.« Ko je zdravnik prevedel dekličin odgovor, se je Mike odločil, da bo Natašo - posvojil. »V Bosni je popolni kaos in ni se mogoče obrniti na urad za posvojitev. Po nasvetu zdravnika, naj Natašo odpeljem čez mejo, sem uporabil zvijačo. Vpisal sem njeno ime v svoj potni list, kot bi bila moja hčerka. Ostal pa je še drug velik problem: kako se prebiti do meje.« Mike in Nataša sta se pridružila karavani beguncev, ki so pred vojno peš bežali skozi gozdove. Potovanje je bilo dolgo in nevarno. Ker sta dva dni in dve noči hodila brez počitka, je bila Nataša povsem izčrpana. Toda prebila sta se v Split, najela avtomo- bil in z njim v Zagreb. Niti na odkrili slepega potnika in go-letališču niti ob prihodu ljufije. v London varnostniki niso Mike in Nataša sta srečno Mike Nicholson objema malo Natašo. prispela v Grayswood (Sur-rey), kjer živi družina Nicholson. Mike je vmes telefoniral ženi in jo opozoril na presenečenje. Le-ta seveda ni niti sanjala, da se bo vrnil s posvojenko. Diana je bila presrečna. Takoj je poskrbela, da Natašo nahrani, jo obleče in zabava in ji skuša po tolikih letih in štirih mesecih groze vrniti - dom. Deklica seveda ne zna angleško, vendar zakonca Nicholson v tem ne vidita težav. Mala Nataša je nadarjeno dekletce, ki se bo jezika hitro naučila in nadaljevala šolanje. Medtem bosta Nicholsona skušala premostiti še zakonske ovire okoli posvojitve, saj zakonodaja BiH posvojitev ne dovoljuje, če je otrok starejši od petih let. Toda vsega hudega vajeni novinar in njegova žena trdita, da mora v brezpravju tudi zakon imeti luknjo za takšne nesrečneže, kot je donedavna bila mala Nataša. Nataša je srečna v svojem novem domu. Zabava se na vrtu, teka in skače na svežem zraku. Največ časa preživi v igri s psom Maxom in upa, da bo za vselej ostala v Angliji- Vukica Vlajič NOW i DOBA W-,____ LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA PRODOR USPEŠNIH Eno izmed dejstev, ki dokazuje njihovo drugačnost, je tudi podatek, da so morali menedžerji Ljubljanske zavarovalnice delnice svojega podjetja kupiti in si jih niso, kot se marsikje dogaja, enostavno razdelili. »Ljubljanska zavarovalnica je delniška družba v mešani lastnini. Pravzaprav je nastala z nominacijo skladov bivšega ZOEL Dunav in svežega kapitala ustanoviteljev, med katerimi so številne banke, kot na primer avstrijska Kredit Anschtalt, ter slovenske A banka, UBK banka... Med ustanovitelji pa so tudi številna zasebna podjetja in fizične osebe«, pripoveduje direktor Ljubljanske zavarovalnice mag. Miro Končina. Sedež zavarovalnice je v centru Ljubljane, svoje filiale pa ima v Zagorju, Litiji, pred kratkim so odprli predstavništvo tudi v Celju, načrtujejo pa tudi filiali v Velenju ter Kopru. Njihova ponudba obsega vsa premoženjska in nezgodna ter transportna in kreditna zavarovanja. Posebno pozornost zasluži nezgodno zavarovanje otrok in učencev ter menedžersko zavarovanje - nezgodno zavarovanje vodilnih in strokovnih delavcev, ki ohranja realno vrednost, saj se premija in obveznosti plačujejo v tolarski protivrednosti nemške marke. Zavarovanje velja doma, na poti, v tujini, na delovnem mestu, v prostem času, oziroma 24 ur na dan. Menedžersko zavarovanje omogoča tudi udeležbo pri pozitivnem poslovnem re- Miro Končina, dipl. polit., direktor zultatu zavarovanja, ki se izplača ob koncu zavarovalnega leta. Nudijo tudi poseben popust za zavarovance, ki imajo vgrajene atestirane alarmne naprave v prostorih, pa tudi za večletno sklenjeno zavarovalno pogodbo. Ljubljanska zavarovalnica načrtuje razširitev svoje ponudbe v sodelovanu z avstrijsko zavarovalnico Merkur Graz, ki je na avstrijskem trgu specializirana za zdravstvena zavarovanja, s katero ustanavljajo mešano zavarovalno