Fotografija na prvi strani lista predstav- Ija maketo spomenika, kakršnega bodo postavili v Ilirski Bistrici na čast padlim LETO IV $ ŠTEVILKA 7 borcem vseh prekmorskih brigad. Osnu¬ tek za spomenik, ki bo hkrati grobnica, je izdelal primorski akademski kipar Jonez Lenassi oL> sodelovanju ing. arh. * Žive Baraga-Moškonove GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA JULIJ 1965 CENA 20 DIN Poštnina plačana v gotovini ************ ************** * ************* 5 > ; DVAJSET LET MINILO. ODKAR POHODU OSVOBODILI ORCI SLAVNIH PREKMORSKIH BRIGAD V NEZADRŽNEM BOJNEM JUGOSLAVIJE KO SE JE LETA 1943 POD UDARCI ZAVEZNIKOV SESULA SVOJIH STARSE.V, BRATOV. SESTRA, ŽENA IN NA ITALIJA, DALEČ OD DOMOVINE. OD MOVINO. Z NJENO HEROJSKO BORBO PROTI OKUPATORJU IN DOMAČIM TODA VASA^RCA SO VES ČAS LOČITVE m ' \ i . . r I r . VSI, KI STE BILI OB RAZPADU ITALIJE PO RAZNIH TABORIŠČIH, V ZLOGL KONFINACIJliV RAZLIČNIH UJETNISTVIHIIN V ZAPORIH LAHKO S SVOJO AKTIVNO UDELEŽBO V BOJU PROTI OSOVRAŽENEMU RODNOOSVOBILNE VOJSKE JUGOSLAVIJE. PRIPOMOGLI H KONČNI OSVOBODITVI DOMOVINE SPECIALNIH BATALJONIH, V IE PRIŠEL ČAS, KO BOSTE .V VRSTAH JUNAŠKE NA- TEDAJ NI BILO IN ŽELJA PO LEPŠI VAS ODVRNILA OD POTI, KAKRŠNO VAM JE NAKAZOVALA VAŠA GLOBOKA ZAVEST tnosti naših nar oDovgfcMBigiMi vC& IN ZBRALI Sl SINOVI VSEH DOZEMLJA, E PRIPRAVLJALI VAŠA BORBENA SINOVI SLOVENSKEGA PRIMORJA IN OSTALE SLOVENljfdžlSTRE OSLOVANSKIH INtDRUGIH NARODO VZGLED BRATSTVA IN ENOTNO DALMACIJE. ČRNE GORE NAŠIH Z VSEH PODROČIJ PROSTRANEGA M POLNI BORBENEGA DUHA S OBRAČUN S SOVRAŽNIKOM JE BILA EPOPEJA JUNAŠTVA IN POŽRTVOVALNOSTI ZA VAS JE VELJALA SAMO ENA ZAPOVED: NAPREJ, DO KONČNE ZMAGE VIS, KORČULA, MOSTAR, STRICA, TRST, KOROŠKA POVEZANA Z VAŠIMI IMENI GOSPIČ, OTOČAC, SENJ, BIHAČ, BEOGRAD. SREM, REKA, KLANA, ILIRSKA BI- SE DRUGI BODO V ZGODOVINI OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE TRAJNO MNOGI. PREMNOGI SO TEŽKIH BOJIH GLOBOKO BOLESTJO SE JIH SPOMINJAMO NA DANAŠNJI •V, i . BORCI BORKE DRUGE. TRETJE, ČETRTE IN PETE PREKMORSKE BRIGADE, TANKOVSKE ENOTE. LETALSKE ENOTE. PREKMORCI V MORNARIŠKIH IN DRUGIH ENOTAH NOVJI OBČANI MESTA, KI SO GA OSVOBODILE TUDI MNOGE VASE ENOTE, POTEM KO SO ZADALE SOVRAŽNIKU ENEGA NAJHUJSlH UDARCEV VAM KLIČEMO ISKRENO DOBRODOŠLICO IN VAS PRISRČNO POZDRAVLJAMOI i * * n « ^ - - r .? vr g i i f : PREKMORSKIH RRIGAD V ILIRSKI RISTRICI SOBOTA, 3. julija 1965 Ob 10. uri: Slavnostno zasedanje splošnega zbora skupščine ob¬ čine Ilirska Bistrica (v osnovni šoli II. Bistrica). Otvoritev razstave: Prekmorci v narodnoosvobodilni borbi, Življenje in delo na Primorskem od osvoboditve do danes, Osnutki in makete za spomenik NOB v Ilirski Bistrici. Sprejem delegacij mladinskega pohoda »Po parti¬ zanskih poteh« pri predsedniku občinske skupščine in v garnizonih JNA. Ob 17. uri: Komemoracija pri spomeniku padlih v Ilirski Bistri¬ ci. Govoril bo dr. Hočevar Franc, javni tožilec SFRJ. Pri komemoraciji sodelujeta Invalidlski partizanski pevski zbor in Godba milice iz Ljubljane. Dirigent Radovan Gobec. Program: 1. J. Ravnik: Žalostinka, 2. R. Simoniti: Pošto j, kdor mimo greš, Kot žrtve ste padli v borbi za nas, 3. K. Pahor: Brigade s hribov. Istočasno so komemoracije pri spomenikih NOB v Baču, Koritnicah, Knežaku, Šembijah, Jelšanah, Novo¬ kračinah, Podgrajah, na Pregarjah, Premu in Ostrožnem brdu. KULTURNE ŠPORTNE IN ZABAVNE PRIREDITVE: Ob: 19. uri: Celovečerni koncert Partizanskega invalidskega zbo¬ ra (pred osnovno šolo v Ilirski Biistrici). Ob 20. uri: Prvenstvena košarkaška tekma zvezne lige «Lesonit« »Slovan« (športni park N. Žagar, Ilirska Bistrica). Neprekinjeno predvavanje filmov v kino dvorani »Svoboda« v Ilirski Bistrici. večernih športnem parku hotelu »Zmagi« in restavraciji »Triglav«. NEDELJA, 4. julija 1965 Ob 6. uri Budnica godba na pihala iz Postojne. Ob 8. uri: Zbiranje prekmorskih brigad in mladinskih brigad na nogometnem igrišču. Ob 10. uri: MNOŽIČNO ZBOROVANJE pred osnovno šolo v Ilirski Bistrici: 1. Fanfare, 2. Internacionala, 3. Raport brigad, 4. Govor tovariša Mihe Marinka, političnega sekre¬ tarja CK ZKS, Koncert združenih pevskih zborov: 5. Marolt: Pesem 14. divizije, O. Danon: Zastava partije, M. Kozina: Naša vojska, K. Pahor: Na juriš, P. Šivic: Svobodna Slovenija, R. Simoniti: Pesem o Titu. Izvajajo združeni moški zbori iz Ajdovščine, Bača, Branika, Cerkna, Dornberka, Jelšan, Ilirske Bistrice, Kuteževega, Podnanosa, Podgrada, Sežane, Proseka, Kontovela, Krasa, Ronk, Vrtojbe in pevski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane ter 2 okteta iz Primorske. Spremlja godba iz Idrije, dirigenta: D. Kanduč in K. Koloini. Ob 11. uri: Koncerti godb na pihala iz Postojne in IcMje. Ob 12. uri: Srečanje borcev prekmorskih brigad. KULTURNE, ŠPORTNE IN ZABAVNE PRIREDITVE: Od 12. ure dalje: Košarkarske in rokometne tekni , (športni park). Ob 17. uri: Kulturna prireditev, pri kateri sodelujejo T.Iedre- 0 publiška kulturno prosvetna zveza Plevlje in pevski prosvetne zveze (pred osnovno rolo). Neprekinjeno predvajanje filmov v popoldanskem ča¬ su (kino dvorana). V večernih urah piosta zabava \ športnem parku, hotelu »Zmagi«, restavraciji »Triglava. RAZSTAVE: Prekmorci v NOB, Življenje in delo Primorske od osvoboditve do danes, Osnutki in makete za spomenik NOB, Likovna razstava: DOMAČI SLIKARJI RASTAV- LJAJO, Fotografije foto-kino kluba Ilirska Bistrica. i l I 0 I l I I 0 I 0 0 I f I 0 « 0 c 0 i I i I l i I I f i I f i i f i i i l l i f i i l f i i i I l i i i f i i I i i f i l t I f f i f i i i i f i f i i i f i i f f i I I I f 0 0 0 0 0 0 I 9 0 0 0 0 I 0 I I 0 0 I 0 0 0 M I 0 0 M f I i r i 0 0 0 i 0 f « i 0 1 i i i 0 0 0 I 0 0 0 S 0 0 0 I 0 f 0 I 0 0 j. t 0 f 0 I 0 9 I 0 0 0 I 0 0 0 f I I 0 S Občani: obiščite kulturne, športne in zabavne prireditve JULIJ m ST. 1 SNEŽNIK (Nad. s 6. strani) Pri obhodu mesta smo na ulicah slučajno srečali nekaj vojakov — Slovencev, medtem ko jih v vo¬ jašnicah ni bilo več, ker so bile ob bombardiranjih vse porušene. Ta¬ ko smo našo nalogo hitro opravili in odpotovali naprej v Catanijo. Potovanje je bilo združeno z veli¬ kimi težavami. Porušene so bile vse železniške proge in ceste, manjkalo je potrebnih prevoznih sredstev. Pri potovanju smo se morali posluževati vseh priložnost¬ nih sredstev, od navadne konjske vprege, angleškega jeepa, avtobusa ali pa limuzine italijanskega tr¬ govca, ki smo ga kar sredi ceste ustavili. V Cataniji smo se ustavili en dan in eno noč. Obiskali smo nekaj vojašnic in se z našimi pri¬ morskimi fanti-vojaki takoj dogo¬ vorili za sestanek. Tega smo imeli zvečer v predmestju, da smo lah¬ ko v miru in brez motenj govorili o vsem potrebnem za njihov odhod v Gravino. Tako smo delali tudi pri v.3em našem nadaljnjem delu na otoku, da smo se tako izognili morebitnim prihodom zavezniških, predvsem pa italijanskih vojaških patrulj. Na prvi sestanek v Cataniji je prišlo kakih 25 fantov iz raznih krajev Primorske in Istre. Sesta¬ nek je bil zelo uspešen, saj so vsi, ki so se ga udeležili, odšli v par¬ tizane v Gravino. Na sestanku smo jim priporočili in pojasnili, kako naj se organizirajo in sestavijo od¬ bor, ki bo skrbel za učinkovit po¬ tek odhoda. Cela skupina je že nekaj dni po tem sestanku prišla v Gravino in se tam priključila partizanom. Uspeh tega prvega sestanka nam je bil v veliko vzpodbudo pri na¬ šem nadaljnjem obiskovanju vo¬ jašnic na otoku. Istočasno pa nam je to pomagalo, da smo potem z večjo samozavestjo in odločnostjo nastopali vsakokrat, kadar so nam italijanski častniki hoteli ovirati naše delo. V vsakem takem pri¬ meru smo nastopali kot sodelavci naših zaveznikov. Tak odločen na¬ stop je vplival, da so nam bila potem odprta vrata v vse vojaš¬ nice na otoku. Tako smo lahko pri¬ šli v stik z našimi fanti in se z njimi pogovorili o vsem, kar je bilo potrebnega za njihov odhod z otoka. Kjer je bilo to potrebno, smo obiskali tudi zapore in se po¬ govorili z zaporniki Primorske. Slovenci s IZ CATANIJE V PALERMO Osrednja točka našega potova¬ nja je bila Palermo, kjer smo se ustavili tri dni. Obiskali smo več vojašnic in sedež tamkajšnje KPI. Osebno sem obiskal več vojašnic in nekaj ustanov. V eni izmed obi¬ skanih vojašnic sem dobil doma¬ čina Leopolda Pangosa. Z njegovo pomočjo smo potem zbrali vse naše fante, kar jih je bilo v tem mestu. V treh dneh smo imeli več sestankov, na katere je prišlo naj¬ manj 150 naših fantov. Pri obisku ene izmed vojašnic v tem mestu sem že na dvorišču na¬ letel na odpor dežurnega oficirja, kapetana italijanske narodnosti. Le-ta me je od daleč poklical in pomigal s prstom, naj pridem k njemu. Prav tako sem obstal jaz in mu vrnil mig s prstom, naj on pride k meni. Ponovil je prejšnjo kretnjo s prstom, prav tako jaz. Uvidel je, da ima opravka z ne¬ navadnim obiskovalcem in je po¬ časi prišel v bližino. V italijanščini me je vprašal, kdo sem in kaj imam opravka v vojašnici. Odloč¬ no sem mu v slovenščini odgo¬ voril: »Kdo pa ste vi? Zakaj za¬ htevate, da povem kdo sem, saj sami vidite.« Pojasnil sem mu na¬ dalje, da sem zavezniški oficir. Med nama je prišlo do precej ostrega prerekanja. Okrog naju se je zbralo več drugih oficirjev, ki so z velikim zanimanjem sledili prerekanju. Med oficirji so neka¬ teri svetovali dežurnemu, naj mi ne dela ovir, ker lahko vidi, da sem predstavnik vojske, ki se bori na strani zaveznikov. Ta vojska ima v Jugoslaviji veliko armado, ki se z uspehom bori proti nem¬ škemu okupatorju. Dežurni je končno popustil in odšel. Tako sem lahko opravil zaupano nalogo. V tej največji vojašnici v Palermu je bilo kakih 40 Slovencev s Pri¬ morskega. Vsi so prišli na sesta¬ nek, katerega smo organizirali v privatnem gostinskem lokalu v predmestju. Po natančnih pojasni¬ lih tovariša Krajcerja so se fantje v razpravi zelo zanimali za našo borbo v domovini itd. Na vsa vprašanja so dobili obširna poja¬ snila. Tudi v tej vojašnici smo sestavili poseben odbor, ki je pre¬ vzel nalogo, da bo organiziral od¬ hod vseh naših fantov in mož iz tega mesta. Žal, naša misija ni mogla prevzeti nobene skupine, ker je bila njena naloga v prvi vrsti poiskati in organizirati vse naše ljudi in jim olajšati odhod na našo bazo v Bariju — Gravini. Medtem ko je tovariš Krajcer odgovarjal fantom na vprašanja, sem jih z zanimanjem opazoval. Od vsega povedanega jih je naj¬ bolj zanimalo vprašanje, ali bo Primorska priključena k Jugosla¬ viji. Zanimalo jih je, če se tudi oni lahko že prištevajo Jugoslovanom in tisti novi Jugoslaviji, kjer nas ne bo nihče več tlačil, nihče več ukazoval in poniževal. Za tako Ju¬ goslavijo so pripravljeni dati vse, tudi življenje. Videl sem, da se je marsikateremu utrnila solza ve¬ selja, ko je tako daleč od doma poslušal slovensko besedo. Ta jim je vlivala poguma in samozavesti. V njihovi notranjosti je rasel po¬ nos, da so sinovi naroda, ki se tako hrabro in neustrašeno bori ob strani zaveznikov za svojo svobo¬ do, za svoj jutrišnji srečnejši dan. SREČANJE S ČETNIKI vsega, kar si poželijo: hrano, oble¬ ko, denar in prostost. Kmalu po tem sestanku smo prišli v stik s tovarišem Ljubom Leontičem — sedaj živi v Beogra¬ du — ki je bil na Siciliji naš edini predstavnik. Opravljal je podobno nalogo kot naša misija in bo o na¬ šem takratnem delu lahko kaj več napisal. V razgovoru z njim smo spoznali, da smo po srečanju s čet¬ niki zašli v kočljiv položaj. Obsta¬ jala je nevarnost, da bi nas zavez¬ niki na pobudo četnikov lahko tudi zaprli. Zato smo v dogovoru s to¬ varišem Leontičem zapustili Pa¬ lermo in odšli naprej. SREČANJE S SLOVENCEM - ITALIJANSKIM POROČNIKOM Na našem nadaljnjem potovanju po Siciliji smo naleteli na edinega Slovenca, ki je bil v redni itali¬ janski vojski poročnik. To je bil tovariš Cveto Pišler iz Idrije, kjer še živi. Kot vse ostale, smo tudi njega povabili na sestanek in raz¬ govor. Pomagal nam je organizi¬ rati sestanek in dal vsem njemu podrejenim vojakom - Slovencem dovoljenje, da so lahko nemoteno zapustili vojašnico in prišli na se¬ stanek. Tudi sam se je odločil, da zapusti italijansko vojsko. Sam je potem pripeljal v Bari — Gravino skupino okrog 20 fantov in ostal v partizanih vse do osvoboditve kot poročnik. Ne spominjam se več, v katerem mestu smo ga našli, ven¬ dar menim, da je bilo to mesto Enna. V mestecu Piazza Amerina nismo našli nobenega naših pri¬ morskih fantov. Da naš obisk ne bi bil zahian, smo zavili k foto¬ grafu in se slikali za spomin. Med tem ko smo bili v ateljeju, s* je v čakalnici zbrala večja skupina črno oblečenih žena in deklet. Do¬ mačin, ki nas je videl vstopiti v fotografski atelje, je sporočil, da nas zunaj nestrpno čakajo žene. Ko smo se vrnili v čakalnico, so žene in dekleta vstale in nas spo¬ štljivo pozdravile. Ker so se želele pogovoriti, smo rade volje pristali. Med razgovorom smo spoznali, da nas imajo za Ruse. Zanimalo jih je, če smo kot taki kje na ruski fronti srečali njihove svojce, može in sinove. Tja so bili poslani kot pripadniki italijanskega ekspedi¬ cijskega korpusa v Rusiji. Bile so zelo potrte, ko smo jim pojasnili, da nismo Rusi, pač pa Jugoslovani. Žal nam je bilo zanje. Pohlepni fašistični imperializem je njihove može in sinove uporabil kot dolge tipalke morske hobotnice in z nji¬ mi posegel celo v tako oddaljeno rusko zemljo. Tam so ostali za ved¬ no kot žrtve nenasitnega imperia¬ lizma. VZDOLŽ IN POČEZ PO SICILIJI Naše potovanje po Siciliji je tra¬ jalo mesec dni. Bilo je združeno z velikimi težavami in ovirami tako glede prehrane, prenočevanja in potovanja. Obiskali smo naslednja mesta: Mesino, Catanijo, Palermo, Trapani, Marsalo, Enno, Venno, Piazzo Amerino, Taormino, sve¬ tovno znano turistično mesto Sici¬ lije, kjer je celo mesto en sam cvet, en sam vrt. Razen teh smo obiskali še več manjših krajev, katerih imen se več ne spominjam. Upravičeno lahko trdim, da je po našem posredovanju Sicilija zaži¬ vela. S tem mislim na naše fante, ki so v vseh obiskanih mestih no¬ sili tujo uniformo in bili odtrgani od domovine, da bi ji ne mogli kot zvesti sinovi priskočiti na po¬ moč, ko sta jo pregazila fašistični in nacistični škorenj. Našo nalogo smo opravljali z vso zavzetostjo in zavestjo, da tako po naših skromnih močeh in zmož¬ nostih opravičimo zaupanje, ki ga je naši misiji dala Partija. Vsem tistim možem in fantom, vsem in¬ ternirancem in obsojenim na za¬ porne kazni, ki so se mučili na od¬ daljeni Siciliji, smo omogočili, da so se potem lahko pridružili osvo¬ bodilni borbi. Čeprav je te ko za¬ pisati točno število vseh, ki so p> tem odpotovali na našo zbirno bazo v Bari-Gravino, menim, da bi lah¬ ko zapisali število od 1500 do 2000 fantov in mož. Vsi ti so se plebi¬ scitarno in z navdušenjem odločili za odhod v partizane in se potem hrabro borili v sklopu III. Prek- morske brigade v raznih krajih Jugoslavije. Mnogi med njimi so v borbi žrtvovali tudi svoja življe¬ nja. V to brigado sem bil vključen tudi jaz kot komandir čete. Naj dodam, da smo po vrnitvi s Sicilije obširno poročali štabu baze v Bariju o uspehu našega potova¬ nja. Bili smo pohvaljeni s pripom¬ bo, da smo zaupano nalogo dobro in temeljito opravili. V Palermu smo naleteli tudi na četnike. Ti so bili do naših fantov skoro sovražno razpoloženi. Ko so nekega večera v vojašnici prepe¬ vali slovenske pesmi, so čez zid vrgli ročno bombo. K sreči je padla daleč vstran in se ni niko¬ mur nič zgodilo. Četniki bi bili s to gesto radi zabranili petje slo¬ venskih pesmi. Naša misija je četnike kljub temu obiskala na njihovem sedežu. Bili so oblečeni v lepe ameriške uni¬ forme. Govorili so srbohrvatski je¬ zik. Ko smo se na sedežu pred¬ stavili kot misija NOV, so nas sicer poslušali, vendar nismo dosegli nobenega uspeha. Pojasnili smo jim namen našega obiska in po¬ udarili, v kako težkih pogojih se v domovini borijo partizani, kako velike so žrtve. Toda vse to ni ovi¬ ra, da partizani ne bi zmagovali, saj kljub slabši oborožitvi dosega¬ jo velike uspehe in je vedno več ozemlja pod njihovo kontrolo. Na vsa ta pojasnjevanja so nam od¬ govorili, da bodo ostali, kjer so. Tu jim ničesar ne manjka, imajo Edvard Piki NEKEGA DNE V JESENI 1943 STA PRIŠLA TOV. VIDJV 'H IN TOV. J. AVŠIC NA GRICICE, KJER JE TEDAJ BILA OFI CIRSKA ŠOLA GLAVNEGA ŠTABA NOV SLOVENIJE. ZANIMA * LA STA SE, CE SO MED ČLANI ŠTABA GZ. MED SLUŠA¬ TELJI OFICIRSKE ŠOLE TUDI PRIPADNIKI BIVŠE VOJNE MORNARICE IN VOJNEGA ZRAKOPLOVSTVA. HKRATI ST v SPOROČILA NOVICO, DA SE BODC TI PRIPADNIKI LAHKO KMALU UVRSTILI V ENOTE SVOJE STROKE, TO SE PRAVI V MORNARICO IN LETALSTVO. V oficirski šoli je bilo manjše število mornariških in letalskih oficirjev in podoficirjev. Novica o ustanovitvi mornarice in letalstva je vzbudila med njimi veliko zani¬ manje in veselje. Po odhodu tov. Vidmarja in Avšiča se je pričelo ugibanje in razpravljanje, kdaj in (Nadaljevanje na 8. stilni) JULU • ST. 7 IZ UVODNIH RAZPRAV IN DISKUSIJ NA SEMINARJU ZA NOVOIZVOLJENA VODSTVA SIN¬ DIKALNIH ORGANIZACIJ LAHKO POVZAMEMO NASLEDNJE ZAKLJUČKE IN SMERNICE ZA USPEŠNEJŠE REŠEVANJE OSNOVNIH NALOG V PRIHODNJEM OBDOBJU. RAZPRAVA JE UGOTOVILA, DA JE BILA DOSEDANJA PRAKSA V DELU SINDIKALNIH OR¬ GANIZACIJ USMERJENA PREVEC NA IZVAJANJE NALOG, KI SO PRIHAJALE OD VRHA NA¬ VZDOL. SINDIKATI SE MORAMO ZAVZEMATI ZA TO, DA BODO NOVA VODSTVA SPREMENI¬ LA DOSEDANJO OBLIKO DELA, KI JE V NASPROTJU Z DEMOKRATIČNIMI NAČELI SAMO- UPRAVLJANJA. TREBA JE OKREPITI SAMOSTOJNO DELOVANJE SINDIKATOV, KI SE ODRA¬ ŽA PREDVSEM V SPOSOBNOSTI SPOZNAVANJA DEJANSKIH PROBLEMOV IN DRUŽBENIH NASPROTIJ, KI SEV POSAMEZNIH ORGANIZACIJAH RAZLIČNO IN SPECIFIČNO PORAJAJO. Z vso ostrino moramo zavra¬ čati stare koncepte, napačna poj¬ movanja o družbeno politični vlo¬ gi sindikalnih organizacij, ki go¬ vorijo, naj se sindikati ne meša¬ jo v gospodarska in druga vpra¬ šanja in naj le vzgajajo delavce, da bodo bolj disciplinirani, da »lili poslušno izpolnjevali ne naloge, da ne bodo sitnarili glede osebnih dohodkov, standar¬ da itd. Toda prav to je bistveno dela naše organizacije. ■■ troc je ■■■■■ Pri uresničevanju enotnih ciljev moramo nujno skrbeti za uspeš¬ nejše povezovanje z ostalimi družbeno-političnimi organizaci¬ jami. Povezovanje pa ne pomeni, morajo različna gledišča in stališča za vsako ceno uskla¬ diti. Politične organizacije so predvsem sredstvo delovnih ljudi, da bi preko njih uspešneje spo¬ znavali družbene procese, se se¬ da se znanjali aimi osnovami stema socialističnih odnosov in z izmenjavo mnenj omogočili, da bi bile sprejete in realizirane naj¬ boljše odločitve v samoupravnih organih. Zato moramo sindikati svoje delo organizirati in zastavi- tako, da bujamo družbena gibanja, da delovnim ljudem po¬ magamo spoznavati ekonomske zakonitosti in jih usmerjamo ta¬ ko, da bodo sami čimbolj spo¬ sobni razreševati družbeno proti¬ slovja. Karakteristični pojavi, da so vodstva sindikalnih organizacij vodstva sindikalnih organizacij odmaknjena od članstva, ker za¬ prto obravnavajo probleme in sprejemajo stališča, ki zadovolju¬ jejo manjši del članstva, da je za nekateila vodstva važnejša pri¬ sotnost na kolegiju ali samoup¬ ravnem organu in kontaktiranje z vodilnimi delavci kot pa raz¬ govori v kolektivu, da posamezni funkcionarji svoja stališča posre¬ dujejo kot stališča in interes or¬ ganizacije, ki so celo zelo odmak¬ njene od dejanskih problemov, morajo izginiti iz prakse delova¬ nja sindikalnih organizacij. V samoupravnih organih se bo treba zavzeti, da zadolžijo odgo¬ vorne službe, da resno pristopijo k sistematičnemu in stalnemu analiziranju, proučevanje in iska¬ nju možnosti za boljšo izkori- •:i:i LISI ščanje obstoječih kapacitet v več izmenah ali s postopno boljšo organizacijo dela na vseh področjih. Dosedanjo prakso, kc so se problemi večkrat načenjali ko se je o njih samo razprav¬ ljalo, je treba prekiniti in končno pristopiti k realizaciji več ali manj poznanih rešitev. Sindikati morajo zahtevati v de¬ lavskih svetih, da se postavi od¬ govorna strokovna služba, ki bo sistematično proučevala in ures¬ ničevala boljšo organizacijo dela in sistem neposrednega nagraje¬ vanja predvsem strokovnih služb. Sedanji sistemi nagrajevanja so namreč nepopolni, ker vzpodbu¬ jajo prizadevanj storokovn jakov v tehnologiji m organizaciji dela. Da se načelo demokratično ne bi izrodilo v anarhijo, se moramo zavzemati, da se omogoči večini članov kolektiva, da samostojno sprejema dolžnosti in pravice. To pomeni, da je treba vse pravice in dolžnosti uzakoniti v samo¬ upravnih aktih po predhodnem demokratičnem dogovarjanju s člani kolektiva. Tisti kolektivi, v katerih so še vedno samoupravne pravice zelo ozke in omejene kot je to primer v Narodni banki, v šolstvu ipd., morajo odločnejše zahtevati od centralnih odnosov pristojnih or¬ ganov ali uprav, da se te pra¬ vice razširjajo in sicer predvsem z izpopolnitvijo sistema finansi¬ ranja teh dejavnosti, kar je pred¬ pogoj za razvijanje boljšega si¬ stema delitve po delu. Sindikati se moramo ponovno zavzeti, da zažive delovne enote, posebno tam, kjer so bile vpeljane samo zato, da je zadoščeno de¬ mokratičnemu videzu, nimajo pa pristojnosti pri proizvodnji, delit¬ vi ter urejanju medsebojnih de- Nenehno se moramo boriti za lovnih razmerjih. uveljavljanje načela, da je samo Statut in druge samoupravne upravljanje in delitev po delu akte bo treba bolj sistematično in mera, ki postavlja vse delovne ljudi v položaj ko so sami go¬ spodarji svojega dela. Prepogoj za to pa je, da bomo izkoreninili prakse tiste subjektivne sile in tendence, ki preprečujejo delov¬ nim ljudem uresničevanje svoje pravice in dolžnosti. Reformo gospodarskega siste¬ ma v smeri stabilizacije gospodar¬ stva bo terjala od sindikalne or¬ ganizacije stalno politično delo, da bi se ukrepi, ki pogojujejo gospodarsko stabilizacijo, pravilno tolmačili in se dosledno izvajali. Zavzemati se bo treba, da se po¬ vsod izboljšajo rezultati dela. stalno dopolnjevati v skladu z razvojem odnosov in širjenjem materialnih osnov samoupravlja¬ nja. Ustrezne komisije, ki so se med tem ukanile, jih je treba ponovno izvoliti. Spremembe in novosti, ki jih je novi temeljni zakon o delovnih razmerjih uredli samo načelno, je treba takoj začasno urediti s sklepi delavskih svetov. Večjo pozornost bo treba v bo¬ doče posvetiti uresničevanju sa- mouopravnih predpisov. S sklepi delavskega sveta bo treba uvelja¬ viti ntčelo, da bo vsak zaposlen imel statut in izvleček najvaž¬ nejših določil iz pravilnikov, da Smotrnejše nagrajevanje stro- bo tako seznanjen z dolžnostmi in kovnih služb je predpogoj za dvig pravicami. produktivnosti in povečanja in¬ tenzivnosti gospodarjenja. Statuti le delno (obravnavajo rast kulturne ravni zaposlenih. Delovna organizacija naj organi¬ zira in materialno omogoči zapo¬ slenim, da si pridobijo osnovno šolsko izobrazbo, ki naj bi hkrati tudi načelno pogoj pri sklepanju rednega delovnega razmerja. Pra¬ vice in dolžnosti o izobraževanju zaposlenega pa bi morale biti za¬ pisane v statutu in pravilniku o izobraževanju. Sindikati premalo proučujejo vse vrste konfliktov v delovni or¬ ganizaciji, zlasti pa takozvane protestne ustavitve dela. Proučiti bo treba vzroke in jih odpravlja¬ ti. Le tako bo mogoče doseči, da se bodo protislovja razreševala v pozitivni smeri. Po določilih temeljnega zako¬ na o volitvah delavskih svetov Naša mladina v Večkrat se malo sprehodim po našem parku, ki postaja iz dneva v dan vse lepši, vse prijetnejši. Pogled se mi največkrat zaustavi na kompleksu športnih igrišč in bazena. Rokometno igrišče je do¬ grajeno, asfaltirano in mladi šport¬ niki že preizkušajo svoje znanje in se bahajo s tem, kdo je dal več golov. V kratkem pa bomo lahko že navijali in vspodbujali naše ro¬ kometaše. Upajmo, da bodo tudi ti šli po stopinjah košarkarjev. Sedaj smo vsi, starejši in mlajši, zadovoljni in ponosni na naš park, ki nosi ime »Mladinski športni park Nade Žagar«. Mladinske delovne akcije niso za nas Bistričane nič kaj novega in nič kaj tujega. V delovnih ak¬ cijah sodelujemo že od samega za¬ četka, od prvih udarniških del pri obnavljanju porušene domovine in dalje pri skoraj vseh gradnjah železniških prog, avto-cest, lokal¬ nih cest in drugih objektov. Leta 1946 se začenjajo prve več¬ je delovne akcije mladine vse Ju¬ goslavije. Tako je že v tem letu skupina mladih iz Ilirske Bistrice sodelovala pri gradnji mostu v Prestranku. Tedaj še nismo imeli samostojne brigade. Istega leta je skupina bistriških dijakov, ki so se šolali v Postojni in Trstu, sode¬ lovala v delovnih akcijah na Lok¬ vah. Izkazali so se kot zelo dobri brigadirji in so bili večkrat po¬ hvaljeni. Že naslednje leto so se udeležili naši takratni dijaki z mladinsko delovno brigado V. pri¬ morsko MDB Milojke Štrukelj, dela na progi Šamac—Sarajevo, dalje na progi Brčko—Banoviči in drugod. Leta 1948 gradimo že avto-cesto Zagreb—Beograd. Na odseku pri Kuzminu je delala v sklopu primorskih brigad tudi naša četa, ki so jo sestavljali sred¬ nješolci ter delavska mladina. Bili so izmed vseh najboljša četa in najboljši dokaz je, da so dobili vsi udarniške značke. Leta 1949 je pri gradnji avto¬ ceste pri Kutinu sodelovalo okrog in drugih organov upravljanja bo prihodnje leto potekel rok za ob¬ vezno reelekcijo vseh direktorjev in drugih vodilnih delavcev, ki so na delovnem mestu že več kot osem let. V tej zvezi se bosta, pojavila dva osnovna uspešnosti dela sedanjih vodilnih delavcev in pa ustrezni razpisni pogoji. Določil o tem pa v sta¬ tutih ni ali pa so pomanjkljivi. Zato opozarjamo na to že sedaj. Sindikalne organizacije naj preko samoupravnih organov prevzame iniciativo za urejanjen teh vpra¬ šanj. Obenem naj doseže, da bo¬ do samoupravni organi proučili in postavili načelo o možnosti me¬ njave kadrov na vodilnih stro¬ kovnih delovnih mestih in tako odprli pot sposobnejšim kadrom. delovnih akcijah 25 mladink in mladincev, ki so bili prav tako v sklopu primorskih brigad Janeza Vipotnika. Že nekaj let je delo v mladin¬ skih delovnih brigadah zamrlo. Ponovni začetek