398
Politične stvari.
Izjava.
V  259. štev. »Slovenca" z dne 14. novembra t. L čitamo neko „Poslano" gospoda drž. poslanca dr. Lav. Gregor ca. V tej izjavi zatrjuje gosp. poslanec, pole-mizujoč proti dnevniku „Slovencu" , da je tega lista proti njemu naperjeno očitanje »popolnem neosnovano neresnično in žaljivo, za katero se niti jeden dokaz ne navaja." Temu še dostavlja: „slednje tudi mogoče ni, kajti jaz sem dunajske dogodke navajal tako, kakor sem sam videl in čul"
S to izjavo prisilil nas je poslanec g. dr. Gregorec, da se oglasimo i mi. Prešinjeni prepričanja, da ima v ustavnih državah narod nedotakljivo pravico od svojih izvoljenih zastopnikov zvedeti istino, golo istino, ter imajoč pred očmi one vzvišene dolžnosti, katere nalaga dostojanstvo državnega poslanca, primorani smo toraj podpisani zastopniki slovenski, svečano da-si z odkritim obžalovanjem izjaviti, da je bilo državeo-zborsko poročilo gosp. dr. Gregorca na volilnem shodu ptujskem v istini, kakor se je izražal »Slovenec" „večinoma neresnično in s premislekom popačeno."
Neresnično, pravimo, in popačeno, kajti soditi po poročilu ;;Slov. Naroda" štev. 214 in 215, katero je sedaj gospod dr. Gregorec brez ugovora pripoznal za resnično, je gosp. dr. Gregorec ua ptujskem volilnem shodu namenoma izpuščal stvari, katere je bilo neobhodno potrebno povedati, sicer bila je vsaka objektivna sodba o dotičnih dogodbah sama po sebi nemogoča; druge zopet je tako zasukal, da jih niti poznati  ni bilo več,   nekatere  pa so bile izmišljene.
V  prvo vrsto spada večina onega, kar je g. dr. Gregorec svojim volilcem pripovedoval ob imenovanji koroškega knezoškofa, oziroma o dotični interpelaciji. Dejal je na ptujskem volilnem shodu: „3 prva so bili tudi vsi slovenski poslanci, razven gg. Hohenwarta in Godelna, tega mnenja, in reklo se je, interpelirajmo Gauča, in g. dr. Gregorec dobi nalogo, sestaviti dotično interpelacijo. Naš poslanec se loti dela in drugi dan prinese sestavljeno interpelacijo, da bi jo poslanci podpisali." Ne ozirajoč se na nekatere manj važne stvarne nenatančnosti in pomote odgovarjati nam je na te trditve sledeče:
a) V istini kazala se je pri prvem razgovoru neka pripravljenost, podpisati primerno interpelacijo o tej zadevi, ali ta pripravljenost izrekla se je le pogojno, in kot prvi bistveni pogoj na-glašalo se je, da je pred vsem poizve-deti. ali je bil no voimen o va ni knezo-škof za krškega vladiko predlagan od strani škofov ali pa se je li vršilo to imenovanje v nasprotji s škofovim ter-nopredlogom.   Vspeh tega odločilnega poizve-
399
dovavanja zamolčal je gosp. dr. Gregorec svojim volilcem, kakor tudi, da je to bil za večino slovenskih poslancev bistven pogoj za sprožitev dotične interpelacije.
b)  Zamolčal je dalje, da se je on sam pri ekscelenciji grofu Taaffej u eventueluo potezal za slovenščino nezmožnega Nemca Fruhwirtha. In vendar je s tem korakom sam zapustil načelno stališče ter tla izpodmaknil svoji intrpelaciji.
c)  Konečno je zamolčal, da nikoli se ni bila dognala debata o njegovem predlogu, da nikoli ni bilo prišlo do glasovanja o tej stvari med slovenskimi poslanci, in to zgolj iz tega razloga ne, ker je pri vseh dotičnih razgovorih na enkrat zmanjšalo — interpelanta samega, kateri je vselej v odločilnem trenutku odpeljal se — domov na Stajarsko!
d)  Slednjič je g. poslanec zamolčal, da interpelacije ni nikdar spravil v Hohenmartov klub. To zamolčanje je premišljeno, ker, ako bi bil to povedal, ne bi bil mogel Hohenwartovega kluba z ozirom na svojo interpelacijo imenovati „Verschleppungs-klub."