družbo za trženje osebnih zavarovanj (zdravstveno, življenjsko in nezgodno zavarovanje). Kot pravi direktor mag. Končina je kapital za to zavarovalnico že zbran, čakajo le še na so- glasje republiškega ministr-stvav za finance. »Že tri mesece je vloga za pridobitev soglasja za oblikovanje mešane družbe na ministrstvu, pa še vedno nismo dobili dovoljenja. Takšnega odlašanja si ne znam drugače razlagati kot, da vlada ščiti monopol največjih domačih zavarovalnic. Tudi Avstrijci takšnega obnašanja ne razumejo, saj to ni normalno v neki sodobni družbi,« meni direktor Končina. Kje vidite prednosti Ljubljanske zavarovalnice v primerjavi z velikimi zavarovalnicami? »Prednost naše zavarovalnice je predvsem v fleksibilnejši ponudbi in v veliko manjši režiji. Veliko se govori o sanaciji bank, nihče pa ne govori o sanaciji zavarovalnic, ki so, predvsem največje, v podobnem položaju kot banke. Stari zakon je imenoval zavarovalnice zavarovalna skupnost, v kateri zavarovanci združujejo svoja sredstva. Zato je bila osnovna naloga starih monopolnih zavodov zavarovanje družbene lastnine. Nobena od teh, do leta 1990 monopolnih zavarovalnic, ni razvila prave ponube, predvsem pa ne osebnih zavarovanj. Ravno osebna zavarovanja pa so v razvitem svetu osnova zavarovalništva. Zato je tudi struktura starih zavarovalnic neustrezna, saj niso oblikovale varnostnih skladov in so podka- pitalizirane. Tako je Triglav izgubil polovico svojega tržišča, še vedno pa zaposluje isto število ljudi. Pri nas je režija veliko manjša in nimamo odvečnih kadrov, pač pa ustrezen kader še celo iščemo. Poudaril bi, da je povprečna izobrazba v našem podjetju visokošolska. Zato se podjetniško naravnan ka- zavrovalnicah ne more primerjati z večjimi. Te naj bi bile bolj zanesljive? »To nikakor ne drži. Obstaja zelo močan nadzorni mehanizem nad zavarovalnicami. Zavarovalnica nosi samo toliko rizika, kot ga prenese. Ostalo pa zavaruje pri poza-varovatelju. Tako ima enako kot Triglav tudi naša zavaro- LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA der hitro odziva na potrebe in želje naših ciljnih trgov. S takšnimi ljudmi tudi lahko gradimo zavarovalno kulturo, ki je na žalost pri nas še zelo nizka, s svetovanjem zavarovancem, kaj se jim splača zavarovati in po kakšni ceni. Ni vselej najdražje zavarovanje tudi najboljše. Kapitalsko se povezujemo tudi z zasebnimi zavarovalnimi agencijami, ki se nato tudi vključujejo v oblikovanje in izvajanje naše politike.« Dostikrat se sliši, da se varnost izplačil v manjših valnica pozavarovatelja. Zavarovalnica glede na obseg varnostnih rezerv prevzame rizik. Določili maksimalni ri-ziko, ki ga lahko prevzame zavarovalnica, ostalo pa po-zavaruje preko zavarovalnice Sava, ki to naprej prenese na zunanji trg. Tako je naš po-zavarovatelj Svviss re. Do takšnih razlag nezanesljivosti prihaja zaradi nepoznavanja razmer in poslovanja v zavarovalništvu. Težava je prej v tem, da manjše zavarovalnice težje rastejo, ker glede na absolutni obseg sredstev ne morejo toliko vlagati v propagando in razširitev dejavnosti. Zato zavarovalnice rastejo počasi, vendar stabilno. Merkur Graz, o kateri sem prej govoril, je stara kar dvesto let. Pri zavrovalništvu je na prvem mestu varnost, nato likvidnost in šele potem rentabilnost.« Verjetno so na področju zavarovalništva odprte še številne možnosti. »Prav gotovo. Ena od teh, s katero smo se pričeli ukvarjati, je tudi zavarovanje kulturne dediščine. V sodelovanju z muzeji, galerijami..., konkretno zavarujemo sam objekt in tudi eksponate v njem. Omenil bi tudi kmečka zavarovanja, ki so prej bazirala na solidarnosti in v primeru nesreč na državni podpori. Zato ni statističnih podatkov za daljša obdobja, ki bi bili za določitve zavarovalnih premij zelo potrebni. Tu so še velike možnosti za ponudbo celotnih zavarovalnih paketov. Čeprav imamo zavarovana tudi velika podjetja, pa je naša naslednja ciljna skupina predvsem družina, za katero že imamo pripravljen cel paket zavarovanj - premoženjska, nezgodna, življenjska, itd. Druga ciljna skupina pa so npr. obrtniki, ki jim ponujamo ugodno in celovito ponudbo naših zavarovalnih storitev.