in tokrat v naši občini, predstavlja gradnjo brkin¬ ske ceste leta 1954. Prav v tem času je bila naša mladina tista, ki se je te akcije udeležila v velikem številu in jo tudi organizirala. Obe leti smo dali samostojno kmečko- delovsko brigado in drugo, iz ta¬ kratne vajenske šole; V tej akciji so poleg naših domačih brigad so¬ delovale še srednješolske brigade iz vse Slovenije. Ko je bila brkin¬ ska cesta izročena svojemu name¬ nu, je bilo v Ilirski Bistrici organi¬ zirano veliko zborovanje vseh, ki so sodelovali v tej akciji. Pozneje smo se občasno srečevali, pri grad¬ nji drugih objektov kot npr. ceste na Snežnik, koče na Snežniku, pri gradnji našega bazena ipd. Po dograditvi brkinske ceste smo vsako leto sodelovali pri graditvi avto-ceste in v zadnjem obdobju še na Jadranski magistrali. Zad¬ nja naša mladinska akcija je že omenjena akcija pri gradnji roko¬ metnega igrišča. To je letošnja naša edina mladinska delovna ak¬ cija, kajti v tem letu ni 'bila or¬ ganizirana akcija pri izgradnji Jadranske magistrale. Po tem nekoliko skopem pregle¬ du udeležbe naše mladine v mla¬ dinskih delovnih brigadah od za¬ četka pa do danes ugotavljamo, da je bil prispevek-naše mladine pri izgradnji širše in ožje domovine dokaj ploden. Po drugi strani zopet lahko z gotovostjo trdimo, da so se vsi naši brigadirji in bri¬ gadirke odlično izkazali s svojim pridnim delom, disciplino in požrt¬ vovalnostjo. Prav upravičeno smo danes lahko ponosni in zadovoljni z vsemi našimi uspehi in priznanji, ki smo jih dosegli. Prepričana sem, da se bomo tudi v bodoče s tako vnemo in požrtvovalnostjo odzivali klicu domovine. JULIJ # ST. 7 NAŠI DELOVNI KOLEKTIVI # NAŠI DELOVNI KOLEKTIVI m NAŠI DELOV Splošno gradbeno podjetje »Gradnje« Postojna, ki ima tudi pri nas svoje gradbišče, posluje pod tem imenom že od 1955. leta. Podjetje je v tem času premostilo številne težave, s katerimi se je srečevalo v času aktivnega 10-let- nega dela. Razen v Ilirski Bistrici, kjer ima svoje gradbišče, se pod¬ jetje »Gradnje« Postojna uveljav¬ lja tudi v drugih krajih zaradi svoje gradbene mehanizacije in solidnega dela. Največ zaslug za velik napredek moramo priznati celotnemu delovnemu kolektivu, ki si je vsa potrebna proizvodna sredstva ustvaril s svojimi napori in s svojimi lastnimi sredstvi, za radi česar je bil tudi nekoliko po¬ časnejši v razvoju kot pa druga tovarstna podjetja v Sloveniji. »Gradnje« so že leta 1958 do¬ segle nekaj nad 78 milijonov rea¬ lizacije, od tistega časa dalje pa je začelo rasti, tako da je njegov bruto produkt leta 1963 dosegel že nad 500 milijonov dinarjev in je bil sedem krat večji kot leta 1957. Paralelno s tako velikim pora¬ stom proizvodnje pa so hkrati tudi porasla sredstva družbenega stan¬ darda. Vrednost osnovnih sredstev je bila leta 1957 borih 17 milijo¬ nov, leta 1963 pa že nad 104 mili¬ jone dinarjev. Vse to je bilo inve¬ stirano iz lastnih sredstev podjetja, le malenkosten delež — 5 milijo¬ nov dinarjev — so najeli investi¬ cijskih posojil. Do leta 1957 še praktično niso imeli sklada skupne porabe, v letu 1963 pa so že iz tega sklada zgradili 11 družinskih stanovanj in samski dom v Postoj¬ ni, ki ima skupaj 60 sodobnih le¬ žišč. Podjetje je bilo tudi prisilje¬ no graditi samski dom, saj zapo¬ sluje po večini delovno silo iz drugih krajev. Prav bi bilo, če bi na to mislila tudi ilirskobistriška podjetja. Direktor podjetja, tov. Žnidaršič, nam je ob koncu povedal se to, da so doseženi uspehi v podjetju izključno zasluga celotnega kolek¬ tiva, ki se je tudi marsikdaj odpo¬ vedal osebnim dohodkom v korist izgradnje podjetja. Naša edina že¬ lja je, da bi bila tudi podjetja, za katera izvajamo dela, zadovoljna z nami, čeprav vemo tudi to, da so še marsikje pomanjkljivosti in ne gre povsod tako, kot bi si to mi vsi skupaj želeli. PLAMA, naše naj mlajše podjetje se uspešno prebija skozi težave Začelo se je leta 1955, ko je iz delavnice steklene galanterije iz Hrpelj ločila obrat predelava pla¬ stike ter ga namestila v Podgra¬ du. Začetek je bil več kot skro¬ men. Brez sredstev, bodisi finanč¬ nih ali materialnih, je 20 delavcev prinašalo od doma potrebno orod¬ je, brez strokovnih izkušenj so začeli s proizvodnjo izdelkov iz plastike: ventilatorjev, črpalk in podobnim. Toda dobra volja in odločnost sta premagovali začetne težave. Leta 1957 je bilo že 40 delavcev v obratu in proizvodnjo so razširili: izdelovali so polisiti- rol, vbrizgane izdelke in tiskane vrečke. Tedaj je postal obrat sa¬ mostojno podjetje PLAMA, leta 1958 pa se je združilo s koprsko Partizanko, sedanjim IPLASOM, ki je imelo slično proizvodnjo. Oba obrata sta se specializirala, tako da je Podgrad obdržal izde¬ lavo vreč, Koper pa brizgalne iz¬ delke. Z veliko prizadevnostjo so sami izdelali stroje za izdelavo i s plastičnih vreč, po načrtu, ki so ga dobili iz Anglije, pa so izdelali stroj za izdelavo pene. Proizvod¬ nja je po 'količini^in vrednosti skokoma rasla. Leta 1961 so mo¬ rali poiskati za izdelavo pene no¬ ve prostore. Našli so jih v bližnji Hrušici, tako da je v Podgradu ostala le proizvodnja investicij sike opreme: ventilatorjev, cevi in čr¬ palk. Vse izdelke izdelujejo iz do¬ mače surovine, ki jo proizvaja Jugovimi. Za peno se potrebna su¬ rovina pa se v imajo, stopek, s katerim uvaža, da bi osvojili načrtu po bi iz uvožene polsurovine izdelali potrebno smolo. Tako hi bila preskrba s surovinami bolje zagotovljena. Pena ima široko uporabo: za tapeciranje, v 'konfekciji, v čev¬ ljarski industriji, avtomobilski in¬ dustriji itd. Tudi vrečke izdeluje¬ jo iz domače surovine, polietilena, ki ga proizvaja zagrebška tovar¬ na. Glede prodaje izdelkov ni no¬ bene skrbi, saj smo pri nas gle¬ de uporabe plastike v precejšnjem zaostanku za razvitimi deželami. Obrat je postal letos spomladi samostojno podjetje in se preime¬ novalo v PLAMO. jk Tovarna organskih kislin Ilirska Bistrica sprejme v šolskem letu 1965/66 v uk 16 učencev za izdelovalce organskih kislin. Šolanje traja tri leta. Pogoji za sprejem so naslednji: ) 1. moški, stari od 15 do 18 let, 2. dober šolski uspeh, 3. dobro zdravstveno stanje, 4. veselje do kemije. Interesenti naj vložijo prošnjo na KSS pri TOK Ilirska Bistrica do vključno 10. julija 1065. .••••••••• • .. . • >••••• ••••••••• »•••••••••••«••••••• ..••«.»•••••• mm • • »V. . k. • . ••••• a a • . m . a a ■ • • • • • • ••••••••«.... • • • • ••••»• ...... ...... . . . . i • ••••••••a ••••a. a « WW_i • ••••a. •• •••••*. . • ■ a 1 1 • • k • •.•.•.•.v.*.* a 2 -• V.V.V.\\V.\\V.V.\V. Začetek gradnje novega poslopja PTT v Postojni CITROEN JE IZBRAL LESONIT ZA DOBAVITELJA ZA NOVO VOZILO AMl BREAK, KAR POMENI VELIKO PRIZNANJE CELOTNEMU KOLEKTIVU V maju bi morali izvoziti po planu 640 ton v vrednosti 36.000 dolarjev. Dejansko pa simo izvozili v preteklem mesecu 720,45 ton v vrednosti 45.651 dolarjev. Tako smo tudi ta mesec presegli plan izvoza in sicer količinsko za 12,5 % deviznem efektu pa za 28,5 odstotka. Povprečna cena je bila nekoliko nižja kot v aprilu — 63,36 do¬ larjev po toni oziroma 64.100 din. Cena je padla zaradi zmanjšanja izvoza lesonita v Italijo, predvsem proti koncu meseca, in zaradi isto¬ časnega zvišanja izvoza v Zapadno Nemčijo. V maju nismo izvažali Citroenu v Francijo. Naš izvoz je znašal v mesecu maju preko 400 ton lesonita v Ita» lijo in 275 ton v Zapadno Nemčijo. V maju sicer m smo pričakovali padca cen. Cena je padla v glav¬ nem zato, ker smo v Nemčijo izvozili v glavnem 2,5 mm debele plošče franco Kotonba in je prevoz nekoliko dražji. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo uspeli povečati cene v Zapadni Nemčiji za približno 6%, kar bo po odbitku rabatov prineslo skoraj 13 mark oziroma nekaj več kot 3 dolarje na tono. Vsem, ki ne poznajo razmer na nemškem trgu, kjer konkurirajo zaradi ugodnega geografskega položaja razen domače proizvodnje še Švedi, Finci, Cehi, Francozi in Italijani, se ho zdelo to zvišanje cen majhno. i Prepričali pa smo se, da smo dosegli maksimum tistega, kar se je trenutno dalo doseči in da smo s takimi cenami zelo huzu ostalim konkurentom. Cene smo uspeli zvišati zlasti zaradi solidne kvalitete in dobavnih rokov. i Tudi italijanski kupec je bil v mesecu maju nekoliko aktivnejši, predvsem zaradi našega doslednega izvrševanja pogodbenih obvez. Na žalost je italijanska carina ponovno začela izvajati striktno kontrolo vsega blaga, ki pohaja na obmejne prehode. S takim načinom dela, ki zahteva ogromno časa in zavre celoten promet, so si izsilili povečanje osebnih dohodkov. Tak način dela italijanske carine je povzročil zastoje pri izvozu lesonita in je odprema v Italijo trenutno ustavljena. Upamo pa, da bo v kratkem italijansa carina normalizirala srvoje delo in bo s tem stekla naša odprema v Italijo. Ponovno se bo v kratkem povečal izvoz za Citroen v Francijo. Citroen je namreč izbral prav nas kot dobavitelja lesonita za novo lo AMI BREAK, kar pomeni veliko priznanje našemu delovnemu kolektivu. Iz tega lahko sklepamo, da smo kvaliteto naših izdelkov v neka¬ terih elementih toliko izboljšali, da nam zaupajo tako odgovorno proizvodnjo. Nadaljevati pa moramo z izboljšavo kvalitete za vozila 3 CV, za •katere postavljamo posebne pogoje. Izvoz za Citroen nas obvezuje, da moramo obdržati solidno kva¬ liteto in odpraviti še nekatere pomanjlkljvosti, ki nastajajo predvsem zaradi malomarnosti. Zvedeli smo tudi, da je pošiljko lesonita, vendar še ameriški kupec redu prejel celotno nimamo odgovora glede nadaljevanja posla. Zdi se, da ima kupec pomiselke predvsem glede našega formata, ki ameriškemu trgu ne odgovarj Vse naše izvoznike smo zaposlili z organizacijo izvoza oplemeni¬ tenih plošč in laminatov. To bo izredno težak posel zaradi hude konkurence in zaradi tega ker teh artiklov še nismo izvažali. Zaradi objektivnih težav naše proizvodnje žal nismo v enakoprav¬ nem odnosu niti z našimi damačimi konkureti, še manj pa z ino¬ zemskimi. Kljub vsemu temu pričakujemo v kratkem času realizacijo prvih izvoznih poslov tudi na tem področju, » SNEŽNIK JULIJ # ST. 7 NAŠI DELOVNI KOLEKTIVI NAŠI DELOVNI KOLEKTIVI NAŠI DELOVNI KOLEKTIVI NAŠI DELOVNI KOLEKTIVI NAŠI DELOVNI KOLEKTIVI Rast in perspektive Tovarne organskih kislin 1958 močnejše najpomembnejših vpraševanje po citronski kislini, ki Tovarne organskih kislin se uporablja podobno kakor vin- kakor obrat citronske Temelj, na katerem tvori osnovno surovino sirotka. S sedanja Tovarna organskih kislin, težavo je dobilo podjetje preko kmetijske banke v Beogradu po¬ trebne investicijske kredite. Pr¬ votno nezaupanje v proizvodno sposobnost podjetja je kasnejši je bila pravzaprav stara mlekar na, ustanovljena že 1. 1896. Leta in leta je mlekarna zbiral« iz bližnje in daljne okolice mle _ . , _ _ . postopka iz ZDA. Toda naši stro¬ ko in ga delno prodajala svežega, razvoj docela ovrgel. S proizvod- kovnjaki, ing. Kovač, ing. Škafar ska. Za proizvodnjo se je potego¬ valo kar pet, šest reflektantov, ki so nastopili z obsežnimi elaborati in zahtevali poleg ostalih investicij še okrog 100.000 dolarjev deviznih sredstev za odkup proizvodnega tabela.’Dani so vsi pogoji, da bo je vse- kisline. V mesecu maju letos je stekla pro¬ izvodnja v novo zgrajenih objek- tik in sedanji rezultati nam vli¬ vajo mnogo optimizma. Rast pro¬ izvodnje nam oonazaria nriložena ali pa ga je predelovala v surovo maslo. Stranski produkt prede- tako njo so pričeli leta 1957. Dotlej je Gombec iskano lave masla-sirotko, pozneje surovino so porabljali za krmo živini, ali pa so jo zlivali proč. Leta 1949 so storili prvi ko¬ rak, da bi obrat usmerili v indu¬ strijo. V Hrušici so postavili de¬ lavnico za predelavo sirotke v ka¬ zein, osnovo za izdelavo lepila, ki se uporablja v lesni industriji. Pozneje so prenesli ta obrat v Ilir¬ sko Bistrico. Toda proizvodnja ka¬ zeina ni imela večjih perspektiv. Splošna industrializacija je terjala drugačno usmeritev. Najprej so pomislili na predelavo sadja spričo tega, da je naš kraj sredi sadjar¬ skega območja. Toda ta načrt ni bil realiziran. Kaj sedaj? Leto 1954 pomeni preobrat v na¬ daljnjem razvoju. Na pobudo univ. prof. ing. Friderika Gerla so pri¬ čeli s pripravami za proizvodnjo kalijevega bitartrata, osnovnega sestavnega dela za pecilni prašek. Osnovna surovina za ta produkt je vinski kamen, ki ga je bilo do¬ volj v vinorodnih krajih naše do¬ movine. Kmalu se je pokazalo, da bo plasiranje tega produkta težav¬ no, ker obstoje za pecilni prašek cenejše surovine. Nova ideja • •• * * • •V .. .. • * < • • • k*#*#:?##®#: • • •V.v.v.'vi .v, /*. •VA-V/.v! .• • • • • • • • • ••• w. • • • • • * • • • .• • • rXv.v ■••• V.% • . •»> vv • • • II • * perspektivni plan proizvodnje tja do 1. 