št. 9. Nedelja ». Marc<< 1936 Ina Slokanova: Balonček Skakonček In Majdlca »Khm- klim«, se je odkašljal Skakonček, in pomislil sam prj sebi, kako bi jim povedial, zakaj je prišel. Končno se je odločil. »Khm, khm«, je še enkrat zakašliall samo «artx> da bi bolj pouda- v Orni doHini- kjer sem jaz doma, Is hudo. Tam žive sami sliiromašni ljudje, ki imajo majhne, tesne domove. Ntiflhovi otroci so bledi in slabotni ter so bolj potrebna sobica ko ribe vode M■ ril svoje beseda: »uot>pi>dje soJeni žarki, veste, zakaj sem prišel z zemlje? Okregat sem vos prišel, zato, ker tukaj lenuhamite in se igrate, zemljo pa tadoo neusmiljeno namaka dež. Zlasti Moja mala prijateljica Majdlica je zelo žalostna, ker vas že tako dolgo ni na zemlijio. In prav ona me je poslala k vam in mi naročila, naj vas lepo poprosim, da pridete na zemlja Iq praT lepo vas poizdravilijata, Majdi ca namreč iin ujema prijateljica muca Belka, ki je prav lepa in pridna inuca. No. ljubi prijateljčki solnoni žarki, kaj naj povem Majdiei, ko se vrnem, ali pridete kaj kmalu na zemljo ali ne?« Žarki so se spogledali, potem se je pa oglasil eden: »Bratci, saj smo se že naugrali in odpočili smo se tudi. Kar pojdimo spat malo pogledat na zemljo, saj mora res biti pusto tam doli, ko nais že tatoo dolgo' ni bilo. Kaj menite?« Vsi so prikimali: »Pa pojdimo!« Skakonček se jim je prisrčno zahvalili in se jiim polaskal: »Saj sem vede:, že mucka Belka mi je pravila, da ste zelo dobni in ljubeznivi.« »Sli bomo kar s teboj na zemljo, da iuus 'bo večja druščina.« »Zelo, zei!k> me bo veselilo«, se je še enkrat poklonil Skakonček. Edem izmed žarkov je zapiska! na zlato piščal. V hipu se je izmed oblakov prikazal Votrček, prav tisti, ki je Slcaikončka rešil iz hrasta. Prijateljsko sta se pozdravila, potem se je Vetrček poklonil žarkom in vprašal: »Kaij mi ukazu jeitie?« »'Pojdi!« so mu ukazali žarki, »in preženi vse oblake, dia bomo šli lahko na zemljo.« »Takoj!« jte kriknil Vobrče-k in v trenutku odbrzel. Vse ve dež P i k a p o k Edien od žarkov je pristopil k Ska-koračku, ga prijateljsko potrepljal po nami ter rekel: »Ta čas, 'ko Vetrček preganja oblake, te pa 'lahko predstavim našemu učenemu bratcu žarku vsevedežu Pikapolku, če hočeš?« »O, prav rad bi ga poznal,« je Ml takoj ves navdušen balonček. Žarek ga je prijel za roko in ga vodil po strmih stopnicah iz oblakov, ki so vodSle v sivi stolp, kjer je domoval vsevedež Pikapok. Ko sta vstopila je Pikapok sedel na mavrici in s srebrnim kladvicem koval strele. »Pikapi-kaprkaipok« je odmevalo daleč naokoli. »Kar prenehaj z dolom,« je rekel žarek, »zdaj rtič več ne potrebujemo s tir d. Vetroek že preganja oblake. Zdiaj pojdiemo spet na zemljo. Raje si oglej našega gosta, balončka Skakomč-ka z zemlje.« Pikatpak je odložil srebrno kladivo, snel očala ter se z ognjenimi očmd za-stremel v balončka. Nato je dostojanstveno vstal in mu podal roko: »Čast mi je, gospod Skakonček!« »In tud/i meni je čast,« je vrnili po-klon Skakonoek, »v veliko čast mi je, da te poznam, preljubi, učeni žarek Pikapok.« »Ali ti lahko povem tvojo preteklost?« je vprašal Pikapok in pristavil: »Jaz namreč vse vem, kar me povprašaš.« »Nu, prosim, bom videl, če je res, kar praviš.« Pikapok je poiskal slamico, jo pomočil v neko tekočino in izprhnil iz nje pisan mehurček. Mehurček se je zibal v zraku, Pikapok je nekaj časa nepremično gledal vanj, potem je rekel: »Kot tale mehurček je pisano tvoje življenje, Skakonček. Najprej si bil last siromašnega prodajalca. Potem te je kupila bogata gospa za svojega sinčka . .