« EP TORIŠČE KRVAVEGA DOGODKA Z NOŽEM NAD DRUŽICO Minuli vikend, v noči iz sobote na nedeljo je v izolskem avtokampu Jadranka, ki se nahaja ob cesti Koper-lzola, prišlo do krvavega dogodka, v katerem je 45-letni delavec Aldo Bartalomeo iz kraja Montalfo Uffigo v pokrajini Caserta s stalnim prebivališčem v Trstu težko ranil svojo družico, petdesetletno Marto Cerut, rojeno Pirančanko, stanujuču v Trstu. Z nožem jo je sedemkrat zabodel v prsi, v bližini srca. Zgodilo se je okrog štiriindvajsete ure, ko sta se vrnila iz portoroškega Casinoja in se sprla. Aldo in Marta, ki sta preživljala dopustniške dni v izolskem avtokampu, sta bila stalna gosja portoroške igralnice. Ko sta bila zadnjič tam, se je Marta v Aldovj od- sotnosti pogovarjala z znancem. Ker to ljubosumnemu Aldu ni bilo všeč, ji je pripeljal par zaušnic. Marta se mu je v prikolici uprla, kar je Alda razjezilo do te mere, da je s police vzel kuhinjski nož in jo sedemkrat zabodel. Ranjenka, iščoča pomoči, se j'e vsa okrvavljena privlekla do recepcije avtokampa, kjer se je zgrudi- la. Reševalci so jo prepeljali v izolsko bolnišnico, podvrgli so jo dolgi in zahtevni operaciji. Aldo Bartalomeo je po krvavem dejanju sedel v žrtvin avtomobil in se odpeljal v Trst, kjer je nemudoma poiskal karabinjersko postajo. Presenečenim karabinjerjem je povedal, da je pravkar »najbrž ubil svojo partnerko«. Karabinjerji so njegovo izjavo preverili pri policiji v Kopru, nakar so Alda aretirali, zaslišali in pospremili v koronejski zapor v Trstu. Nadaljnji preiskovalni postopek bo pojasnil, kako je prišlo do tragičnega spora. Sicer je to prvi primer, da se je tovrstni obračun zgodil v nekem avtokampu na Obali, kamor se zateka veliko italijanskih državljanov, ki se jim v poznih nočnih urah po nočni zabavi ne da vračati' domov. Mario Rossi MALI OGLAS ZASTONJ KupON MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za mate oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. Ime.. naslov priimek NAROČILNICA naročam časopis-tedni'-'. Novo dobo na naslov Na gornji naslcv mi pošljite...............izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. -------- --------- . podpis naročnika 21. STRAN 16. septembra INOVC^ DOBA MALI OGLASI SPALNICO in predsobno omaro prodam. Tel.: 063/24-550. UMETNI KAMEN za cokl, prodam. Tel.: 061/653-260 VSO OTROŠKO opremo za dojenčka prodam. Telefon: 063/38-144 OTROŠKI kombiniran voziček, malo rabljen, prodam. Tel.: 063/38-366 OLJNO peč, rabljeno, kupim. Tel.: 063/26-008 ali PREPOZNAM GA Z ZAPRTIMI OČMI! Avtomobili R 4 TLS, letnik 1980, registriran do 4/1993, prodam, cena 1500 DEM. Tel. 063/850-226 VVARTBURG KARAVAN, letnik 1977, registriran do 5/1993, prodam, cena 900 DEM. Tel.: 063/441-215 ali 441-606 FIAT 850 special, registriran do 8/1993, generalno obnovljen, prodam. Tel.: 063/776-872, po 17. uri Ostalo GLASBENI CENTER ITT-No-kia 743 2 x 30 W v garanciji, malo rabljen, prodam. Tel.: 061/573-084 VIDEOREKORDER Technic, japonski, prodam, cena po dogovoru. Tel.: 063/28-709 KNJIGO vse o sexu (Fenvvik), novo, cena 1990 SIT, masažer Apolos, nov, cena 900 SIT ter peč za etažno centralno, prodam. Tel.. 061/788-104. DVOSOBNO stanovanje, neopremljeno, oddam v najem, na Lavi. Tel.: 063/39-939, po 20. uri AVTORADIO z zvočniki, vlečno kljuko za Nissan sunny, otroško posteljo z jogijem (120 x 75), kombiniran štedilnik (2 + 2), opeko modul (2000 komadov), ugodno prodam. Tel.: 063/711-323 od 15.