1970 izpolnjen. Proizvodnja bi znašala tedaj 1500 ton letno! Zaradi nadaljnjega povečanja asortimenta so pričeli pripravljati postopke za izdelavo oksalne in mravljične kisline, ki se uporab¬ ljata za konzerviranje silažne kr¬ me, sadja, v tekstilni industriji, za belenje itd. Osnovne surovine za izdelavo teh produktov so povsem različne od prejšnjih, kajti za pro¬ izvodnjo teh kislin po principu sinteze je potreben koks, pravza¬ prav ogljikov monoksid in natri¬ jev lug. Vendar so proizvodnjo za¬ časno odložili, ker je celoten ko¬ lektiv povsem angažiran pri po¬ večanju proizvodnje ostalih kislin. Ena od nadaljnjih nalog bo se¬ veda neprestano zboljšavanje pro¬ izvodnje, odkrivanje rezerv, kraj¬ šanje proizvodnega postopka. Že doslej je podjetje doseglo pri tem tem leoe usoehe in vsi noeoii so dani, doglednem objektih TOVARNE ORGANSKIH KISLIN Ilirski Bistrici sta v zadnjih dveh letih zrasla dva nova objekta za pro¬ izvodnjo citronske kisline. Obrata delujeta le nekaj mesecev in sta izpolnila ter presegla vsa pričakovanja. Delovnemu kolektivu vse priznanje! iz kamna vinsko kislino, zelo važen pro- mlečna kril celotne jugoslovanske potrebe izvedli postopek pridobivanja ci- uvoz. Ko se je pojavila domača tronske kisline iz melase. S pro- trgu, si je le s gramom in vzorcem izdelane ci- kemični prehrambeni težavo utirala pot. Porabniki so bili sprva nezaup- tronske kisline je podjetje nato dosegli stopnjo proizvodnosti, ka¬ kršna velja drugod v svetu. Celotni kolektiv, ki je z vztraj¬ nostjo in delovno vnemo prebrodil mnoge težave na svoji dosedanji poti, zasluži priznanje naše skup¬ nosti. Doseženi uspehi pri proiz¬ vodnji in spodbudne perspektive nudijo vse pogoje, da se bo še na¬ dalje poglabljal sistem samouprav¬ ljanja in da se bo še povečala skrb za družbeni standard članov de- Prodajna cena vinske kisline je ljivi glede kvalitete, poleg tega pa dobilo kredite ter pričelo s pro- lovnega kolektiva. Vso srečo na bila tedaj 5500 din. Da bi osvojili rumunski dumping izvodnjo. nadaljnji poti! trg, je bilo potrebno neprestano skladišču se je nakopičila že za- racionalizirati proizvodnjo, nižati loga 70 ton! Podjetje je znižalo ceno in izboljševati kvaliteto. ceno od 700 na 320 dinarjev. Pre- Naše podjetje je to preizkušnjo ko trgovskega podjetja »HEMP- odlično prestalo. Naslednje števil- RO« iz Beograda je artikel le po¬ ke o tem najbolj zgovorno pričajo. časi prodrl na tržišče. Zaloge so (Proizv. v tonah) Kljub temu, da se je količina hitro skopnele, povpraševanje pa proizvedene vinske kisline od leta se je iz dneva v dan večalo. Na- 1966 strmo dvigala, ni moglo pod¬ jetje zadostiti vsem naročnikom. Osnovne surovine, vinskega kam- krili vse potrebe. Že itak so dova- stalo pa tolikšno je vprašanje, kje dobiti količino sirotke, da bi na, ni za povečano proizvodnjo žali sirotko iz mlekarn vse Slove- dovolj na razpolago. Treba je bilo nije. Nov problem se je porajal, najti izhod iz tega položaja. V vi- terjal je rešitev. Strokovnjaki v norodnih predelih ostaja na tone podjetju, inženirji so se s svojimi vinskih droži. Ing. Škafar je s so- sodelavci spoprijeli z njim in ga delavci izdelal postopek, kako pri- rešili. Za surovinsko bazo so vzeli dobivati vinsko kislino iz droži. Da melaso — stranski produkt pri ra¬ bi se izognili velikim prevoznim fineriji sladkorja. Izdelali so ori- stroškom. so lani majhnimi načrt, po katerem postavljajo v vesticijami so leta 1963 postavili vinorodnih krajih (npr. v Srbiji) v istih obratnih prostorih nov po- s pomočjo kooperantov obrate, v gon in proizvodnja se je podvo- katerih predelujejo iz vinskih dro- jila! Če bo surovina zagotovljena, ži polprodukt — kalcijev tartrat, bodo po vseh realnih kalkulacijah domačem dosegli v letnem planu letno sko kislino. proizvodnjo 3000 ton in se tako Vzporedno s proizvodnjo vinske uvrstili med najmočnejše produ- kisline je podjetje osvajalo proiz¬ vodnjo mlečne kisline, prav tako važnega artikla v usnjarski, tek- prehrambeni cente mlečne kisline. In citronska kislina? Za vsako industrijo, posebno pa kemično, ie potrebno povečati šte- • • • r» • • « v , <%*Tyv%v. y. v. y.\v. Cv.v.v.v. v.\v .•.*••••• . v. v.y.v.y.v.y.>y.y.v,>v.v.'.v.\v. v.v.vX%vy w-5yvyCy.v»v.yy.vv.v.v ^?>y.v.y.v.v.y.vv/>.v.v.vv.<\*.v.vXvA*A\\vy.v.y.vv farmacevtiki. Za mlečno kislino vilo proizvajanih artiklov. Leta LESONITU bo odpravljeno eno izmed večjih ozkih grl, ko bo Zgrajeno novo skladišče SNEŽNIK JULIJ • ST. 7 Za nedeljski izlet sem si izbral Gorenjsko. Bilo je oblačno, sem in tja je celo deževalo. Tako je bilo do Postojne, potem pa se je vreme izboljšalo, v Ljubljani je že posijalo sonce. Na črpalki pred Kranjem je tudi fičko prišel na svoj račun, prijazen prodaja¬ lec je do vrha napolnil rezervoar ter obrisal prednje, steklo. Izgleda, da je to fičku dobro delo, pognal se je preko mosta ter do »Lovca« prišel v četrti brzini. Gorenjsko deloma poznam, ven¬ dar zadnja leta nisem hodil tam okrog in tudi na Ljubelju še nisem bil. Nekaj kilometrov za Kranjem se na desno odcepi cesta na Lju¬ belj. Zapeljal sem po njej, fičko je od časa do časa poskočil na luk¬ nji, ki se ji ni mogel izogniti. Po nekaj sto metrih pa je cesta zopet zavila na levo. Presenečen sem bil, ko sem zagledal velik napis »AV¬ TOCESTA, za pešce in kolesarje prepovedano«. Prvi hip sem mislil, da sem zopet na poti proti Jese¬ nicam, vendar me je znak »TRŽIČ, LJUBELJ« prepričal, da je vse v redu. Prijetno sem se počutil; vož¬ nja po takšni cesti je res užitek; postaja od 9. do 13. ure. Najbolje bo, da greva kar tja pogledat.« Fičko je spet preskakoval luknje na si tani tržiški cesiti (zelo je za¬ puščena, odkar obstaja avtocesta) in kmalu smo se znašli pred stav¬ bo Občinske skupščine v Tržiču. Po labirintu ozkih hodnikov smo prišli do vrat, opremljenih tudi s signalno rdečko lučko, z napisom: »VSTOP PREPOVEDAN«, No, po¬ znanstvo je tudi tukaj pokazalo svoje prednosti. Kij uh rdeči luči smo smeli prestopiti prag. Spoznali smo direktorja, glavnega urednika ter tehniko Radio Tržiča. Vsi so bili prijazni ter nam na naša vpra¬ šanja dajali obširna pojasnila. % • • • • • ■ • • ••••••• • • *• * • • • • • • • ••••••• ••.••••••••••••••••••••v** • «••••••••• • • • •• ».»JL*.« • •••••••tl • • • •j - *«•••••••••••• • • • • • ••«••••••••• M • • ••••••«••#• • • • PW^-P* ••••••••» •• • »••••••• t • c ■ »•••••••••• • . • >•••••• *•••• Al O - • « o•• • » • . ••••••• ■ t » • o . . « • • • • • • » • • • « »jO VV av* •••*•• o.O, ...•■•• . Ort * • • • • • • » >n • •• •■••••*•*•** ■ • • •••• j Tržič ni dosti večji od Bistrice, vendar so z lokalno radijsko po¬ stajo zelo zadovoljni zavoji, vzpetine so blage, križanja z drugimi cestami pa so izvedena z nadvozi. Vključil sem tranzistor. Na ljub¬ ljanskem valu je bila oddaja za pionirje. Ni me zanimala in obra¬ čal sem gumb naprej. Nikjer no¬ bene glasbe; čisto na koncu skale pa sem zaslišal močan glas: »To¬ varišu Jožetu Majcenu za uspešno opravljeno mojstrsko diplomo ko¬ legi iskreno čestitajo in poklanja¬ jo sledečo ploščo ...« Sledila je poskočna gorenjska polka, dalje pa so si sledile ena za drugo razne želje in voščila s glasbo. Zanimalo me je, katera je ta ra¬ dijska postaja, ki do sedaj nisem vedel zanjo. Po jakosti sem skle¬ pal, da mora biti nekje v bližini, pogled na skalo pa mi je povedal, da je njena valovna dolžina 202 m, ta val pa je na razpolago jugo- slovenskim lokalnim radijskim po¬ stajam. V Križah pri Tržiču sem poiskal prijatelja Lada, ki dela v Iskri in ga vprašal, če tudi on kdaj sliši to postajo. Nasmejal se mi je in rekel: »Kaj res ne veš, da imamo v Tržiču že več let lokalno radio- postajo?« No, res nisem vedel in prosil sem ga, naj mi kaj več pove o tem. Pogledal je na uro in dejal: »Danes je nedelja, torej oddaja Radio Tržič je bil ustanovljen pred približno petimi leti. Poprej so Tržačani imeli lokalni časopis, ki je izhajal enkrat mesečno. Zače¬ tek je bil več kot skromen. Inven¬ tar je predstavljal radijski oddaj¬ nik, magnetofon, gramofon ter dve šolski klopi. Danes je situacija že precej boljša. Oddajnik je sicer še vedno isti z močjo 50 W. Cela po¬ staja ima dva prostora: studio za snemanje in prostor z ostalo apa¬ raturo. Studio je zvočno izoliran ter služi obenem za pisarno. V drugem prostoru je montiran od¬ dajnik, trije kvalitetni magneto¬ foni, dva gramofona, mešalni pult s predojačevalcem, ojačevalec za signalizacijo in kontrolo itd. Poleg tega imajo še kvaliteten prenosen reporterski magnetofon in druge tehnične pripomočke. Tedensko imajo skupno 7 ur od¬ daje, od tega 3 do 4 ure v nedeljo dopoldan, ostalo pa med tednom v popoldanskem času. Program je pester: od domačih poročil in no¬ vic, glasbe po željah, različnih športnih oddaj in radijskih iger do prenosa programa Radio Ljub¬ ljane. Stalno zaposlena imajo dva človeka, honorarno pa tehnika, dva spikerja ter urednike posa¬ meznih rubrik. Med občani tržiške občine je njihov »radio« zelo priljubljen. Dosegli so celo uskladitev progra¬ ma v tem smislu, da se zanimive oddaje ne predvajajo istočasno na Radu Tržič in Radiu Ljubljana, tako da lahko poslušajo program obeh postaj. Zanimivo je, da obstaja v Slo¬ veniji več lokalnih radijskih po¬ staj. Ravno sedaj je pričel z od¬ dajami Radio Jesenice, dalj časa pa že obstajajo takšni lokalni od¬ dajniki v Celju, Mariboru, Slovenj Gradcu, Ptuju, Murski Soboti, Radljah ob Dravi, Brežicah in še drugod. Kakor vidimo, je v Sloveniji več lokalnih radijskih oddajnikov, opuščajo pa se lokalni časopisi, ki izhajajo samo enkrat mesečno. Tudi RTV Ljubljana je zelo za¬ interesirana za postavljanje lokal¬ nih radijskih postaj, predvsem v tistih področjih, kjer sprejem Ljubljane na srednjih valovih ni zadovoljiv. V Sloveniji imamo si¬ cer precej dobro mrežo UKW pre¬ tvornikov, vendar je danes še ve¬ lika večina radio sprejemnikov prirejena samo za sprejem sred¬ njih valov. Radioaparati z UKW področjem pa so danes tudi še so¬ razmerno dragi. Pri nas v Ilirski Bistrici lahko kvalitetno sprejemamo ljubljanske oddaje samo preko UKW oddaj¬ nika na Nanosu. Na srednjem valu je sprejem zelo otežkočen ali pa sploh nemogoč. Dobro bi bilo raz¬ misliti, kakšne so naše možnosti za postavitev lokalnega radijskega oddajnika. Ilirska Bistrica leži približno v središču občine, domet postaje bi moral znašati približno 12 km. Za¬ gotoviti bi morali dva primerna prostora, enostavnejši oddajnik bi se za prvo silo dalo dobiti v sode¬ lovanju z obstoječim Radio-klu- bom »Snežnik«, zelo verjetno pa bi našli razumevanje tudi pri RTV Ljubljana. Ing. D. G. JULIJ 1965 ni barv. film: POT OKOLI SVE¬ TA, 7.-8. nemški zabavni film: MLADI GREŠNIKI, 10. — 11. ita¬ lijanski CS barvni film: VSAKO NOČ NOVO LETO, 12. — 13. zah. nemšiko-jug. barvni CS film: WI- NNETOU 2. del, v ponedeljek in torek oba dneva ob 18. in 20.30; 14. —15. italijanski zgodovinski film: RAZBOJNIKI IZ ORGOZO- LA, 17. — 18. ameriški borb. film: VOJNI HEROJ, 21. — 22. angleški zabavni film: NEN AP O V ED ANI SESTANEK, 24. — 25. amer. barv¬ ni CS Mm: ENAJST VETERA¬ NOV, 28. kriminalni film: MORI¬ LEC IN GOSPODIČNA, 31. VII. 1. VIII. angleški CS vojnooikupa- cijskli velefilm: ZMAGOVALCI (zaradi dvakratne dolžine filma v soboto ob 17. in 20.30 v nedeljo ob 15. in 18.30) NADIA MILTON La estrella juvenil del momento Artista R. C. A. Victor Slovenka - slavna pevka popevk v Južni Ameriki Bralce Snežnika in naše obča bo gotovo zanimalo, da je njihova rojakinja Nadia Mil¬ ton, s pravim imenom Nadij a Zajc, slavna pevka po vek, znana Ameriki. Živi Južni v po vsej državi Čile. Njeno mater, ki je živela v Ilirski Bistrici, so leta 1940 fašisti odvedli v koncentra¬ cijsko taborišče Aveline pri Ne¬ aplju. Tam se je leta 1943 rodila hčerka Nadja. Po končani vojni se je mati z Nadjo odselila k svoji sestri v Čile. Ker je bila mala Nadja izredno nadarjena za glasbo, ji je mati nudila vse, da se je glasbeno izobraževala. Ko je bila stara 8 let, je že nastopila v veliki koncertni dvorani v San- tiagu. Leta 1960 je prejela zlato me¬ daljo za prvo mesto na mladin¬ skem ameriškem pevskem tek¬ movanju v Santiagu. Sedaj je Nadji 22 let in ima za seboj vrsto samostojnih na¬ stopov po vseh državah Latinske Amerike. Njene gramofonske plo¬ šče so zelo cenjene. Morda bo kdo mislil, da se Nadja malo zaveda svojega po¬ rekla. Pa ni tako. Bere in piše ter govori svoj materinski jezik, po¬ leg tega pa še španski, italijanski, hrvatslki in češki. Dobro obvlada tudi angleški in francoski saj tudi mnogo poje v teh jezi¬ kih. Nadja se pripravlja na poto¬ vanje po Evropi in prav verjetno bo tedaj obiskala tudi svojo do¬ movino. Prav iskreno bi jo vsi pozdravili v svoji sredi! TULU • • • • • • • 0 • • • 0 • • • • • • • • • • • 0 • • • • • 0 • • • • • • • • I • t • • • 0 • • • • • t • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 0 • • • • • • • • • • • • 0 0 • • • • • • • • • • • • • • • • • 0 • 0 • • • 0 • • • • • • • • • • • • • 0 • • • 0 0 • • • • 0 • • • 0 0 0 9 0 • 0 • • • 0 • 0 • • • 0 • • • • • 0 • • t t • • • • • • • • • • • • • • • • • • •' • • • • • • • # • • • • 0 9 • • • • # • • t • • 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 • • • • • • • • • • • 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 • • • • • • • tl« • • • • • • • • • • I • • • • • • • • • 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 • • • • • • 0 0 0 0 0 0 0 0 0 • 00 0 0 0 0 0 0 • •• 000000000 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 • • • • • f • • • • • • • 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 • 0 0 0 0 0 0 0 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 • • «•••• 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 • «•««• • • • • • • • • • • • • • • • 99999999 90000009 00000000 000000000009 000009099909 000009999099 000009999009 00000*999009 000009999099 000009099009 900009009909 000000090909 • 9 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 90000000 90000000 • • 0 0 9 0 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 9 0 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 9 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 9 0 9 0 9 • • • • • • • • • • • • • • 0 • • • • • • • • • • • • 0 • • • •••••• «••«••• • •••••• ««•••#• ««««••• • •••••• • •••••• • ••••« t • ••••«« «•••«•• «•••••« • •••••• • • • • • • • • •••••• • • • • • • 9 • 4 • 0 0 • 0 0 9 9 9 9 9 0 0 9 0 9 9 0 0 9 9 • • • • • • • • • • • • • • 0 0 0 0 9 9 0 9 9 9 0 0 0 0 0 9 0 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 9 0 9 9 9 9 9 0 0 9 9 0 9 9 9 9 9 0 0 9 9 0 0 0 9 9 0 0 9 0 9 0 9 9 9 9 0 0 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 9 9 9 0 0 9 9 9 0 9 0 0 9 0 9 0 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 9 0 9 0 9 0 0 9 9 9 0 9 9 9 0 9 0 9 0 0 9 9 0 0 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 9 9 0 0 9 9 9 0 9 9 0 0 9 9 0 0 0 9 9 9 9 9 0 9 9 9 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 0 9 9 9 0 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 0 0 • • • • • • • • • • • • • 0 • • • 0 • 0 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 0 9 9 9 9 9 9 • 0 0 0 0 • • • • • • • • • • • • • • • «••«••« • •••••• • •••••• 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 9 9 0 9 0 0 9 9 9 9 0 0 0 9 0 9 9 0 9 0 0 9 0 9 0 009009900 990900000 099000000 • «••••••• «••«••••• #••«•«•«• • ««•••••• • 00 • • • • • • t • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 0 • 0 • 0 • • • • 0 • • 0 • • • • 0 • • 0 • 0 • t • • • • • • 0 0 • t • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 0 9 0 9 9 0 0 • 0 • • • • • • • • • • 0 0 0 0 • • • I • • • • • • • • • • I • • • • • • • • • • • 0 0 0 9 9 9 9 9 • 0 0 0 9 9 9 9 9 0 • • • • 0 0 • • • • • 0 0 0 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • % • 0 • • 0 0 • 0 0 0 0 0 0 0 • 00 0 0 0 0 0 0 0 • • • • 0 • 0 • 0 0 0 0 0 0 0 • • 0 • • • • • • • • • •0000000000000000 • ••••••••••••0000 • 0000#000000000000 • ••••••••••••••••• • ••••••••••••••••• • ••••••••••••••••• • •••••••• * 0 0 0 0 9 * •# • 00000000 • • • 9 9 • ••••••••• 9 9 0 9099990999 000 • •000000000 • 0 0 0 • 0000000000 0 0 0 0 • 00000000000000000 • 000000000 • * 0 • 00000000 #000 0 • 0000000 * • 0 0 • ♦ 0 • •000000 • • • • • 0 • ••0000 ••##• • • •00000 ••«••• • 0 0 0 0 0 0 * • • • • • 000000 * 000 •0000000 •• 00000000 0 000000000 • ••••%••••• • •0000000000 • 0000 000*00 • 0 • • 0 000000 • 0000 00000 • 0000 »0000 0 • • • % • • 0 • • 9 • 00 00 000 • •0000000000000000 • •0000000000000000 • •••••000000000000 • •0000000000000000 • % 00000 %% 00000 %% 0 % • •••••••0000000000 • •••••••••••••0000 • ••••• 0000«0000000 • ••• 00000000000«00 • •••00000000000000 • 000 • 000000 » 0000*0 • 000000000000#0000 • ••••••••••••••••• • 00000000000000#00 • •00000000 00000000 • •00000000000000 • • 0 • 0 # 9 9 9 9 9 • 9 • 9 9 9 9 9 9 9 9 • 0 0 • • % 0 0 0 0 0 0 0 # 0 0 • • 0 # • • • 0 • • • • • • % % 0 0 • 0 0 • • 0 • 0 • • • • • • 0 0 0 0 0 0 • 0 0 • 0 0 0 0 0 0 • 00 • 00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 • 0 0 • 00 • 00 0 0 0 0 0 0 • 00 • 00 0 0 0 0 0 • 00 • 0 • • 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 • 00 • • • • 0 0 0 0 0 0 0 9 9 0 0 9 0 9 9 9 0 0 0 • • 0 0 • 0 • • 0 0 0 0 0 0 0 • 00 0 9 9 • 0 0 • 00 • 0 0 • • • • • ••••••• • ••••••• • ••••••0 00000«00 00000000 • •000000 • Itttttt • ••••••• • ••••••• • ••••••• • ••••••• • •••••#• • 0000000 • 0 0 • • ••000 • ••••• • ••••• • ••••• • 0 0 0 0 0 • 0 0 0 0 • 0 0 0 0 0 0 • 0 0 0 0 * 0 0 0 0 0 0 !••«•• • 0 0 % 0 0 • • 0 0 0 • • 0 0 0 0 • • ##••• • 0 0 0 0 • • 0 0 0 • • • ••••• • 0 0 • • ••••••• • ••00000 • ••••••• • ••••••• • •••••«• • ••••••• • ••••••• • ••••••• • ••••••• • ••••#•• 9 9 9 9 9 9 9 0 • 0 • • • 0 • •••••• • •••••• • 0 0 0 0 • • • •••••• • •••••••• • •••••••• • •••#•••• • •••••••• • •#•••••• • •••••••• 000000000 • •••••••• 000000000 • #••••••• • 0 • 0 • • • 0 0 0 • • • 0 • 0 • • • • • • • • • • • • • •#•••00 #••••• • ••••••• • ••#•••• • ••••••• • •#••••• • •#••000 00000000 • ••••••• • •#••••• 00000000 • ••••••• • #•••••• • •#••••• • •##•••• *»•••••• • • • • • • • • • • • • • •• • • • • •• • •• • •• • •• • •• • •• • •• • •• • •• • •• • •• • 00 • 00 • 00 • 00 • 00 • • • • • • • • • Vsaka vas ima svojo zanimivost Cesta proti Podgradu ni le slaba, nemogoča je. Sedaj sicer vozijo material, vendar se bojim, da ne bo nikoli dobra. Cesta v Sabonje je sicer za spo¬ znanje boljša, toda kljub temu zelo slaba in povrh vsega pa še zelo strma, tako da ob slabem vremenu ni mogoče priti v vas z avtomo¬ bilom. Ubogi fičko, kaj vse moraš prestati! Pri napajališču se ti odpre lep razgled na vasico s cerkvico, ki na hribčku kraljuje nad dolino. Na hišnih številkah je tudi na¬ pis Sabonje, vendar je po mnenju Mežnarja, starega moža, ki se še spominja avstroogrskih časov, pra¬ vilno Sobonje ne pa Sabonje, kot so popravili Italijani. Baje je ime nastalo iz Sovodnje — ker so se potoki stekali na enem mestu v dolini pod vasjo. Potok, ki teče za vasjo, ponikne v Ponikvah in ponovno pride na dan pri Voloskem v Preluki. Na jugovzhodu vasi je velika jama. Starejši možje so vedeli po¬ vedati, da je bil vhod v jamo ne¬ koč večji kot je danes. Za ozkim vhodom prideš v ogromno votlino, ki se konča s prepadom. Po bese¬ dah nekega agronoma, ki je še za časa Franca Jožefa hodil tod, domnevajo, da obstaja možnost, da je v tej jami prebival jamski človek. No, pa to le mimogrede. Zani¬ malo me je, kaj je v vasi novega, kako živijo in delajo vaščani, kako so sprejeli nov odlok, po katerem so v Sabonjah oproščeni davka idr. Vse to in še mnogo več sem zve¬ del, čeprav je bil lep popoldan (bil je izjema, kajti vsak dan je de¬ ževalo) in so ljudje delali po polju. Kot v vseh vaseh, tako je tudi tukaj nekaj zapuščenih hiš in malo mladih ljudi; zaposlili so se v mestih in tako je ostalo obdelo¬ vanje zemlje na plečih starejših vaščanov. »Pa nikar ne misli, da ostane zemlja zato neobdelana,« mi je se¬ gel v besedo mož petdesetih let, »kupili smo si nekaj strojev, ki nam mnogo pomagajo. V vasi ima¬ mo precej okopavnikov, pet stroj¬ nih kosilnic in drugih strojev kot cirkularjev, motoriziranih slamo¬ reznic idr.« Za razvedrilo vaščanov skrbita dva televizorja, 15 radioaparatov in balinišče, ki so si ga vaščani uredili pred kratkim. »Dobro bi bilo« je pripomnila neka gospodinja, »da bi imeli v vasi telefon. Posebno pozimi je zelo nerodno, ko moramo odhajati po zdravnika ali živinozdravnika po snegu nekaij ur peš. Telefon bi nam tu mnogo prištedil« Bil sem žejen in sem prosil za kozarec vode. Slaba voda. »Res ni dobra, vendar je še bolj žalostno to, da nam je poleti red¬ no zmanjkuje. Čudež je« je pri¬ pomnil šolski upravitelj iz Pod- * • •.» • • • • • W~W • « * T • • . . . • • • • • • • • • » Ijuu • % . • • * • • • • • * tLM » . • • » • • • • « - . . « . , W * v!v7vT\;.v.\\v \v.y. # ■ . • i «... - * • • • • • • • • • • • • • • • « a • • • . • •••••■ • a r. y V . 1 1» ■•38^x33 :wx v v. v ;.;*;.v.y.v < .• .... #X» •*» .... 'A* • • • • • V// Jl • • •/_» • • •••••« V.WKv a v a v. v.*.* y.vv.wwX v M • A * • • • • ».w.sv/ •.v/,« I AA '.V/ Z"/?::::::::-: W.V, .w.v. » # .V0\\ Wa •_•••• • SV/ 1 V.V • mjfd • • < Um Vd Poplava ob Donavi, Tisi, Savi! Ne samo železniška postaja v Ilir¬ ski Bistrici ob prvem nalivu potem, ko so »uredili« novo kanali¬ zacijo grada, tovariš Kancler, »da ne pri¬ de do kake epidemije.« »Voda bi nam v marsičem po¬ magala,« je povzel besedo drug moški. »Tako imamo v vasi pre¬ cej velikih gospodarskih poslopij, ki niso izkoriščena. Če bi nam kako uspelo dobiti vodovod v vas — 3 km izkopa bi vaščani sami opravili — bi vas spričo ukinjenih davkov kmalu gospodarsko zaži¬ vela. Že dolgo namreč razmišljamo o tem, da bi gojili piščance. Nič manj kot kakih 15 tisoč bi jih lah¬ ko vzgajali, vendar nam je edina ovira voda. Zelo radi bi se pogo- Podgrad je razdeljen na dva dela. Prvi je ob glavni cesti, drugi pa zgoraj pod gradom. Vas pod gradom ima še vse značilnosti sta¬ re vasi, novi del ob cesti pa že kaže lepše in sodobnejše lice. Saj se tudi gradi kar precej v Podgra¬ du in teren je vsekakor boljši tu ob cesti. Del vasi pod gradom nima vo¬ dovoda. Ljudje gonijo napajat ži¬ vino na skupno napajališče. Tudi gospodinje znosijo hektolitre in hektolitre vode na glavah. Lahko si zamišljamo, kaka muka je to zanje. Upajmo pa, da v prihod¬ nosti tega ne bo več. Zakaj? Pod- grajci so sklenili, da si napeljejo vodo po hišah. Seveda je bilo tre¬ ba dogovora. Tov. Dekleva Jože je sklical sestanek in ljudje so se ga polnoštevilno udeležili. Sklenili so, da skopljejo skupni rov vsi, od tega rova pa vsak sam rov do svoje hiše. Že naslednji dan so začeli s kopanjem. Rahlo dežuje, vendar je v ka¬ nalu živo. Ljudje marljivo delajo, čeprav ni ravno prijetno kopati mokro ilovico, ko ti hrbet vztrajno močijo drobne kapljice. Ustavil sem se kar pri prvem možaku. »Kako da ste se odločili za ko¬ panje?« »Kopati bi morali začeti že pred petnajstimi leti, pa bi si prihra¬ nili marsikak korak. Vzemimo to zimo. Najprej poledica, nato živin¬ ske kužne bolezni. Živina ni smela iz hleva na napajališče. Vso vodo smo morali znositi domov. Pa je ni bilo malo.« Tudi žene in dekleta kopljejo. Pobaral sem kar prvo: »Kaj ni kramp malo pretežek za žensko?« »Kaj pa škafi, do vrha polni z vodo, ti niso težki? Sedaj bom pa samo pipo zavrtela in voda bo tu. varjali o uresničitvi te zamisli.« Verjel sem jim, morda bi se to dalo celo urediti z občinsko skup¬ ščino in podjetjem iz Neverk v ob¬ liki posojila. Morda res, ne vem. Bilo bi pa vsekakor mnogo za Sa- bonjce, sem razmišljal sam pri sebi, seveda o tem nisem ničesar govoril, ker sem premalo sezna¬ njen z višino stroškov, ki bi s ta- , kim delom nastali. Morda pa bo njihov primer ozi¬ roma želja vzpodbuda tistim va¬ sem, (ki imajo vodovod in o pi- ščančereji še niso razmišljali. Ali ni to morda eden od načinov, kako ustvariti v individualni kme¬ tijski proizvodnji boljše pogoje? Ali bi tudi v takem primeru mladina bežala iz vasi v mesta? Zakaj neki, če bi bil zaslužek doma boljši? Po kamniti vaški poti je ropotal voz, s katerim je vaščan odhajal na njivo. Ob odhodu sem se pozdravil z vaščani in jim zaželel dobro letino. Pri napajališču sem se še enkrat ozrl proti vasi. Lep pogled. Na ze¬ lenem griču so se kopale v soncu rdeče strehe, nad katerimi je kot pastir kraljeval zvonik vaške cerkve. Ko me je po strmi in slabi cesti dobro streslo, sem prenehal misliti o. Sabom j ah im Sabomjcih in vso pozornost posvetil luknjam na cesti, ki jih je bilo več kot pa ravne površine. To bo velika olajšava za gospodi¬ nje. Laže se bomo posvetile domu in družini« Poiskal sem vodjo dela, tov. De¬ klevo. »Jože, oprosti, ker te motim. Rad pa bi se malo pogovoril s tabo o napeljavi vode po Podgradu. Kaj misliš, koliko časa boste kopali?« »Glavni jarek do gasilskega doma pa do stare cerkve, ki je dolg 190 m, bomo končali v tem tednu. Stranske jarke pa bodo za¬ čeli kopati ljudje takoj, ko konča¬ mo z glavnim. Nekateri bodo imeli kar precej dela. Ko bo to končano, pa bodo prišli inštalaterji komu¬ nalnega podjetja, ki bodo posta¬ vili cevi.« »Kako ste dosegli, da delajo vsi?« »Kdor si hoče napeljati vodo, mora sodelovati pri kopanju glav¬ nega jarka do konca. Uredili smo tako, da mora iz vsake družine ko¬ pati vsaj en član dnevno, jaz pa vodim točno evidenco. Pa tudi ostali, ki že imajo vodo, poma¬ gajo« »Kdaj bo po vašem predvideva¬ nju vse končano?« »Če nam bo vreme malo bolj naklonjeno kot sedaj, mislim, da bomo končali do 4. julija. Radi bi proslavili 20-letnico s to delovno zmago.« »Pa boste naredili kako posebno veselico?« »Seveda! Pili bomo pa — vodo.