« »Da, da, res je!« je pritrdil Skakonček. »Toda ta deček se te je kmalu naveličal in te začel zanemarjati . .« »Res. res,« je Skakonček zavzdihnil pri žalostnem spominu. »Zato si mu neke noči ušel..« »Da.« »Potem 'te je ujel star hrast v svoje veje..« »Da, grdobež .. « »•Komaj te je rešil Vetrček.. « »Seveda, še zdaj sem mu zato hvaležen .. « »Končno si postal last uboge, pridne deklice, ki te ima zeilo, zelo rada. Pri njej si srečen in zadovoljen.« »Res je. Res je!« je navdušen pritrdil Skakonoek. »AB naj ti povem še bodočnost?« ie vprašal Pikapok. »Prostim.« Pikapok se je spet nepremično za-strmel v pisarni mehurček. »Hm.« je končno dejal, — »nič posebnega te več ne čaika na svetu. Pri Miajdici boš živel in boš srečen. Cez dva meseca ti je pa sojeno umreti — « »Kaj? Umreti! Čez dva meseca že?« se je prestrašil balonček. »Tako vidim«, je mirno pritrdil Pika pok in gledal v mehurček. Skakonček se je od žalosti ves zru» šil vase. 'Dalje prihodnjič) Neumni volk Ruska V tisti vasi za hribom je živel kmet, | ki je imel psa. Od mladosti je čuval pes hišo in skedenj, sedaj pa je bil star in slab in skoraj ni mogel več lajati. Zato se ga je kmet naveličali, zavezal psu vrv okoli vratu in ga peljal v gozd. Privezal ga je za drevo in hotel ubiti. Ko pa je videl, kako so ubogemu staremu psu tekle bridke solze po gobcu, se mu je zasmilil. Pustil ga je živega, sam pa šefl domov. Ubogi pes je ostal zapuščen v lesu. Začel je tožiti in objokovati svojo bridko usodo. Nenadoma pridere iz goščave silen volk. Zagleda psa in reče: čakam. Včasih si me podil od hiše in skednja, zdaj si mi pa prišel v pest. Zdaj lahko napravim s teboj, kair hočem. Vse ti povrnem. Pes pravi: »Kaj pa boš napravi! z m;.:o>, ljubi volik?« Ta odgovori: »Nič posebnega: Požrl te bom s kožo in kostmi!« Pes mu pa reče: »Oj, ti neumni volk! Oa same požreš-nosti ne veš, kaj delaš! Ali ješ rajši staro slabo Pasje meso kot pa dobro go-d5io? Ali bi rad svoie zobe na meni polomil? Moje meso ni več vredno kakor stara mrhovina. Zato te hočem nekaj boljšega naučiti: Pojdi in prinesi mi dober kos konjskega mesa, nekoliko me poredi, potem pa lahko z menoj storiš kar hočeš.« Volk pa je ubogal psa. šel je in mu privlekel polovico konja. | »Tuikaj imaš! Zri, da boš sit!« Tako je rekel volik in odšel po svojih potih. Pes pa se je spravil nad meso in vse pojedeL Čez dva dini pride zopet volk k njemu in ga vpraša: »No, bratec, ali si se že kaj zredil? »Prav malo! Ampak če mi pritieseš ovco, bo moje meso mnogo boljše.« Volk je bil s tem zadovoljen. Teče na polje in se vleže na prežo in čaka, da je gnal pastir ovce mimo. Volik si izbere najbolj tolsto ovco, plane iz zasede, jo zgrabi in odnese psu. »Tu imaš ovco, najej se, da boš prej debel!« Pes se je dobro imel. Pojedel je celo ovco in je čutil v sebi nove moči. Zopet pride volk k njemu in ga vpraša: »No, bratec, kako ti je?« »Nisem še dober! Če mi pa prineseš še divjo svinjo, potem bom pa tolst kot prešič.« Volk mu preskrbi še divjo svinjo in mu prinese in reče: »To je zadnje! V dveh dneh pridem in te požrem«. Pes si misli: »Ze prav! Ti bom že pokazali, kaJko se grah mlati!« Čez dva dni pride volk k psu, ki se je že lepo zdebelil. Komaj ga pes zagleda, začne renčati in lajati. Volk reče: »Ti nesramni pes! Ti si drzneš renčati nad menoj!