-17. ure. CIRKULAR, nov, prodam, cena 30.000,00 SIT. Tel.: 061/ 831-931 te MEDNARODNI OBRTNI jSEJEM - CEDE SEJEMSKI POPUSTI IN UGODNOSTI OB SKLENITVI; NOVIH ZAVAROVANJ r ( • 20% za vsa nova zavarovanja • 10%j6b takojšnjem plačilu • življenjsko zavarovanje: eno mesečno premijo vam poddri Zavarovalnica Trjglav • brezobrestno obročno odplačevanje HALA A zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA CEDE OB NESREČI BO Z VAMI SOLIDARNO MILIJON NAŠIH ZAVAROVANCEV. TOLIKŠNEGA JAMSTVA VAM NE MORE PONUDITI NIHČE DRUG. NOVfiDOBA --------- U Sarajeva se plaie sukoba izmedn HVO in orožanih snaga BiH U Sarajevskom zapadnom predgradu Stup plaše se novog sukoba, najverovatnije najžeščeg do sada, izmedu Hrvatskog viječa odbrane o oružanih snaga BiH. Glavni stožer HVO u Mostaru postavic je glavnom zapovjedništvu oružanih snaga BiH ultimatum, u kome traži da se u roku 31 časa povuka, svi bosanski vojnici sa područja Stupa kojeg nadzire HVO. Pošto je rok potje-kao a zapovjedništvo oružanih snaga BiH na ultimatum nije odgovorilo, postoji opasnost novih okršaja medu jedinicama, koje bi po najnovijim dogovorima na najvi-šoj razini trebale biti pod zapovjedništvom oružanih snaga BiH. Strah sukoba dviju vojski jest opravdan, jer je več do sada dolazilo do sličnih okršaja, u kojima je život izgubilo šest vojnika HVO. Islam brani Muslimane? S ve je više islamskih zemalja koje tražu vojnu intervenciju protiv velikosrpskih osvajačkih pokušaja. Ipak, priču po kojoj u pomoč BiH dolazi sve više muslimanskih dobrovoljaca sa svih meridijana svijeta, Šemso Tankovič drži »srbskim modelom laži«. Koliko se u taj model uklapa i nagadanje da su tali-janski zrakoplov s humanitarnem pomoči srušili neidentificirani muslimani? Turski ministar vanjskih poslova Hikmet Cetin izjavio je kako če Turska obnoviti svoj otprije poznati zahtjev da se rat u BiH prekine medunarodnom vojnom intervencijom protiv srpskih snaga. Prema tvrdnja-ma nekih stransih novinskih agencija. Turska je preteklih mjeseci počela davati BiH pomoč u oružju, zbog čega se i situacija na bojištu počela mije-njati. Srbski izvori tvrde da se na bosanskoj strani bore i »funda-mentalistički plačenici« iz raznih arapskih zemalja. Srbska strana to još nije uspjela dokazati. No, činjenica je da u arap-skim zemaljama ima mnogo dobrovoljaca za odlazak u BiH. Nedavno je u Teheranu, pa i u drugim iranskim gradovima, održan niz demonstracija podr-ške muslimanima u BiH. Nakon toga prikupljali su se dobrovolj-ni priloži za Bosnu, te pravili popisi dobrovoljaca, spremnih da idu u Bosnu da brane »braču muslimane«. Sličnu spremnost pokazali su gradani drugih islamskih država, pa čak i muslimani u Velikoj Britaniji. Tajnih pošiljki oružja, pa možda i pomoči dobrovoljaca, bi če sve više, kako u islamskim zemljama bude raslo nezadovoljstvo delovanjem meduna-rodne zajednice u razriješava-nju bosanske drame. Traie se poznanici Sil ko|l n lxt>|«{Ii Is loiof Basal]« kod Nlaljlae I Sonje Kamenica kod Zvonika nek se lave Eni en i lemM BektM n sa-Urni cestar u Solteh. TeL (MS) 8S1-S8S Traži se Izndin Asančevič no one koli setto sna|n e Isudhni AsanieiUn Is Sonj« Sradske kod Dobaja Ul o Mio kom is ajefon rodbine da lan na telefon (081) 881-888 Botonli Alija tnfl ma|ku Sa dlkn, oca Sadtau, brata Inha-moda, Adola, Is optine B|n<, selo BotonUL TeL: Ml/181-411 Traži se mni! Manin KrdiU traži sapnica BeMra. Poslednji pat videli sa se o Hercefsovom. Sve lalormadie o sbiral cestar a Koievja, tel (Ml) 881-488 Dvesta hiljada srpskih izbjegliea na Ozrenn treba pomoč Ministar zdravlja takozvane Srpske republike Bosne i