Namenoma popačeno je tudi vse, kar je g. dr. Gregorec pripovedoval o onem slovenskemu poslancu, kateri je v zbornici nasvetoval drugega sekcijskega načelnika za naučno ministerstvo. Gospod poslanec ptujskih kmetskih občin dejal je na ptujskem volilnem shodu: „Noben drug klub ni hotel prevzeti te nehvaležne naloge, in v Hohenwartovem klubu se tudi ni našel noben drug, ko Slovenec, da bi to neljubo stvar pobral ter jo v poslaniški zbornici zagovarjal." Temu nasproti konstatujemo podpisani:
a)  da so razun Hohenwartovega kluba vsi drugi des-niški klubi ob jednem s Hohenwartovim ali celo preje se bavili s tem predmetom, ter da se je povsod bilo sklenilo, razveljaviti sklep budgetnega odseka in dovoliti drugega sekcijskega načelnika;
b)  konstatujemo dalje, da se je pri dotični debati v Hohenwartovem klubu prav oni poslanec, kojega je g. dr. Gregorec bil napadal, z drugimi slovenskimi poslanci vred odločne protivil tej dovolitvi, toda niso prodrli;
c)  razgovora o osebi, katera je potem morala staviti in utemeljevati predlog v zbornici, ni bilo v Ho-henwartovem, niti v kakem drugem desničarskem klubu, kajti čisto naravno je bilo, in to se je tudi povdarjalo z vseh strani, da mora nehvaležno to nalogo prevzeti oni poslanec, kateri je bil pri do-tičnem poglavji vpisan kot prvi govornik. Vrsta prijavljenih govornikov bila pa je po žrebanji uže določena več nego teden preje, in le slučaj je bil nanesel, da je ravno »Slovenca" doletela ta kočljiva naloga;
d)  konečno konstatujemo, da je načelnik „českega kluba dr. Rieger sam se potrudil v Hohenwartov klub, ter v imenu svojih somišljenikov naprosil dotičnega slovenskega poslanca, naj se vda disci-
plini,   žrtvujoč   osebne   svoje   pomisleke   splošni stvari na ljubo.
Z izmišljotinami pa je gospod dr. Gregorec pital svoje volilce tam, koder jim je govoril o eksc. grofu Hohenwartu. „Hohenwartov vpliv se je uže čutil" — pravi gosp. poslanec — „poslanci so uže jeli izgovarjati se, češ, interpelacija mora prej priti v klub". Da se je to zahtevalo, je pač resnica, in to je tudi čisto naravno, kajti po nobenih klubovih pravilih ni dopuščeno, izročiti kako interpelacijo ali podpisati jo brez posebnega privoljenja dotičnega kluba. O »izgovorih" se toraj tu ne da govoriti. Po vsem neresnično pa je, da bi bil grof Ho-henwart količkaj se vtikal v to zadevo, katera se je obravnavala zgolj v ožjem krogu poslancev sloven-sKe narodnosti. Z nobenim naših poslancev, ako ne z gosp. dr. Gregorcem samim, grof Ho-henwart ni govoril o Gregorcevi interpelaciji, nikomur ni odsvetoval, na nikogar ni niti z besedico ali migljajem kaj vplival!
V svojem »Poslanem" sklicuje se g. dr. Gregorec še enkrat na to, da je »Dunajske dogodke navajal tako, kakor jih je sam videl in čul." Avtoriteto svojo kot mož poslanec in duhovnik zastavlja za istinost svojega poročila na Ptujskem volilnem shodu. V očigled vsemu temu primorani smo podpisani slovenski državni poslanci z moško svojo besedo zavračati njegove neosno-vane trditve ter odkrito priznati in potrditi da je "Slovencev" dopisnik glede gospoda dr. Gregorca slovenskemu občinstvu poročal stvarno, objektivno in žalibog le preres-ničn o!
Konečno in ozirom na to, da fse govor poslanca dr. Gregorca na volilnem shodu ptujskem mnogo bavi s Hohenwartovim klubom ter ga imenuje »Verschleppungs-klub", naj še dostavljamo, da je to nazivanje nevteme-ljeno. Sostava kluba, v kterem je med 36 člani 23 Slovencev in Hrvatov, sama je porok, da klub ne zavlečuje slovenskih zadev, ktere marveč ravno nemški Tirolci in grof Hohemvart sam pri vsaki priliki živo podpirajo.
v
Dr. Poklukar, Suklje, Pfeifer, Klun, Nabergojj dr. Tonkli
Hren, dr. Ferjančič.