« In se vrže na psa, da bi ga raztrgal. Ali pes je bil že močan in se je zaJka-dil v volka ter ga tako zdelal, da mu je dlaka kar v cunjah letela s kožuha. Volk se mu iztrga in zbeži. Teče, kakor hitro je mogel, ko pa se je hotel ustaviti je slišal še pasje lrianje in je drl naprej. Bežal je v gozd, se skril v goščavo in si lizal rane, ki mu jih je pes prizadel. Mrmral je: »Le poglej, kaiko me je potegnil ta nesramni pes! Le čakaj, kdor mi zdaj pride v kremplje, tega pa ne izpustim!« »Volk si zliže rane, potem pa gre 20-net za Plenom. Gleda okoli sebe pa zaroa-zi na bregu velikega kozla. Gre k njemu in mu reče: • »Kozel, prišel sem, da te požrem!« Ta mu odgovori: »Oj, ljubi volik, ali si hočeš polomiti svoje zobe nad menoj? Postavi se rajši tamle pod bregom in odpri svoje široko žrelo. Jaz ti bom pa skočil sam naravnost v gobec, in ti me lahko kair požreš«. Volik se res postavi pod bregom in široko zazija, kozel pa skoči hitro kot puščica s hriba in udari neumnega volka tako s svojimi kopiti v glavo, da se je kar zgrudil. Kozel pa je planil naprej. Cez tri ure pride šele volk k sebi, ali glava ga je strašno bolela. Premišljeval je, pa nič se ni mogel prav spomniti, kako je bilo z njim. Rekel si je: »Aiko bi bil kozla požrl, bi bil moj trebuh poln. Zdi se mi, da me je ta ničvrednež goljufal. 2e vem, kaj bom storil«. Vstane in se odpravi v vas. Pri prvi hiši zagleda na dvorišču svinjo z mladiči, že hoče pograbiti najbližjega, a svinja se togotno zadere nad njim. Volk jo ves osupel nahruli: »Ti svinjski rilec, ne bodi taiko divji, sicer te raztrgam skupaj s tvojimi mladiči.« Ta mu odgovori: »Nič hudega ti nočem reči, le to ti povem, da si velik bedak«. »I tako! Pomisli vendajr, voflčič! Kako moreš sploh požreti moje mladiče! Poglej, saj jih še umila nisem in tudi krščeni niso. Pojdi jim za botra, bova mladiče krstila.« Volk je bi' zadovoljen. Dobro, in gresta k velikemu mlinu. Svinja reče volku: »Ljubi boter, postavi se k jezu, saj sedaj tam ne teče voda, jaz bom pa mladiče med tem oblila s svežo vodo in ti podaj' i drugega za drugim.« »Volk se je na tihem veselil in s: mislil: »To bode tolsta in lepa pečenka!« Postavi se pod žleb, svinja pa hitro zgrabi zatvornico z zobmi in jo potegne k sebi. Hipoma se voda udere po žlebu, trešči v volka in ga potegne z divjo moč-jc s seboj. Volk se je komaj rešil iz va-lov. Svinja pa je veselo tekla z mladiči domov. Tam se J6 do sitega najedla in legla na svoje mehko ležišče. Volk pa je z lačnim trebuhom lazil ob potoiku in je od lakote še komaj dihal. Ni se mogel več vzdržati in se je zopet splazil v vas, kjer je dobil za skednjem kos mrhovine. Rekel je: »Saj pravijo, da volk v sili muhe žre, jaz pa imam celo mrhovino. Ko pride noč se bom lepo nasitil, preden grem v goro na lov.« Pade tema ,volk tiho odtava k mrhovini, da bi jo pojedel, ali tam ga je že čakal lovec, ki mu je posflal par svinčenih ara v glavo. Tako je končali neumni volik svoje življenje. Iva Ker-*" JUTROVČKI PIŠEJO Pripovedovanje starega čevlja. »Oh, dobrota je sirota«, je vzdiihtiil star čevelj, ki je ležal v cestnem jarku. »Dolgo vrsto let sem zvesto služil svojemu gospodarju. Zdaj ko sem že ves izčrpan in onemogel me je zavrgel, da preživljam zadnje dni svcjega življenja v blatu in prahu. Moti gospodar je bil kmet. Grdo je ravnal z menoj. Mnogo veselih in žalostnih dni sem doživel. S strahom sem pričakoval vsak večer, zakaj vedel sem, da me bo metal iz kota v kot. Malokdaj je zapela ščetka po mojem telesu. Kadar so se me vendarle usmilili in me lepo zMcafli, sem zadovoljen čakal drugega dne. Zavidam svojim tovarišem, ki srečne je prežive svoje življenje!