Hercegovine dr. Dragan Kalinič sa Pala poslao je poziv Visokom komisariatu UN za izbjeglice i Medunarodni organizaciji Crvenog krsta u kome je zamolio za hranu, lijekove, odeču i šatore za 200.000 srbskih izbjegliea na planini Ozren. Izbjeglice su prije svega žene, djeca, starci i bolesnici, koji bez Ijekarske pomoči neče preživjeti. Broj izbjeglih se povečava, zalihe hrane i Ijekova brzo kopne. Dragi prijatelji! U želji da Tam vain nesreča ito viže olakžamo, n redakciji nažeg časopisa Nova doba odlnčili smo, da d vije stranice namjenlmo specialno Tama. Ako nežto trebate, nekog tražite, n neizvjesno-sti ste, siobodno zovite naže brojeve: 063/441-806 ili 441-215. Sa srečom! Redakcija Nove dobe Ekrem Mendel, zapovednik legendarne Handžar divizije tvrdi: Babo Abdič hrani Ekrem Mendel ntovao |e u svojem Handžar dlvUlom na na|krvavl|im hrvatsUm 1 bosanskim bo (litima. Čovjek borno proilostl mi«ii, da |e xa pokol|e n Hercog - Bosni krivo poUtUko rnkovodstvo, s Alijem Izetbego-vMem na čoln. Bani j skl tetnici n strahu so govorili o 80 tisnia handžar bojovnlka. Priče o Mudžahedinima u Bosni i Hercegovini Kontroverzni Ekrem Mendel, zapovjednik je još kontro-verznije vojne formacije koju su iz milja prozvali Handžar divizija. Intervievv koji donosimo napravljen je prije mje-sec dana. Nekoliko tjedana »hladio« se u ladici urednika (Slobodnog tjednika), a sada ga objavljujemo sa svim kon-troverzama i svim konzek-vencama koje izaziva. Zapovjednik Ekrem govorio je do kraja otvoreno, s mnogo te-ških riječi, vrlo oštro i izrav-no. Prozvao je mnoge ljude, ali je na kraju razgovora priz-nao, da još uvijek nije rekao sve. Muslimanska je izreka da ako se ispovijediš do kraja, srce ti ostane prazno! Evo Ekremove priče: »Kada sam s mojom jedini-com iz Istre došao na Baniju, 6. juna prošle godine prozvali su nas Handžar divizijom jer su u njenom sastavu prevla-davale Sandžaklije koji su živ-jeli u Istri. Do 27. januara ove godine bili smo uglavnom slobodni strijelci, na svim frontama. Bili smo i u Srbiji, a onda u Nuštru, Gospiču, po-kraj Dubrovnika, a jedinica je najviše vremena provela na banijskom ratištu. Tamo smo tijesno saradivali s g. Bobet-kom i Durom Brodarcem. Ekrem Mendel, zapovjednik legendarne Handžar divizije tvrdi: Babo Abdič hrani četnike! b toga vremena žno sam o vama prlie da ste prevarant, lopov, ratnl profiter... »Hvala što ste me to pitali. Kad je pukla prva puška na bosanskohercegovačkom ratištu, osigurao sam naoruža-nje za 700 boraca i otišli u Bosnu. To je vrijedelo oko milijun dolara. Tukli smo se u Posavini, a kad sam ponovo došao u Zagreb — po pomoč od Muslimana Salima Šabiča, Šefka Omerbašiča, Tankoviča i Ikanoviča odbili su me. Bilo je to u jednoj prostoriji gdje su oni sedjeli, jeli, uživali. Upao sam kao ratnik i rekao: »Gospodo, dok vi ovdje sedite, jedete pihtije, čevapčiče i uživate, na tisuče je ljudi u Bosni poklano, naše cure i žene su silovane i noše čet-ničku kopilad, sela su popalje-na. Vi ste odgovorni za te zločine, vi ste ubojice i neču više biti vaš saučesnik, dajem ostavku. Ali vas ču poubijati! To sam ja njima rekao javno pred ljudima i od toga dana oni su se aktivirali protiv mene, a od njih sam tražio samo pomoč u oružju i munciji.« SDA n Zagrebu je protiv Vas. Kakav je Tal odnoi prema »velikoj SDA« n Sarajevu I Aliji betbego-vMu! »Vi znate daje Alija tek pre nekoliko tjedana Srbiju pro-glasio za agresora. Stalno je govorio: »Napada nas netko treči, naše komšije« i slične pizdarije. Godinu dana upo-zoravao sam Aliju i Sulejmana Ugljanina da če biti pokolja nad Muslimanima, ali je Alija mislio da če se kola slomiti na Hrvatima i Bosna ostati neta-knuta. On je vjerovao Srbima, a to je za nas bilo kobno. Ova spaljena sela, razrušeni gradovi, stotinu tisuča poklanih, naše silovane sestre i majke idu na dušu čelništva SDA. U prvom redu Alije Izetbego-viča, a ovdje Salima Šabiča, koji je zajedno sa svojim ljudima u Zagrebu največi lopov i gangster medu Muslimanima.