Protestni shod v Celju. Dan 1. iunija 1903 ostane neizbrisen v zgodovini Stajerskih Slovencev. Kdorkoli je bil pri shodu, je o tem prepričan. Bil je to shod, ki ga je povzročila turška krutost divjih Madžarov proti našim bratom Hrvatom. Pa kakšen shod! Prišli so Slovenci vseh krajev naše Štajerske, vseh stanov, da skupno izrečejo svojo ogorčenost radi nezasliSanih dogodkov doli na sosednem Hrvatskem Klic »na protestni shod v Celje« je zbral na Ladovžu pri Celju vse slovenstvo, ki je čitajoC o grozodejstvih Madžarov komaj čakalo, da da duška svoji sveti jezi in pomaga do pravice svojim zatiranim bratom — za sedaj z besedo. Zavrisnili so fantje ter pevaje rodoljubne pesmi prihajali na shod; napotili so se možje na shod in stiskajoč krepke pesti Sli protestirat v Celje; zbudili so se celo stari očanci iz poluspanja, vzeli v roko grčavo palico ter šli gledat, kaj da bo. Ljudstvu so se oživeli spomini na one davne čase, ko je Turek pustoSil, ropal in moril po naSi lepi domovini. — To je bilo pred davnimi časi, a da je kaj takega mogoče dandaaes? ... In prihajali so trumoma Slovenci iz vseh krajev z vlaki, vozovi in peS, gospoda, kmeti in delavci. Že pred 3. uro popoldne je bilo zbranega ljudstva na zborovalnem prostoru na Lanovžu do 5000. Za voditelje shoda, govornike in zapisnikarje je bil ob drevoredu prirejen visok prostoren oder, pred njim so vihrale na visokih majih tri zastave: slovenska in hrvatska trobojnica in črna v znak sožalja za padlimi žrtvami. Izmed Hrvatov je prišlo na shod Sest vseučiliščnikov iz Zagreba, dalmatinski drž. poslanec dr. Ferri in urednik »Obzora«, Marinčič. Izmed slovenskih poslancev so bili navzoči drž. posl. vitez Berks ter dežel. poslanci dr. Dečko, dr. HraSovec in VoSnjak. Zborovanje je vodil dr. Josip Sernec. Kmalu po 3. uri nastopili so na oder voditelji shoda ter je otvoril predsednik dr. Sernec shod. Radosti prešinjen nad tako ogromno množico, kakorSne še ni videl pri nobenem shodu, zahvalil se je vsem na tem obisku ter pozdravil vsak stan posebej, zlasti pa doSle brate Hrvate, kateri so se prišli prepričat o ogorčenosti Slovencev nad zatiranjem Hrvatov od strani azijatskega rodu, upa, da bodo odšli s prepričanjem, da so Slovenci pripravljeni deliti srečo in nesrečo s Hrvati in jim pomoči z vsemi postavnimi sredstvi. Povdarjal je slednjič, da je malo narodov, ki se zberejo v tako lepem številu, da pokažejo složnost s svojimi narodnimi voditelji in da če treba pohitijo vsak bip na njih klic na branik za svoje in svojih bratov pravice. Otvarjajoč shod predstavi nadkomisarja pl. Lehmana kot vladnega zastopnika in odda besedo prvemu govorniku dr. Juro Hraš o v e c. Govornik razmotriva zgodovino slavne Hrvatske. Hrvati so branili stoletja in stoletja naSo državo, a država iim to slabo vrača. Govornik sklepa med burnim odobravanjem: »Bog žjvi brate Hrvate, Bog živi lepo hrvatsko domovino!« Naslednji govornik je bil g. dr. Karlovšek. Potem so bile sprejete te resolucije: I. Grozovlada Khuen - Hedervaryja na Hrvatskem in v Slavoniji je v protislovju z vsakim človeškim in pravim čustvovaniem, kaže o^ividno namen, da se na korist madžarstva uniči uredno in državno pravo Hrvatske, kar bi bilo na očito Skodo Slovencev in Hrvatov ludi v tej državni polovici in Slovanov sploh ter našemu cesarstvu. Sedanji vladni zistem Khuenov je privedel kraljevini Hrvatsko in Slavonijo po krivičnem tolmačenju hrvatsko-ogrske nagodbe do popolnega gospodarskega propada. Od vlade se prelatnljajo ustavno zajamčene državljanske pravice, zlasti osobna svoboda, svoboda tiska in združevanja, protizakonito se razobeša madjarska zastava in usiljuje se madjarski jezik na hrvatskem ozemlju, kar je očividno v nasprotju z ustavo. Z ozirom na ta dejstva izražamo na ljudskem sbodu zbrani Slovenci vseh stanov svoje ogorčenje nad vnebovpijoče krivično vlado Madjara Khuena, odločno ugovarjamo proti temu, da skupna vlada podpira vlado na Hrvatskem in da daje banu grofu Khuenu na razpolago skupno vojsko ter \emlje na pomoč tudi vojaštvo iz naše državne polovice. Odločno tudi obsojamo izzivajoče postopanje ministrskega predsedn., Korberja, kateri je preprečil sprejem hrvaško-slovenske deputacije poslancev pri presvit. cesarju in kralju trojedine kraljevine Hrvatske-Slovenske in Dalmacije ob priliki, ko je omenjena deputacija doSla na Dunaj prosit pomiloščenja na smrt obsojenih bratov onstran Sotle. Končno izražajo na Ijudskem shodu zbrani Slo- venci iz vseb delov slovenskega Štajerja, da poprej ne bo miru in zdravih razmer na Hrvatskem, predno se ne odstrani KhuenHedervary, in predno se ne začno strogo iivajati določbe ustave. II. Krivice, ki se gode od strani Turkov makedonskim kristjan. Slovanom, so vnebovpijoče. Sedanji sistem iztrebljenja kristijanov bi privedel do tega, da izgine poslednii Slovan na makedonskem ozeralju. Od Avstrije in Ruske predlagane preosnove, ki so imele namen olajžati Makedoncem vsaj deloma njibov neznosni položaj, so ostale brezuspeSne. Ker torej turška vlada ni zmožna človeško vladati nad krisljani, vidimo jedino rešitev Makedoncev v njih popolni osvoboditvi od turSkega jarma. Izražamo torej željo, da velevlasti, mej nlimi tudi Avstrija, uplivajo na to, da postane Makedonija neodvisna. Po sprejetiu resolucij so Se govorili: član urednistva zagrebskega »Obzora«, gosp. Marinčič, socialdemokrat g. Linbart, dalmatinski državni poslanec dr. Ferri in sklepni govor g. dr. Josip Sernec. V vzviSenih besedah se je spominjal našega blagega vladarja, ki zamore z enim samitn migljajem Hrvate rešiti neznosnega jarma. Občinstvo je govorniku pritrdilo z burnimi »Živijo«-klici na vladarja, kateremu se je ob enem doposlala udanostna brzojavka. Vse se je vršilo v najlepSem redu. Nemci si niso upali izzivati, ker je bilo Stevilo slovenskih zborovalcev preogromno.