« Nasmejal sem se šali in odšel dalje. Dež je ponehal, ljudje pa so hiteli. Treba je očistiti trde in kamnite dele. Jutri se bo mini¬ ralo. Voda po hišah v gornjem delu vasi bo v veliko pomoč ljudem, posebno gospodinjam. Iz srca jim želimo, da bi kmalu pritekla. F. G. 22 SNEŽNIK JULU m ST. 7 Ker je naš list namenjen pred¬ vsem našim občanom, je prav, da tudii sami nekaj povedo o svojih težavah in načrtih, kajti šele te¬ daj bo izpolnil vlogo, ki mu je bila ob ustanovitvi namenjena. »Res je, da ima vsaka vas svoje težave in probleme, ponekod so ti večji, drugod manjši. Res je tudi, da je v naši komuni precej pasiv¬ nih, majhnih vasic, vendar so naše in moramo zanje skrbeti,« je pri¬ povedoval vaški odbornik SZDL in večletni odbornik občinske skup¬ ščine Alojz Hrvatin. »Za vasjo je stal bunker. Po dogovoru z občino smo bunker minirali, kamenje in gramoz pa prodali cestnemu podjetju, ki je odpeljalo kakih sedemsto metrov kamenja. Na občini smo se dogovorili, da bomo denar (kakega pol milijo¬ na) porabili za popravilo ceste, ki pelje skoizi Starod na Studeno goro in Pavlico. Kamenje so odpeljali, vendar tudi denar porabili in tako so naši sklepi ostali jalovi. Sred¬ stva nam baje ne pripadajo, ker je bilo zemljišče, na katerem je stal bunker, last SLP-ja, tako so mi odgovorili, ko sem se pozani¬ mal, kako je s tistim denarjem. Saj verjamem, da je tako, ven¬ dar, zakaj so nam obljubili?« Mimogrede sem slišal še marsi¬ katero pripombo, kot na primer: Na glavni cesti Reka—Trst ni nikjer napisa oziroma smerne table za Starod, čeprav leži vas komaj dobrih petsto metrov nad cesto. Le nekaj sto metrov stran se odcepi cesta za oddaljene Mune, vendar je tam lepa smerna tabla. Ali se bo cestno podjetje spom¬ nilo na to ? Povedali so mi tudi, da se dnev¬ no vozi z avtobusom na Reko ali v Podgrad 23 do 25 delavcev in di¬ jakov, ki morajo ob slabem vre- mnu zmrzovati ali se močiti pod milim nebom, ker jim baje že več let obljubljajo avtobusno čakališče, o katerem ni do danes niti duha niti sluha. Nič na boljšem niso v tem po¬ gledu gospodinje, ki morajo hoditi v Podgrad z avtobusom v trgovino. Pa še to so mi povedali: »Pred dobrimi tremi leti nas je občasno obiskoval kino, čeprav poredko. Sedaj pa še tega ni več.« -ko Čeprav gremo često tod mimo, zelo' malo poznamo ta zaselek, v katerem živijo le štiri družine. Pred štirimi leti so dobili v hiše elektriko, sedaj pa iščejo možnosti za zaslužek v kmetijstvu in izven njega. Od štirih gospodarstev so trije kmetje, eden pa dela v TOK. »Kako pa to, da ste se lotili ko¬ koš j ere j e?« »Pomagati si moramo tako ali drugače. Pri tem pa je potreben samo prostor.« Tako imata dva kmeta že vsak po 2300 piščancev v reji in pra¬ vijo, da se jim je izplačalo. »Tudi jaz razmišljam o tem, vendar moram še prej preurediti nekaj prostora,« mi je dejal Bost- • V • v jancic. Tako si pomagajo z rejo pi¬ ščancev, kajti zemlja ni kdove kako rodovitna, precej močvirna¬ ta je, s piščanci pa se lahko ukvar¬ jajo tudi gospodinje. »Če eno odpove, pa drugo pri¬ nese,« je dejal drugi kmet. »S pi¬ ščanci sem sicer imel smolo, ker je prišla med nje bolezen, toda kljub temu se mi je izplačalo. Škoda, da se tega nismo lotili že dosti prej.« Tako je prav. Za tak koristen dodatni zaslužek bi se moralo ogreti več gospodarjev po naših vaseh. Ali bo napovedana otvoritev gostinskega objekta Stara Kalandra zares v kratkem? Slabo kaže! Tominje, naša partizanska vas. V zadnji številki smo pisali o fašističnem divjanju in požiganju naših vasi pred triindvajsetimi leti. Ostanki nekdaj mogočne lipe v Tominjah še vedno kljubujejo času Ker pa smo ravno pred praznova¬ njem dneva borca, ki bo letos še posebno svečano, je prav, da se spomnimo še ene vasi; vasi, ki je v enem dnevu žrtvovala toliko mož, kot nobena druga skozi celo NOB. Zelo nejasno se spominjam teh dogodkov, vendar me na to ved¬ no znova opozori lep spomenik na začetku vasi, na katerem so imena dvaintridesetih mož in fantov, ki so jih Nemci stlačili v skednje in sežgali. Poleg teh so vklesana ime¬ na osmih mož, ki so padli ali pa so pogrešani. Drago so plačali svobodo in ni bilo lahko začeti znova, kajti v vsaki hiši je manjkala moška ro¬ ka, največkrat gospodarjeva. Treba je bilo zgraditi hiše, ki so jih nemški fašisti požgali, treba je bilo obdelati polje, da bi se pre¬ živeli, skrbeti za otroke, skratka, morali so živeti žene in otroci. Otroci so zrasli in prevzeli go¬ spodarstva, nekateri so se zapo¬ slili v industriji, drugi so se pre¬ selili v mesto. Kljub veselemu kričanju števil¬ nih otrok sem imel občutek, da leži nad vasjo še vedno živ spo¬ min na ta dogodek. Celo mogočna lipa pri vaški cerkvici, ki je stoletja kljubovala viharjem in okoli katere je tekalo in se igralo na stotine otrok mno¬ gih rodov, je klonila. Strohnela je in se sesula, vendar bo preostali del še dolgo pričal o svoji nekda¬ nji mogočnosti, kot bo spomenik žrtvam opozarjal mlajše rodove na ceno svobode. -ko Ko smo izvolili vaško skupnost, smo bili prepričani, da bomo ure¬ dili svoje vaške poti, ki čakajo že toliko časa na popravilo. Vse organizacije so se sestale in napravile načrt za prostovoljno delo. Na zboru volivcev so vaščani potrdili vse predlagane obvezno¬ sti. Niso pa pričakovali, da bo od¬ stopil eden glavnih članov vaške skupnosti in to član, ki je zadol¬ žen, da bo vodil vsa ta dela. Ver¬ jetno se je ustrašil težkoč, ki so običajne pri tem delu. Da pobudo vseh organizacij smo se zopet zbrali in kooptirali dru¬ gega člana vaške skupnosti in mu zaupali to delo. Da so sedaj vaške poti popravljene. Vas je oživela in ima sedaj drugo lice. Da so se va¬ ščani odzvali polnoštevilno gre za¬ hvala v glavnem temu članu. To¬ variš Majdič Anton je po poklicu kmet, kljub temu je pustil za nekaj dni svoje delo na polju, ki ga je klicalo. S svojim vzgledom je dal pobudo še drugim. Tudi predsednik vaške skupno¬ sti ni ostal prekrižanih rok. Vsi so delali z veliko vnemo, saj so ve¬ deli, da se bliža 4. julij in da bo takrat največ dela na polju in travnikih. Takrat bodo sprejeli mladince iz Ajdovščine, brigado, ki nosi lime IV. prekmurske bri¬ gade. Vaške žene niso pozabile, da imamo tudi spominsko ploščo. Če¬ prav je skromna, je vedno lepo urejena. Naše žene dobro vedo, da bomo ravno pri tej plošči sprejeli 2. julija IV. pirekmorsko brigado, zato so brez obotavljanja prijele za delo in uredile prostor, nasa¬ dile svežih rož ter delale tudi v poznih urah, tako da nas ne bo sram pred številnimi gosti, ki jih pričakujemo. Uverjen sem, da se bodo tudi na dan sprejema vaščani polno¬ številno zbrali pri spominski plo¬ šči in slovesno ter gostoljubno sprejeli naše prijatelje iz Ajdov- V V 9 scine. Stanko Zidar V Račicah dobra postrežba V Račicah imajo baje tri gostil¬ ne. Za dve vem celo jaz. Tokrat sem se namenoma usta¬ vil v gostilni Velebit. Nisem bil lačen, vendar sem iz radovednosti vprašal, če lahko dobim kaj za pod zob. »Lahko,« mi je odgovorila mlaj¬ ša natakarica v ljubljanskem na¬ rečju, »imamo ražnjiče, čevapčiče in pršut«. Priznati moram, da mi je bilo nerodno, ker takega odgovora res nisem pričakoval. Naročil sem si sendvič s pršutom. Bil je dober, obilen in sorazmerno poceni. »Kako pa to, da imate čevapčiče in ražnjiče? Ali je toliko prometa, da se vam izplača imeti vse to na zalogi?« »Prometa res ni ravno veliko,« mi je odgovorila natakarica, »ven¬ dar moramo vseeno imeti nekaj pripravljenega, če kdo vpraša.« V hladilniku ima le nekaj por¬ cij, ki jih po želji takoj scvre kar na štedilnikovi plošči. Ali bo to vzpodbuda našim go- gostincem? JULIJ • ST. 7 SNEŽNIK Letošnji 25. maj mi bo ostal v neizbrisnem spominu. Stisnil sem roko tovarišu Titu, Pot do njega me je vodila preko Ljub¬ ljane. Tu smo se v prostorih Društva prijateljev mladine zbrali pionirji iz raznih krajev Slovenije, da prenesemo v imenu slo¬ venskih pionirjev pozdrave predsedniku Titu. Naslednje jutro so nas ljubljanski pionirji spremili na železniško postajo, nam zaže¬ leli srečno pot ter nam izročili tople želje in pozdrave za predsed¬ nika. Po dolgih devetih urah vožnje simo izstopili v Beogradu, glavnem mesi tu naše domovine. Tu so nas čakali beograjski pionirjii in nas odpeljali na svoje domove, kjer so nas njihovi domači prisrčno sprejeli. Nudili so nam prenočišče in hrano. ' Veličastno se dvigajo marmorna¬ ti kipi na vrhu Avale Naslednji dan smo se zbrali v eni izmed beograjskih šol. Ob¬ lekli smo pionirske kroje in sto¬ pili v avtobus. Po nekaj minutah vožnje smo izstopili pred Belim dvorcem ob Donavi. Začudeni smo obstali pred prekrasno stavbo sre¬ di zelenega parka. Peljali so nas v veliko dvorano. Naši pogledi so objemali vitke stebre, Obložene z bleščečim« marmorjem. Povsod ogledala. Svečana tišina. Posedli smo v fotelje okrog nenavadnih steklenih mizic. Tu smo pionirji iz Slovenije čakali vrstnike iz drugih republik. Prišli so in vsi skupaj smo odšli po marmorna¬ tih stopnicah v prvo nadstropje. Povsod mozaiki. Vstopili smo v veliko dvorano. Svetloba me je omamila in prvi hip sem obstal začuden, od kod prihaja, kajti dvorana Je 'bretz oken. Sončrli žarki so prihajali Skozi stekleno kupolo v stropu. V dvorani so bile postavljene kamere in foto¬ reporterji so stali v kotu. Skle¬ pal sem, da bomo tu pričakali tovariša Tita. Vstopil je. Po dvo¬ rani je zadonel buren aplavz. Na¬ to so- se vrstile čestitke. Vsalk mu je izročil voščilo in želje svojega odreda in tudi jaz seim prišel na vrsto. Srce mJi je burno utripalo. Tovariš Tito je bil ginjen in mi smo bili prevzeti. Po izročenih čestitkah smo šli v drugo dvora¬ no, kjer so nas čakale pogrnjene mize, obložene s sadjem in sla¬ ščicami. Tovariš Tisto je stopal od mize do mize in prišel je tudi k nam. Vprašal nas je kako se učimo, za kal j se zanimamo in še mnogo drugega. Nato smo ga mi vprašali, kako živijo otroci dru¬ god po svetu. Pripovedoval nam je, kako živijo naši sovrstniki v Afriki, Ameriki in drugod. Ko se je tovariš Tito pogovoril, smo se za slovo še slikali z njim in odšli iz Belega dvorca. Moj očka se je il v III. prek' morski brigadi, dokler ni blil po desantu na Drvar premeščen v IV. dalmatinsko brigado. Ta bri¬ gada je pripadala 9. dalmatinski diviziji. Vprašala sem ga, kaj mu je v vojni najbolj vtisnilo v spo¬ min. Z roko je šel preko čela in pričel: »Dva dogodka sta mi segla najgloblje v srce: bitka na Širo¬ kem bregu in izkrcanje naše bri¬ gade v Moščeniški dragi. Na Ši¬ rokem bregu nas je napadla ce¬ lotna divizija ustašev, ki je bila zn aina kot naj bol j krvoločna us ta- ška enota. V tej bitki je naša IV. dalmatinska brigada izgubila v 48 urah 504 borce. Med njimi je bilo mnogo mojih prijateljev,« je pripovedoval očka in žalost mu je legla na obraz. Z beseda¬ mi: »Kako pa je bilo v Mošče- niški dragi?« sem ga predramila iz premišljevanja. Očkov obraz se je razjasnil, ko je zopet začel pripovedovati: »Veš, ko smo prispeli v Mošče- niško drago in ko sem se zave¬ dal, da sem tudi jaz prispeval svoj delež k osvoboditvi naše do¬ movine, sem občutil nenavadno srečo. Ob pogledu na Učko in Reko so se mi ulile solze rado¬ sti. Ozrl sem se proti jugu na prehojeno pot. Mojo srečo je ka¬ lil spomin na tovariše, ki za ved¬ no počivajo v Črni gori, Bosni iin Hercegovini, Sisku, Dalmacija in na dalmatinskih otokih.« Vesna Primc IV. a Popoldne so nas naši gostitelji odpeljali na Avalo iin Kalimeg- dan. Na Avali smo si ogledali grobnico neznanega junaka, delo mojstra Meštroviča. S Kalimeg- dana smo imeli prelep razgled na naraslo Donavo in Savo. Kjp svobode na Kalimegdanu je tudi delo Ivana Meštroviča. Zvečer smo se poslovili od beo¬ grajskih pionirjev in se zahvalili za gostoljubnost. Iz Beograda smo se vozili po¬ noči. Qb osmih zjutraj smo pri¬ speli v Ljubljano. Poslovil sem se od sopotnikov (iin nadaljeval pot proti Ilirski Bistrici. Vem, da ne bom nikoli pozabil srečanja s tovarišem predsedni¬ kom Titom. Miloš Lenarčič VII. b Naše mestece se pripravlja na veliki dan. Dež, ki je oviral delo pri pleskanju stavb in pri ureje¬ vanju pločnikov, je ponehal. Bi¬ strica spreminja svoje lice. Ta!k- nevesta se pripravlja sna je, k poroki. Neopazno vstajajo pred nami hiše, odete v novo obleko, asfaltirani pločniki, urejena oko¬ lica. Toliko je zaradi .dežja za¬ mujenega. Nekaj pa • • • • • • « 1 • • • • •04 • • • • • at • t • ••••••••• ► • • • • • • • • • < • •••••• ••• • ••»•••••« • • • • • • • • • • • •••••••••* » • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • . .* .*.v; •idfJS: * • • • • • • • ••••••••»• • • • '• •NAnftV#*# # • . •••••••••••»• • • • • • • • • • • •••♦•••••• •• o • • • • • • • • • ••«•• • •••••• »»• ••••••••«••. . • r« • • • • • • • • • • • •••••• ••••••• A # • • • ••• . t • . . « ••••••••••••• ••••*• n • •« . .vHMB Javni nastop glasbene šole leta 1958 \ • • vi* • > v ’ > > . v. •; ’ . .;.v v. v.v*i .•>; PRK v povorki za Dan mladosti ZAHVALA mo vsem, ki so z nami so¬ čustvovali ob bridki izgubi našega dragega in nepozab¬ nega sinčka in bratca JOŽETA CEGLARJA iz Ilirske Bistrice, Vojkov drevored 2. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih dneh. Posebna zahvala ravnatelju šole v Ilirski Bistrici, tov. Francu Munihu in njegove¬ mu pomočniku, tov. Francu Raktelju za izredno skrb in pomoč. V veliko tolažbo je bilo sočustvovanje vseh so¬ sedov, sodelavcev, prijate¬ ljev in znancev ter vseh njegovih součencev iz VIII. c razreda in vseh drugih. Iskrena zahvala vsem, ki . ste ga v tako velikem šte¬ vilu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko vencev in lepega s ve tja! Neutolažljiva mama, oče, sestrici in ostalo sorodstvo. ZAHVALA ob bridki in nenadomestljivi iz¬ gubi naše drage hčerke in sestrice JOŽICE BENIGAR iz Velike Bukovice pri Ilirski Bi¬ strici se zah val ujem o vsem, ki so stali ob sltrand v težkih dneh. V veliko tolažbo nam je bilo soču¬ stvovanje vseh sodelavcev, sorod¬ nikov, sosedov, prijateljev in znancev. Posebno se zahvaljuje¬ mo vsem, ki so jo obsuli s šopki cvetja in venci ter jo pospremili na njeni zadnji poti v prerani grob. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči starši sestra, brat in osta¬ lo sorodstvo. Velika Bukovica, Zareči ca, Harije, Dolenje, Vrbovo, Ilirska Bistrca in Pariz. ZAHVALA Vsem, ki ste našega moža, oče¬ ta brata in strica URBANČIČA ANTONA pospremili k zadnjemu počitku, se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi za izrečeno sožalje, za vence in cvetje ter za vsestransko po¬ moč v težkih dneh. Zahvaljujemo se vsem zdrav¬ nikom in bolniškemu osebju Splošne bolnice v Ankaranu in zdravnikom Zdravstvenega doma v Ilirski Bistrici za trud in zdrav¬ ljenje. Družina Urbančič II. Bdlstrica, Koper, Parani JULIJ ST. 7 25 N j A vstop v Zvezno ligo, kar je tudi storila. O tem smo že spregovorili marsikatero besedo. Ni bilo lahko, ker smo sami vedeli, kaj nas čaka v tako močni ligi, vendar je tu prevladal stari tekmovalni duh. Začelo se je tako tekmovanje v elitnem razredu. Mislim, da je naša publika že videla, kakšen je stil igranja v tej ligi in iz tega napravila nekakšne zaključke. Ve¬ liko sicer nimamo pričakovati, ostane nam le to, da smo po skraj¬ nih naporih dosegli to, da lahko tekmujemo z elito jugoslovanske košarke. morda Ko že obravnavamo vse naše gospodarske, politične, kulturne in druge uspehe, naj spregovorimo še nekaj besed o našem športnem življenju. tizana« dodeljena enemu delu okrajne lige, kjer je precej časa nabirala izkušnje in potrebno ru¬ tino. Tedaj so starejši prepustili prostor mladim, pridružili so se je več vredno kot vse drugo. Po¬ stopoma smo začeli vzgajati nov rod košarkarjev, ki se iz dneva v dan podijo pod koši prav tako neumorno, kot so se nekdaj člani prve naše ekipe. Zainteresirali smo za to igro nešteto mladincev, pio¬ nirjev, mladink, ki so vsi od jutra ščajoč za seboj tiste ekipe, ki so do večera na igrišču, poskušajo in ji prejšnje leto delale nešteto pre- se postopoma privajajo na jutriš- jev. Ekipa, ki je sicer že drugo leto tekmovala pod naslovom »Leso- nit«, je šla s polno paro naprej'; in osvajala eno točko za drugo, pu- omenjati mla zasluge enega ali drugega igralca. dinci so že nastopili na nekaterih Mislim, smo enotni v tem tekmah. Ne glede na doseženi da je včasih blestel ta, drugič oni. uspeh, napredek je v tem, da jih imamo. Mladinci in pionirji so se že udeležili prvenstev, ponekod z uspehom, drugod z neuspehom. Zavedajo pa se, da je pot navzgor sicer trda in naporna, vendar od¬ prta vsakomur. Mnenja smo vsi, da bomo čez nekaj let imeli po- Zmago pa je vsekakor dosegla eki¬ pa kot celota. Tako se je naša pot nenehno vzpenjala ter na kraju končala na vrhu lestvice I. rep. lige. Brez dvoma je bilo to plod zelo trdega dela, nenehnega odre¬ kanja, vztrajnosti in posebnega ve¬ selja do te igre. Veselje je bilo takrat nepopisno. Prišli so na svoj račun vsi ljubitelji košarke, več ali manj zagrizeni kibici, pred¬ vsem pa tisti, ki so aktivno sode¬ lovali v igri. Vendar pa se je s tem postavil pred ekipo nov, resen problem. Kaj sedaj? Ekipa je imela pravico nastopiti na kvalifikacijah za tako samo bomo morali Pomagati ničesar prepustiti slučaju in le tako bomo iz tega, kar imamo, lahko vzgojili novo vrsto košar¬ karjev, ki bodo v bodočih letih za¬ stopali barve Ilirske Bistrice na kateremkoli tekmovanju. Na pobudo občinskega sindi- rano fin je potekalo v dobrem dvoma je, tem področju košarka najvidnejše mesto. Ta lepi šport je v razme- da zaseda na takrat Grlj Rajko, Prosen Dušan in drugi, ki jih pač vsi poznate. Naša ekipa je prešla v drugo re- kalnega sveta v Ilirski Bistrici razpoloženju so bile 1. maja športne delavske Dne 16. V igre, pri katerih je sodelovalo 8 sindikalnih so se pričele med občinska tekmovanja v četvor ružnic s svojimi kaih. Odi 22 registri rami h kluibov roma kratkem obdobju dosegel tak publiško ligo. Tu je precej časa ekipami balincarjev. Zmagovalci razmah, da lahko mirne duše tr- obstala, ker se je srečala z moštvi, so dobili praktične nagrade, ki jih » _ _ _ _ . . _ . « _ aa « M M M M a dimo, da ima tu vso bodočnost. ki so bili mnogo bolj rutinirani, V razgovoru s starimi igralci vendar je imelo to zelo dobre po¬ je prispeval občinski sindikalni svet. jih je tekmovalo 11 v Postojni in 11 v Ilirski Bistrici. V polfinale so se plasirali Že¬ lezničar iz Ilirske Bistrice in izveš marsikaj. Potem, ko pri odbojki ni šlo in ni šlo, se je večina igralcev opre¬ delila za košarko, ki je takrat za¬ čela svoje pravo življenje. Na tem mestu lahko omenimo vlogo, ki so jo imeli Šlenc Janko, Spetič Da¬ nilo, Batista Saša. Grlj Mitko in Kopriva Nito, ki so prvi začeli z igro pod koši in s pravilnimi prijemi navdušili tudi druge mla¬ dince. Takrat se je še igralo na sledice, saj so si naši fantje na- Prvi štirje so se zvrstiti takole: Grmada iz Podgrada. Med osmi birali bogate izkušnje, ki so izleta 1. mesto SP Železničar, v leto prinašale nove uspehe. Pri- 2. meslto SP TOK, mi prvoplasiranlimi 'klubi se bo 1 Sežani vnel boj za medobčinske šel je tako tudi dan, ko se je naša 3. in 4. meslto SP Lesonit in To- ga prvaka. Prvi štirje klubi se ekipa poslovila od II. lige in pre¬ šla v I. rep. ligo. Marsikdo se še spominja tekme v Postojni, ko smo si zagotovili to pravico. Bilo je razburjenja in še kaj drugega, vendar dejstvo je bilo tu. Pot, ki jo je ekipa prehodila v I. republiški ligi, ni bila lahka. pol. bodo uvrstili v republiško tekmo Tekmovanje je bilo disciplini- vanje Ruda improviziranem igrišču, z lesenimi Ponovno smo se srečali z mnogo koši. Ko se je košarka koliko to- bolj izkušenimi moštvi, ki so nas liko razmahnila, je prišla pod okrilje Zveze, ne da bi bila raz¬ vrščena v to ali ono ligo. Igrali presenetljivo lahko puščali za seboj. Da se je ekipa postopoma vzpenjala, se ima zahvaliti le ho- smo pač s tistim, ki je hotel igro mogenosti, izredni ljubezni do igre sprejeti. Sele nekoliko pozneje je bila naša ekipa pod okriljem »Par- in pa skrajni požrtvovalnosti po¬ sameznih igralcev in funkcionar- Seznam novih naročnikov za mosoc julij 1965 Djurdjič Nela, kod Čosič, Zag¬ reb, Savska c. 101/a IV, Reki H. Ivan Tomažič, Alterheim Bau- mgarten HutteUdorferstrasse 188 Wein 14, Avstrija, Udovič Anton, VP 6734-35 Valjevo VE-2 Srbija, ©rij, Anton, Topoiac 85, Ilirska Bistrica, Valenčič Marija, Huje 29 tp. Obrw, Novak Franc, Baco- viška Ilirska Bistrica, Zinka Proc- ner, 278 Mamitoba Ave, Winni- peng 4 Man. Canada, Primc Ne- da, Vodnikova 14, Ilirska Bistrica. Uredništvo :v:v\: vN-::: Natančno izmerimo, tudi milimeter odloča! Kmalu bo miinilo leto' dni, odkar je rokometno igrišče na Vidmu oživelo. Bilo je lamjjv juliju, ko je tov. Štrukelj zbral prve fante, ki so izrazili željo, da bi igrali roko¬ met. Fantje so začeli s treningom. Pet točk sicer ni veliko, če pa pomiislmo, da so billi fantje no¬ vinci brez rutine in da se nekate¬ re (tekme izgubljali z enim ali dvema goloma, je 'to uspeh. Ko je bil prvi del .prvenstva končan, je bilo treba že misliti Prva ekipa naših rokometašev Bilo je samo dober mesec dimi do začetka prvenstva in za začet¬ niške priprave ni bilo časa. Prvo eiklipo so sestavljali v glavnem« fantje, kli so prej 1 igra¬ li košarko ali pa rokomeit, kar je precej olajlšalo delo trenerju. Dva, tedna pred začetkom prvenstva jle bila prva treinling tekma. Fantje so se v Ljubljani srečali s slovenskim ligašem Slo¬ vanom. Rezultat je bil po priča¬ kovanju porazen. Bali smo se, da bo to slabo delovalo na ekipo, posebno pa 1 še po porazu z A j dov¬ ščino v prvem kolu primorske conske lige. Zgodilo pa se je rav¬ no obraltino. Prejšnja poraza sta igralcem samo povečala voljo do zmage dn rezultat tega je bilo pet točk na koncu j esenskega dela prverifetva. na spomladanski del prvenstva. Treni rili so v šolski telovadni¬ ci, ki pa je bila prezasedena. Ko so ustanovili še žensko ekipo, je ostal za člana samo en dan te¬ densko za trening. Talko slabo pripravljeni so za¬ čeli drugi del prvenstva. Biil je nekoliko uspešnejši kot prvi in na kraju so naši rokometaši zbrali 12 točk in s tem zasedli šesto mesto. Čeprav šesto mesto ni velik uspeh, vendar nas loči¬ ta le dve točki razlike od tretje plasirane ekipe. Da bi bolj spoznali delo in naloge rokometnega kluba TV D PARTIZAN, sem prosil trenerja oziroma vodjo kluba tov. Štruk¬ lja, da odgovori na nekaj vpra¬ šanj. Kako dolgo se že ukvarjaš z rokometom? Z rokometom sem se prvič sre¬ čal pred dobrimi ena j sitimi leti in sicer z velikim rokometom pri tedanjem Odredu, nakar sem« že naslednje leto prestopil k Slova¬ nu in se posvetil izključno male¬ mu rokometu. Kaj te je privedlo do ideje, da si v Bistrici ustanovil rokometni klub? Za to je več razlogov. Pred¬ vsem velika želja lin zanimanje za ta šport med mila/dino in pa objektivne možnosti, ki jih ima ta šport v Bistrici. Kakšne so bile težave, uspehi in kdo ti je pomagal uresničiti ta načrt? Presenetilo me je razumevanje najodgovornejših ljudi na občini, ki so za realizacijo moje j^deje dali vso možno moralno in mate¬ rialno pomoč. Tudi Partizan se nas ni branil. Začeli smo sicer s skromnimi rezultati, vendar moramo upoštevati, da so bili ra¬ zen dveh Igralcev vsi osltali nek¬ danji košarkaši in da tekmujemo v ligi, ki je za republiško naj¬ močnejša pri mas. Tvoje mnenje o perspektivi te¬ ga športa v Bistrici? Z igralskim kadrom, ki je tre¬ nutno na razpolago, bi upal po¬ segati za visokim mestom v na¬ slednjem prvenstvu, če bi nekako uspel vzpostaviti kolegi j.alnost med igrale i in učvrstiti discip¬ lino. Kaji jle z mladinsko oziroma žensko ekipo? Žensko ekipo smo morali raz¬ pustiti zaradi nerazuvevanja star¬ šev oziroma vzgojiteljev ma šoli za ta. šport. Z mladinci pa bomo v (kratkem začel resno trenirati in upam, da uspehi ne bodo izo¬ stali. Tvoje posebne želje? Da bi uspel ustanoviti močan športni kolektiv in doseči čim boljšo uvrstitev, v POL, v drugi vrsti pa bd želel izraziti globoko zahvalo vsem kolektivom, občini in posameznikom, ki so nam omo¬ gočali zgraditi igrišče, ki nam bo omogočilo vestne jše in boljše priprave. LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. Štok el j »AJDOSClNA« 72 2. Seljak »NOVA GORICA« 63 3. Ergaver »AJDOVŠČINA« 66 4—5 Bandelj D. »LUKA« KOPER in Samardjija »IFLAS« KO¬ PER 65 6. Koren PART.»« II. Bistrica 64 7. Štrukelj »PART « II. Bistrica 6! Člani odbojkarskega klrba v Jel- šanah Obračun naših gasilcev * • • • • • . ~ ..... . H« - ...... • m • ofi • ■ . . ,.•.•••••••• • • • • •• • • • • • • • • • •■■■’•■ ,• • • • • • »v. . • • •• • • .V.*.V • • • .._ v« ..v.v:w-: : • • • •••••• • * • • v. v. v.%v.v, SSv.v >»> *»»:•:•:■■ mRHI 7V.VV.*.* Pionirji gasilci jemljejo svoje vaje zelo resno Prav to leto praznujejo bistriški gasilci 20-letnico svojega delova¬ nja v novi Jugoslaviji. Natanko pred 20 leti se je sku¬ pina bistriških fantov, ki so se vr¬ nili iz raznih krajev sveta iz bor¬ be, taborišč in zaporov, na pobudo tovariša Gržine Julijana zbrala v takratni »Bilčevi« gostilni in skle¬ nila, da obnovi staro tradicijo ga¬ silstva v Bistrici in ustanovi pro¬ stovoljno gasilsko društvo. Z malo orodja, opreme in sta¬ rejšim gasilskim avtomobilom, ki ga je okupator na srečo pustil ne¬ dotaknjenega, je zaživelo novo ga¬ silsko društvo. S prostovoljnimi prispevki, prireditvami in z na¬ stopi si je društvo mnogo opo¬ moglo, tako da je bilo sposobno intervenirati pri vsakem požaru ali nesreči. S podporo družbe in dotacij, ki jih je prejemalo dru¬ štvo, je doseglo tako stopnjo raz¬ voja, da je kos vsem posegom, ki se utegnejo zgoditi na našem ob¬ močju. V teh letih razvoja je društvo doseglo pomembne rezultate na področju gasilstva. Društvo je so¬ delovalo pri pireko 800 požarih in akcijah, imelo prav toliko vaj in raznih nastopov, prevzgojilo je na stotine mladega naraščaja ter opravilo na tisoče ur prostovolj¬ nega dela pri obnovi požganih vasi in ostalih delovnih akcijah,* ki so bile v povojnem času. Obvarovane škode pred požari in drugih ele¬ mentarnih nezgod je bilo za preko 1 milijardo dinarjev vrednosti. Društvo je s svojim članstvom nastopalo na raznih tekmovanjih v gasilskih disciplinah v občin¬ skem, okrajnem in republiškem merilu. O tem pričajo številne di¬ plome, ki krasijo društveno dvo¬ rano. Največji uspeh društva je osvojitev I. mesta na republiškem tekmovanju za člane v letu 1952; bilo je večkrat okrajni prvak čla¬ nov in pionirjev ter je prejelo raz¬ ne pohvale in nagrade različnih organizacij. Društvo bo prihodnje leto praz¬ novalo 80-letnico obstoja. JULIJ • • • t • • ••••• • • • • • • • • • ♦ ♦ Vaška idita Vas Podtabor je že zaradli svo- venske pesmi. Pa niti ne tako sla- je iugozapadne lege s srvoj o pod- bo, celo večglasno. čakajo potniki ob vsakem vremenu na avtobus v Dolenjskem potoku taborsko steno verjetno na j to¬ plejša vas v občini. Sence, ki se upira v steno, pa 4 že ob lepem zimskem vremenu pr j čara pomlad. Spotoma si lahko ogledaš pri¬ bežališče v stani, ki je nekoč nu¬ dilo vaščanom varno zavetje pred napadi Turkov. Prav lepo so vid¬ ne v steno izklesane luknje, kjer so nekoč stali trami ostrešja. Zid pa je že zelo slab in nevaren otrokom, ki se tja plazijo. Kar naenkrat pa je mojo po- z orn os tp rite gnilo fantovsko petje, ki je prihajalo iz vasi. Približal sem se vasici in prisluhnil. Štirje fantje so sloneli na podrtem zidu izven vasi in prepevali stare sio- Več kot pol ure sem poslušal to petlje. Fantje so se zbrali in sebi v zabavo prepevali. Tako prijetno jih je bilo poslušati, da bi se jim najraje pridružil, pa nisem hotel motiti te vaške idile. Kdo ve, ssm si mislil, ali tudi po drugih vaseh fantje tako po¬ jejo? Kot sem se neslišno pribli¬ žal, sem se tudi umaknil, da jih ne bi prisotnost »tujca« zmotila. Še daleč po pbti sem slišal nji¬ hovo petje, ki je od stene odme¬ valo v mirno počivajočo naravo. To je bil zares lep dogodek in slovenska narodna pesem v ta¬ kem okolju izzveni še bolj prist¬ no, bolj domače in prisrčno. Bruno NEKAJ HUM NEKAJ M NEKAJ HUM NEKAJ HUM Bzačov Frane je šou na urlauh, pa je dons kr slika ... »Pasje dni lahko preženeš na takole več načinov. Mi jih bomo pa še kar naprej...