« Taa 1 Tale borce nglavnom n ve Handžar divizija. Smeta U Tam toT »Meni to opče ne smeta. Nišam zlikovac, nišam uboji-ca. Zapravo ja jesam ubojica onih zlikovaca koji ubijaju moj narod. Na Baniji su nas od milja prozivali Handžar divizijom. Tako su nas prozvali i četnici i u svojim vijestima govorili da na Baniji ima 50 tisuča bojevnika Handžar divizije. Naravno, to nije bilo točno. Kad sam vidio što je Arkan učinio u Bijeljini, Srčkom i Zvorniku, a Fikret Abdič i kompanija išli su se s tom ubojicom rukovati, kompletnoj Handžar diviziji izdao sam naredenje: »Sve što je srpsko — uništiti, ubiti, popaliti, iči naprijed!« To je moj zakon. Otrov se liječi otrovom. Ako te zmija šarulja ujede, izlječiti se možeš samo njenim otrovom.« Recite nam Tai rad o nekoliko istaknntlh Mmllmana. Plkretu Abdiču, Sniejmann Ugljaninu, Aliji ŽUjkn, Mnratn Sabanovitu, Hljazn Batlakn, po matijem pod imenom Mate tarllja DaldžaT »Fikret Abdič, nekad veliki Babo, pogazio je sve »tale du-daline«, rukuje se s Arkanom, bez problema preko Knina prelazi do Rijeke i Opatije. Za-što i ne bi kada hrani četnike. Kod srbskih zarobljenika re-dovito smo nalazili »Agroko-merc« proizvode. Alija Šiljak bio je nešto naj- Števllka ŽB organizacije RK, na katerega lahko nakaznici« denarno pomol beguncem iz BiH, z priplzom za BIH: 80101-878-61679 BR0JEVI TELEFONA V PRIHVATNIM NOVA GORICA - LOKO- STOJNA 067/21-085, BOVEC 065/49-521, NOVA GO- STOJNA 067/22-382, PTUJ RIGA - DESKLE 065/52-004, 062/771-131, PTUJ 062/771- NOVO MESTO 068/24-601, ORMOŽ 062/7L4-141, PO- 542, RADOVLJICA 064/723-491, RADLJE - RIBNICA NA POHORJU 0602/68-026, 314, 0608/81-574 SLOVEN-RADLJE - MUTA 0602/61- SKA BISTRICA 062/810-028 500, RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENJ GRADEC 0602/41-0602/35-110, RIBNICA 061/ 340, ŠKOFJA LOKA 064/622-862-049, SEVNICA 0608/81- 765, ŠKOFJA LOKA 064/651- ZA IZBJEGLICE IZ BOSNE I HERCEGOVINE 23. STRAN 16. septembra NOVC^OBA ___----- četnike! gore što se moglo dogoditi Muslimanima i Hrvatima. On je lopov. On je kafanski čovek koji još uvijek u Zagrebu pje-va: »Roden sam u Foči, na obali bistre Drine, na braniku babovine.« Ovi drugi su heroji. Murat je legenda. Kad nitko nije smio ni pisnuti, on je prkosio Višegradu. Kip Ive Andriča bacio je u Drinu. Još da je imao bilo kakvu pomoč od SDA danas bi Drina bila na čupriji, a ne »Na Drini čupri-ja« — Tamo je bio Šahim Ša-ja, predsjednik SDA za Foču, švercer i prevarant. Imao je nesreču s avtom na putu u Zagreb, a onda je kao gost emisije »Slikom na sliku« pri-čao kako je nastradao u borbi. Poslali smo Foči 20 šlepera oružja, a ona je pala za 24 sata samo zato što su Šaja i Delimustafič, ministar policije BiH. švercali oružje. O Daidži ne treba trošiti ri-ječ. Velike poslove napravic je u Hrvatskoj, velike poslove napravio je u Hercegovini, a velik uspjeh napravit če i u Bosni. Zavržna rtjal • n Hrvatzkaj 1 dni ■ kaj« ra pcbjegliT »Slobodni tjednik« učinio mi je nepravdu kada je obja-vio neistinu o meni, ali znam da ste najbolje pratili rat u Hrvatskoj, a za sve one koji su pobjegli iz Bosne ja neču apelirati da se vrate, kao što to čine političari. Onaj tko je pobjegao, od njega borca nema. Ako psa tjeraš u lov, od njega lova nema.