« Zavolovšek Janko, uč. III. razr. mešč. šole, Trbovlje — Loke 96 Pripovedovanje starega čevlja. Nič kaij prijeten ni bil oni jesenski dan 1. 1934 ko me je pograbili mali Pievča-kov »mojster«, da me ponese Kramar-ijevemu fantu, ki je že komaj čakal, da nastopi službo. Nisem se Še zavedel, kaj me čaka v mojem poklicu, a sodeč po tovariših, ki so dan na dan prihajali v delavnico strašno zdelani, se mi ni obetalo nič kad dobrega. Ni mi bilo treba dolgo čakati, da mi je postalo tudi to jasno. Začela sva s ščllo. Joj kaj sem tu vse sdšal. Vesele in bridke ure 90 se vrstile — pa to ne bom pripovedoval, ker 9o preveč vsakdanje dogodivščine. Ob nedeljah popoldne sem bil. večkrat pri smučanju. Kar kratka je b'la ziima in toplega pomladnega dne sva se z nerazdružljSvim bnartom znašla v shrambi. Pričakovala sva najlepši čas: suhe ceste, cvetoče trav. nike mehke ko sam mah — no pa nama je nehvaležneš določil neprostovoljen počitek, češ, oddahniita se do slabe deževne pozne jeseni. Udala sva 9e v bridko usodo in tesno objeta sva se z bratcem Pogrezinila v poletno sipanje. Ne preveč nežna roka naiu prebudi. Začudena se spogledava v bleščeči sončni luči in čutiva, da nama hoče gospodar vendar privoščiti še nekaj lepih dni. Očiščena sva spodtobno čakala na stolu kraj mize, na kateri se je kup pripravljenih predmetov vM-ido večail im romal v prostoren nabsrbt-niik. Bili so kosi obleke, razna jedila, steklenica, kozarec, milo in druga drobil jav. Končno še svetiljka in palica ter klobuk ozaljšan s turističnim znakom. Midva pa sva neprestano vlekla na ušesa, da bi zvedela kaj pomenijo vse te priprave. Končno začujeva: »Vse je v redu, jutri zjutraj se odpeljeva in v soboto popoUdne enkrat smo na Triglavu«. Kaj takega nisva pričakovala. Veliko sva že čula o tem velikanu in končno bova stopala po njegovi sivi glavi Nič nama tedaj ne bo škodili dioUgi počitek, ker za teko pot rje potreba spočitih nog. S tako prijetnimi občutki sva Sla od doma, sedlaj pa se naju Bog usmilil Opraskana ki zdelana sva priromala do Staničeve koče 2332 m in tu sva pod klopjo koncem postelje od utrujenosti skoro otrpnila, da niti zaspati nisva mogla. Mračiilo se je že, ko je tudli naju objel okrepouijočii spanec. Sredi maijsladšiih sanj pa me prebudi rahel šum in šepet. Pomanem oči in začuden gledam in poslušam. Hiiro dregnem bratca, ki' se ije tako prestrašil, dla bi skoro zalkričalL Končno sva se oba umirila im pazno posllušala. Moj gospodar je pokojno spal v postelji, saj je bili tudi on potreben počitka po napo™ a dobro prestani turi. Malla sobica je sijala v medli, prijetni, topli sviaotobš. Kot diih rahlo šepetaanje nama je prihajalo na uho. Dve gorski vili sta se očividno že delj časa nahajali v sobici ter sta bili v pogovor tako zatopljeni, da nista niti opazili najinih zvedavih ooi, MTaii&a ie verno sledila pripovedovanju itovairišilce, ki je bilo približno tole: Jaz imam nalogo, da vsako noč prihajam v to kočo im čuvam turiste posebno pa mladina. Nedavno sem Imela izredno sreSo. V tej postelji je počival dečefk Peterček, mladi kra® Jugoslavije. Cuvaia sem do do jutra to zorno mflados/t v katero polaga kraljevina ves svoj up in nado. Ml'adl junaček je neustrašeno prišel občudovat prelest domovine v kn-ije-stvo Zlatoroga. Dobre gorske vile s» spreml;evale nijeg^ve korake na. vrh očaka Triglava in zopet nazaj v vair- no naročje njegove skrbne mile mamice. Povedale so mu, da hrepene onstran Triglava stotisoči l ačenih bratov in sester in nestrpno pričakujejo čas, da postane nežen deček voiik in neustrašen Sokol, ki bo na čelu velike armade svojih Sokoličev ponese:! z ognjenim mečem v zarobljeno zemiljo zlato svobodo. Takrat vstanejo vsi skriBi gorski prebivalci, da sprem'iajo in varujejo svoje Sokole.