« Vsi na morje! Nekaj z avtobusi, vlaki ali pa takole! RIBNIŠKA TISKARSKI ŠKRAT Ribničan je prišel v Ljubljano kupo¬ vat klobuk. Ko si jih je v trgovini ogle¬ doval in pomerjal, mu pri enem ni bila všeč barva, drugi mu je bil premajhen, tretji prevelik itd. Naenkrat zagleda enega, ki je bil zele¬ ne barve in žametast, ga pomeri in se ves zadovoljen ogleduje v zrcalu. Ko se je dodobra ogledal s klobukom na glavi, vpraša prodajalko: »Koliko pa stane ta klobuk?« • Prodajalka pove precej visoko ceno in Ribničan začne zmajevati z glavo ter čez nekaj časa spregovori: »Ja, kje ima ta « klobuk luknje? Prodajalka ga debelo pogleda in pra¬ vi: »Klobuk vendar ne sme imeti lukenj.« Ribničan pa ji odgovori: »Ja, seveda mora imeti luknje, da bo lahko dal tisti osel, ki ga bo kupil, ušesa skozi nje.« (Kako je raztreseni č. kosita ve c sestavil rubriko RAZNO) Ljubitelj planin išče pogubno dekle, čedne zunanjosti, za skupne izmete v planine. Kasnejša žali¬ tev ni izključena. V naslednjih dneh pričakujemo še naprej toplo vreme, s to raz¬ liko, da so v tem tednu možne kratkotrajne ohladitve z nalivi. 20-LETNICE OSVOBODITVE IN OB PRAZNOVANJU 20-LETNICE OSVOBODITVE IN VELIKE PROSLAVE SLAVNIH PREKMORSKIH BRIGAD OB PRAZNOVANJU 20-LETNJCE OSVOBODITVE IN OB PRAZNOVANJU 20-LETNICE OSVOBODITVE IN VELIKE PROSLAVE SLAVNIH PREKMORSKIH BRIGAD OB PRAZNOVANJU 20-LETNICE ki bo v Ilirski Bistrici, dne 4. julija 1965, se pridružujemo iskrenim čestitkam vsem udeležencem prekmorskih brigad, gostom in delegatom z našimi najboljšimi željami Novak Anton, kovaštvo, Knežak, # Slavec Jože, kovaštvo, Knežak, Skok Andrej, kovaštvo, Vrbovo, Iskra Marijan, kovaštvo, Zabiče, Cek Milan, kovaštvo, Hrušica, Dodič Jože, kovaštvo, Podgrad, Gustinčič Ivan, kovaštvo, Prem, Šajn Anton, kovaštvo, Bač, Pugelj Ludvik, kovaštvo, Ilirska Bistrica, Frank Boris, galvanizerstvo, Jelšane, Kranja Zdravko, kjučavničarstvo, Ilirska Bistrica, Puž Stanko, avtomehanik, Ilirska Bistrica, Jenko Jolsip, avtomehanik, Ilirska Bistrica, Stojič Milan, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Ilirska Bistrica, Trlajič Ivan, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Ilirska Bistrica, . Brassi Mario, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Dolenje, Radetič Ivan, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, Ilirska Bistrica, Damšas Anton, izdelovanje drobnih kovinskih predme¬ tov, Jelšane, Novak Franc, urarstvo, Ilirska Bistrica, Šajn Emil, elektroinštalaterstvo, Ilirjska Bistrica, Škrab Silvester, elektroinštalaterstvo, Ilirska Bistrica, Kocjan Franc, kolarstvo, Ilirska Bistrica, Šajina Milan, kolarstvo, Podgrad, Jaksetič Milan, mizarstvo Podgrad, Vrh Franc, mizarstvo, Ilirska Bistrica, Kranjc Jože, mizarstvo, Ilirska Bistrica, Tomšič Franc, mizarstvo, Koritnice, Maslo Emil, tapetništvo in dekoraterstvo, Ilir. Bistrica, Valenčič Emil, izdelovanje drobnih lesenih predmetov, Ilirska Bistrica, Zidar Marija, izdelovanje drobnih lesenih predmetov, Ilirska Bistrica, Tomšič Franc, izdelovanje separaterjev, Ilir. Bistrica. Grk Miro, izdelovanje gumijastih izdelkov, Ilir. Bistrica, Mihelj Marijan, pekarstvo, Knežak, Ličan Stojan, izdelovanje sodavice, Ilirska Bistrica, Udovič Anton, izdelovanje sodavice, Jelšane, Majkus Anton, izdelovanje predmetov iz plastičnih mas, Jelšane, Černe Branka, izdelovanje predmetov iz plastičnih mas, Jelšane, Majkus Silvij, izdelovanje predmetov iz plastičnih mas, Jelšane, Kajič Ivan, izdelovanje predmetov iz plastičnih mas, Ilirska Btistrica, Stermecki Ivan, ščetkarstvo, Jelšane, Baša Alojz, moško frizerstvo, Ilirska Bistrica, Kristan Ivan, moško frizerstvo, Ilirska Bistrica, Puž Franc, moško frizerstvo, Ilirska Bistrica, Vrh Karlo, moško frizerstvc, Knežak, Baša Marija, žensko frizerstvo, Knežak, Dolgan Anica, žensko frizerstvo, Ilirska Bistrica, Zadel Eda. žensko frizerstvo, Ilirska Bistrica, DerenČič Albert, žensko in moško frizerstvo, II. Bistrica, Maraž Silvester in Emil, foto atelje, Ilirska Bistrica, Milosavljevič Dragan, steklar, Ilirska Bistrica, Gartner Josip, izdelovanje embalaže, Ilirska Bistrica, Ranzulo Bruno, avtoprevozništvo, Topole, Renko Viktor avtoprevozništvo, Ilirska Bistrica, Trebenc Stanislav, avtoprevozništvo, Ilirska Bistrica, Dekleva Ivan, avtoprevozništvo, Ilirska Bistrica, Hrvatin Anton, avtoprevozništvo, Ilirska Bistrica, Tajnikar Herman, avtoprevozništvo, Ilirska Bistrica, Ambrožič Marija, gostilna, Bac, Boštjančič Marija, gostilna, Harije, Brne Frančiška, gostilna, Vrbovo, Butinar Alojz, gostilna, Podgrad, Celin Zofija, gostilna, Kuteževo, Demojzes Jožefa, gostilna, Podgrad, Dovgan Franc, gostilna, Koseze, Fabjančič Anton, gostilna, Hrušica, Frank Alojz, gostilna, Topole, Hrvatin Marija, gostilna, Starod, Jaksetovič Pavla, gostilna, Podgraje, Knafelc Albin, gostilna, Knežak, KreševiČ Jože, gostilna, Račiče, Ludvik Stanislav, gostilna, Koritnice, Muha Rado, gostilna, Hrušica, Perkan Franc, gostilna, Ilirska Bistrica, Poklar Viktor, gostilna, Podgrad, Surina Andrej, gostilna, Jelšane, Šajn Angela, gostilna, Knežak, Šajn Matija, gostilna, Kuteževo, Tomšič Katarina, gostilna, Bač, Urbančič Andrej, gostilna, Ilirska Bistrica, Urbančič Franc, gostilna, Knežak, Valenčič Pavla, gostilna, Dolenje, Zatkovič Zinka, gostilna, Račiče, Dolgan Rudi, gostilna, Šembije, Novak Jože, gostilna, Bač, Petrovič Davorin, gostilna, Ilirska Bistrica, Šlosar Frančiška, gostilna, Novokračine,* Stopar Marija, gostilna, Veliko brdo, Ujčič Jože, gostilna, Veliko brdo, Vrh Anton, gostilna,-Donji Zemun, Šajn Jožefa, gostilna, Novokračine, Korene Franjo, gostilna, Podgrad, Goja Mirela, gostilna, Podgrad, IN SE ŠE NAPREJ TOPLO PRIPOROČAJO! 3 DIN 13 V 02 nmvAONZvad aoavoiaa Hi>iSHOw>i3ad hinavis 3Avisoad 3>m3A ni 3AiiaoaoASO 3 dini 31 -oz nmvAONZvad ao 20-LETNICE OSVOBODITVE IN VELIKE PROSLAVE SLAVNIH PREKMORSKIH BRIGAD OB PRAZNOVANJU 20-LETNICE OSVOBODITVE IN VELIKE PROSLAVE SLAVNIH PREKMORSKIH BRIGAD Kolektiv podjetja s svojimi obrati 4 4 4 4 4 4 4 4 4 pozdravlja vse udeležence velike proslave prekmorsikih brigad in 20-letnice osvoboditve v Ilirski Bistrici z najboljšimi željami. Illllllllllllllllflillil Kolektiv »d d « Ilirska Bistrica h •.* se pridružuje čestitkam vsem udeležencem 20-let¬ nice osvoboditve in velike proslave prekmorsikih bri¬ gad v Ilirski Bistrici. TleueMie 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Kolektiv Veterinarske pozdravi j a vre udeležene e vel ike proslave ob 20-letinlice osvoboditve in proslave prakimorslkih bri¬ gad v Ilirski Bisitrici z naj¬ boljšimi željami za nada¬ ljnji razvoj naše skupnosti. OB PRAZNOVANJU 20-LETNICE OSVOBODITVE IN VELIKE PROSLAVE PREK- »■ • • * ' _ J * ** •• • » V A • MORSKIH ENOT SE PRIDRUŽUJEMO ISKRENIM ČESTITKAM Z NAŠIMI NAJ¬ BOLJŠIMI ŽELJAMI. ’.5V . . . . r, i Kolektiv trgovskega podjetja ^ • n s svojimi poslovalnicami * np • pozdravlja vse udeležence velike proslave, ki bo Ilirski letnici osvo IIIII velikega zbora vseh prekmorskih 4 4 4 ILIRSKA BISTRICA % m Ob praznovanju 20-letnice osvoboditve in velike pro- slave prekmorskih brigad % naše iskrene čestitke z naj- boljšimi željami. [ X -fl-g I Kolektiv trgovsko 4 grosističnega podjetja 4 4 4 4 4 4 ILIRIJA« ILIRSKA BISTRICA pozdravlja vse udeležence velike proslave ob 20-letnici osvoboditve an proslave c - prekmorsikih brigad v Ilir¬ ski Bistrici k A < praznovanju 20-letnice osvo in velike proslave prekmorskih Bistrici iskrene čestitke vsem udeležencem proslave mi obrati se še naprej toplo priporoča! TOVARNA ORGANSKIH BISTRICA Ob praznovanju 20-letnice osvoboditve in velike pro¬ slave prekmorskih brigad, ki bo v Ilirski Bistrici, dne 4. julija, iskreno čestitamo vsem udeležencem prosla¬ ve! S svojiimd izdelki se še na¬ prej toplo priporočamo! Kolektiv tovarne lesovinskih plošč Ilirska Bistrica Ob praznovanju 20-letnice osvoboditve in velike pro¬ slave slavnih prekmorskih enot se pridružujemo iskrenim čestitkam z našimi najboljšimi željami za nadaljnji razvoj naše skupnosti. Kolektiv podjetja v Ob praznovanju 20-letnice osvo’ Jlv* tve in velike proslave slavnih prekmorskih brigad se pridružujemo iskrenim če¬ stitkam z našimi najboljšimi željami. k Ob praznovanju 20-letnice osvoboditve din velike proslave prekmorskih brigad se pri¬ družujemo iskrenim čeSifttkam z najboljšimi željami za nadaljnji razvoj naše sociali¬ stične skupnosti. ^ Postojna # Ob praznovanju 20-letnice osvoboditve in velike proslave prekmorskih bri¬ gad v Ilirski Bistrici iskrene čestitke vsem borcem prekmorskih enot in vsem udele¬ žencem proslave z najboljšimi željami za nadaljnji razvoj naše skupnosti se pridružuje iskrenim čestitkam z najboljšimi željami vsem udeležencem velike proslave 20-letnice osvobodtve in proslave prek¬ morskih brigad v U. Bistrici Ajdovščina s svojiimi obrati — Ob pr aznovam j u 20-letnice osvoboditve lin velike proslave prekmorslki-h brigad iskrene čestitke vsem udeležencem proslave z najboljšimi željtaimi za nadaljnji razvoj naše skupnosti. Ob praznovanju 20-letnice osvoboditve in velike proslave v Ilirski Bistrici iskreno česti/taimo udeležencem proslave. # POSTOJNA Ob praznovanju 20-letnice osvoboditve in velike pro¬ slave prekmorskih brigad naše iskrene čestitke z naj- najboljšimi željami vsem udeležencem proslave. ce pridružuj eta čestitkam ob 20-letnici osvoboditve in velike proslave prekmor- skih bri gad v Ilirski BisM- cd z najboljšimi željami. Ilirska Bistrica pozdravlja vse udeležence velike pro¬ slave prekmorskih brigad v Ilirski Bistrici z najboljšimi željami pri nadaljnji gra¬ ditvi soci aiističn e skupno- Kolektiv Dodietia Ob praznovanju 20-letnice osvoboditve in velike proslave prekmorskih brigad v Ilir¬ ski Bistrici iskreno čestita vsem? borcem prekmorskih brigad in vsem udeležencem proslave. AJDOVŠČINA _ Delovni kolektiv podjetja Ilirska Bistrica društvo Ilirska Bistrica Ob praznovanju 20-letnice osvoboditve in velike proslave slavnih prekmorskih enot se pridružujemo iskrenim čestit¬ kam z najboljšimi željami. se pridružuje iskrenim če- Občinska gasilska zveza siti/tkam z najboljšimi želja- I mi vsem udeležencem ve- Ilirska Bistrica like proslave 20-letnice os¬ voboditve in proslave prek- Ob veliki proslavi prekmorskih brigad in 20-letnice os- morskiih brigad v Ilirski Bi- voboditve v Ilirski Bistrici, iskreno pozdravljamo vse udele- strici. žence proslave z najboljšimi željami. Avtoprevozniško turistično podjetje KOPER Ob proslavi prekmorskih brigad v Ilirski Bistrici in 20-let- nici osvoboditve se pridružujemo z našimi iskrenimi čestitkami z najboljšimi željami. Kolektiv trgovskega podjetja 1 Sežana pozdravlja vse udeležence velike proslave prekmorskih brigad in 20-letnici osvoboditve v Ilirski Bistrici s svojimi najboljšimi željami Ob praznovanju 20-letnice osvoboditve 'in velike proslave slavnih prekmorskih brigad v Ilirski Bistrici iskreno česti¬ tamo Vsem občanom in udeleženc em proslave v Ilirski Bi¬ strici z našimi najboljšimi željami: Skupščina občine Ilirska Bistrica, Občinski komite ZKS Ilirska Bistrica, Občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica, Občinski sindikalni svet s sindikalnimi ska Bistrica, •III! Iružnicami Ilir- Občinski odbor ZB NOV, Zveze VVI in ZROP Ilirska Bistrica, Občinski komite ZMS Ilirska Bistrica, Občinski odbor RKS Ilirska Bistrica. Delovni kolektiv Ilirska Bistrica ♦ ♦ Ob praznovanju 20- letnice osvoboditve in velike pro- % slave prekmorski h bri gad naše iskrene čestitke z naj¬ boljšimi željami.