« Glava pokretačna snaga su im vjera u Alaha i domoljubje, a prema neprijatelju su nemilosrdni Najžilairija gorila na STOjetn Afganistanski mudžahedini su, bez obzira kojoj političkoj frakciji pripadaju, najbolji borci za bliske okršaje u brdskim uvjetima koji su se pojavili u moderno vrijeme. Uz to su stručnjaci za postavljanje zasjeda, prepreka, minskih Stupica, koriste iznenadne prepade na slabije branjene garnizone i neprijateljske konvoje. Specijalitet su im i munjeviti nočni napadi na aerodrome (tada upotreblja- vaju pojedinačne raketne lan-sere od 122 i 128 mm i teške PA mitraljeze kalibra 12,7 mm koje tegle na ledima). Djeluju u formacijama jačine poluvoda (12 do 16 ljudi) a največa i najmobilnija operativna jedinica im je četa opremljena lakim minobaca-čima, bestrzajnim topovima, snajperskim puškama, sred-stvima veze, svim vrstama automatskog streljačkog na- 0 ružanja ruskog, kineskog 1 zapadnog podrijekla. Glavna pokretačka snaga su im: vjera u Alaha i domoljubje (koje često ne prelazi okvire vlastite plemenske zajednice). U odnosu na nepri-jatelja nemilosrdni su, ranjene i bolesne protivnike pre-puštaju sudbini jer se brzo kreču s jednog položaja na drugi, dok su im neozlijedeni zarobljenici prava gnjavaža. Večina je nepismenih pa o Ženevskim i sličnim konvencijama doista ne znaju ni-šta. Zbog toga je i sama njiho- va pojava (stalno noše odječu religije kojoj pripadaju) ili voj-nička priča, potekla iz neprija-teljskog tabora, da su se pojavili tiho i sve »živo pobili i počistili« — bila pravi strah i trepet za sovjetske intervenci-onističke trupe u Afganistanu i vojsku proruskog satelitskog režima u Kabulu. Mudžahedini su ujedno i najjeftiniji borci na svijetu: zadovoljni su Sakom riža dnevno, sušenom govedinom vočem. i zašečerenim UiMnu tkuphu dganltUiukik moitaheiin* - prtgM aražfo I CENTRIMA 037. ŠKOFJA LOKA 064/621-847, ŠMARJE PRI JELŠAH 063/816-068, ŠMARJE PRI JELŠAH 063/814-950, TOLMIN 065/81-460. TREBNJE 068/48-321, TRŽIČ 064/50-444, VELENJE 063/855-313, ŠOŠTANJ 063/881-356, VIŠNJA GORA (GROSUPLJE) 061/784-099, ZAGORJE' - KISOVEC 0601/71-868, ŽALEC - LETUŠ 063/885-723; Trato ta Pažli Malija 090«), PažM HMajata 09*8), Hodžič UjU 09««), Pela Bedrija 09»), Mažaaovli Baleta 0**8). Traži ib Salaa Bbera h pritavat-■og ccmtra Črnomelj. Salaa Biiera ZANIMUIT0STI IZ IZBEOLIČKIH CENTARA Poštovani gospodine uredniče! Molim Vas da u »Novom dobu* objavite niže napisani istiniti dogadjaj koji se ovib dana inače prepričava po Postojni. S obzirom da ste u »Novom Dobu* izdvojili odredjen prostor za nas izbjeglice predlažem Vam sljedeče: — da taj prostor ispunjavate sa što više teksta, a manje fotografija i — da otvorite rubriku pod nazivom: »Zanimljivosti iz izbjegličkih centara*. Takodje ovom prilikom želim Vam saopštiti da se »Nova Doba* veoma rado čita medju mnogobrojnim izbjeglicama u Postojni in da se svaki novi broj očekuje sa velikim nestrpljenjem. U očekivanju na Vaše puno razumijevanje u traženom unaprijed Vam se zahvaljujem i srdačno Vas pozdravljam! Redžič Omer 67000 - Postojna Motel »Proteus* soba br. 134 Denriia podoto progoTorila Neobičan in nesvakidašnji dogadjaj zbio se ovih dana u Postojni u izbjegličkom centru Motela »Proteus«. Nakon pokušaja davljenja od Strane još uvijek nepoznatog manijaka, Derviša Fezič iz Dervente ponovno je progovorila! Ali podjimo redom. Derviša Fejzič je rodjena 1950. godine u Derventi. Naj-gori oblik medjusobne ljudske komunikacije: rat, natjerao je Dervišu kao i stotine hiljada drugih, da iz prevrelog bosan-skog lonca bijegom izvuče živu glavu. Tako se 19. 4. 1992. godine, Derviša našla u izbjegličkom centru u Postojni. Več prvih dana po dolasku Derviša je počela primječivati da joj ponestaje glasa. Uslijedili su Ijekarski pregledi kod Ijekara opče prakse u Postojni, a zatim kod specijaliste otorolaringologa u Ljubljani. Nalazi su pokazali oštečenost glasnih'žica. Prepisani antibiotici, a kasneje i samo čiščenje glasnih žica koje je obavljeno u Ljubljani, nije dalo nikakvih pozitivnih rezultata. U medjuvremenu je Derviša ostala potpuno bez glasa. Jedva čujni šapat i mimika ostali su joj kao jedino sredstvo komuniciranja. Zamolili smo Dervišu da nam ispriča taj zaista neobičan doživljaj i evo šta nam je ona rekla: »22. 8., 20 minuta iza ponoči, desilo se ono od čega mi se i sada stvara neka jeza. Te večeri kod mene so skoro do po noči sjedile komšinice iz drugih soba. Nakon njihovog odlaska otvorila sam vrata i prozor da se soba izrači. Vrata sam odmah zatvorila i zaključala, nakon 20-ak minuta prišla sam prozoru da ga zatvorim. A onda sam odjednom na svojim ramenima osjetila snažne muške ruke. Noge su mi se odsjekle od straha. Pomislila sam: gotovo je sa mnom. Pročelav stariji muškarac u košulji kratkih rukava pokuša-vao je da me izvuče napolje. Opirala sam se svom snagom i uzaludno ko zna koliko puta pokušavala sam zvati u pomoč. A onda se odjednom iz mojih usta izlio vrisak koji je izgleda prestrašio i samog napadača koji me je pustio i pobjegao u obližnji šumarak. Od mog vriska probudile su se odmah obje moje kčeri i mnoge žene iz susjednih soba. Od preživljenog straha ja sam se onesvestila«. Vidno uzbudjenu Dervišu smo upitali: »Ako bi se kojim slučajem, sada nakon svega proživljenog, pronašao taj manijak, da li bi tražila njegovo zakonsko gonjenje i kažnja vanje? Ona je odmah bez oklijevanja odgovorila: »Da. Vje-rujte da bih volela da sam i čitavog života ostala brez moči govora samo da mi se ovo nije dogodilo«. A onda se Derviša ponovo vrača u tešku in sumornu izbjegličku stvarnost: »Izbjegli smo četničku kamu. Spasili smo tijelo, ali duša nam jednako pati kao i kod onih koji su ostali tamo. Molimo se Bogu da nam pomogne in da nam sačuva našu Bosnu« rekla nam je na kraju Derviša. Radžič Omor Ujetnici svoloi domoTini Slikama pomažu domovinski rat "'i! Traie se Bježeči od strahota rata u Ljubljani su se našli brojni umjetnici iz Bosne i Hercegovine. Kad več ne mogu puškem, nekoliko članova Udruženja likovnih umjetni-ka BiH, pored ostalih i Ismar Mujezinevič, Džeko Hodžič i Vera Glumač, te brOjni umjetnici porjeklom iz BiH a od ranije nastanjani u Sloveniji, bore se svojim umjetničkim djelima. Več su darovali vri-jedne radove koje je otkupila Galerija »LM« iz Maribora, a za kraj septembra u sarad-nji sa Udruženjem likovnih umjetnika Slovenije pripre-maju aukciju i prodajnu izložbu slika u galeriji Udruženja u Ljubljani. U ovoj, dru- goj po redu, akciji pomoči učešče če uzeti i novoprido-šli umjetnici iz BiH Zdenko Hodovič, Sead Čerkez, Narcis Kantardžič i Ljerka Kovač. Sve akcije uspjevamo izvesti uz pomoč Udruženja likovnih umjetnika Slovenije s predsjednikom Tutom Klavdijem na čelu, te vodite-Ijima galerije Udruženja Juditi Krivec i direktoru Mesne galerije Ljubljana Aleksandru Basinu, kojima duguje-mo veliku zahvalnost - kaže nam jedan od vrijednih pre-galaca, akademski slikar Džeko Hodžič. LK. ZA IZBJEGLICE IZ BOSNE I HERCEGOVINE PETINDVAJSETI MOS V CELJU »Kljub znanim in številnim blokadam v skupščini je vlada že začela uresničevati naloge, ki si jih je zastavila v svoji zasnovi ekonomske politike. Polno realizacijo tega programa z dolgoročnimi učinki pa je seveda pričakovati šele po volitvah,« je med drugim povedal predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek na petkovi otvoritvi jubilejnega mednarodnega obrtnega sejma s četrtstoletno tradicijo v Celju. Na sejemski prireditvi, ki naj bi si jo po pričakovanjih ogledalo več kot 250 tisoč radovednežev sodeluje 1.610 razstavljalcev, od katerih je več kot petina prirajžala iz tujine. Svoje dosežke bodo prikazovali do 20. septembra, do takrat pa se bo zvrstila še vrsta spremljajočih prireditev.