« Siv, meglen dan. je pokukal skoza okno, prenehalo je šepetanje in izginili sta nočni obiskovalki. Takoj nama ni bžk> jasno sva ti sanjala ali res posesala Triglavsko vito. Kmalu nato pa sva bila s svojim gospodarjem v jedilnici in slišala, da je stal v stpomnski knjigi tale vpis: 11. julija 1935 Petar 11. krailj Jugoslavije. Ime je pisano lastnoročno, dočim je ostalo pristavi' kraljev spremljevalec. Bogdan Kramar, dijak IV. g. r. v Kočevju. Spomini starega čevlja. Čevelj, ki leži v prepadu blizu gozda, je obuja' spomine: »Nekoč, ko sem bil še nov, je prišla v trgovino lepa gospa in me odnesla domov. Tam me je izročila svojemu desetletnemu sinu Branku. Branko se je veselil lepega daru, a drugi dan sem že moral z njim v šolo. Nekega dne pa sem se mu strgal Oh. to ie bilo gorje. Nesel me .ie k čevljarju. Ta je bil brez srca. Pikal in zbadial me je, zraven pa tolkel po meni, da je bifio joj! Ko sem se Braniku drugič strgal, me je vrgel v ta prepad«. An'ca Potočnik, uč. IV. b razr. .v Šoštanju. Kaj pripoveduje star čevelj. Na sprehodu zagledam na travniku star raztrgan čevelj. »Kako neki je prišel sem«, sem ugibala. Moral je biti nekoč zelo dober in močen. Ko ga tako ogledujem začne čevelj zdajci govoriti: »Nikdar nisem bil tako majhen in lep kakor moji tovariši, a kljub temu me je imela gospa, pri kateri sem služili, zelo rada Vsako soboto me je posebno skrbno očistila in namazala za izlet. V nedeljo zgodaj zjutraj, smo šli na preljubo potovanje. Joj. koliko lepega sem videl. Krasne gozdove in na gorah je bilo talko mirno okoli nas. In zrak čist in oster! Mnogo sem moral hoditi poiletJi in pozimi dolgo vrsto let. Dobro so ravnali z menoj, in ker so me skrbno negovali, sem bil seveda zelo odporen. Večkrat me je bodlo ostro kamenje, večkrat sem gazil visok sneg, a vedno je bilo 'epo okoli nas. Nekoč se mi je pa zgodilo nekaj hudega. Ves premočen sem prišel v neko kočo. Nespamet na deklica me je postavila na prevročo peč. To mi je zelo škodovalo in od tistih dob si nisem več opomogel.« — »In zdaj ležiš tukaj?« sem vprašala«. Moja gospa me je postavila sem. In ka. dar pride mimo; natrosi vame zrnje za gozdne ptičke. Joj, ko bi videla koliko ptičkov pride potem k meni. Ko se nasitijo. mi zapojejo svoje najlepše pesmi« Tako mi hitro mineva čas in sam ne vem, da sem že tako star«. 1 edaj sem tudi jaz potegnila iz žepa žemlfco in jo nadrobila v čeveij za jezdne ptičke. Tega je bil star čevelj posebno vesel. Sonja Podlogar, uč. III. raz. Mladike v Ljubljani. Kaj pripoveduje star čevelj. »Mlad in lep sem bil kakor sedaj ti. Imel sem čast dositi videti a še več občutiti. Bilo je lepo popoldne. Svetni sem se in dobre volje sem bil Tedaj so se mi približali drobni koraki lepe dame. A glej, nesreča! Postal sem žrtev njene nerodnosti. In veste kaj je bilo potem? Vzdihnila je: »Pardunu ir že ie izginila, a jaz sem ostaJ ves oguljen ter zmečkan. Pa nikar ne mislite, da je to vse. Kaj be! Poslušajte mojo največ.c nesrečo: Sedel sem v kotu, glej ga spaka. t-anar ti .mačo.; p^loraka Njegov pogled m. zadostuje, Zato rotim ga, naj miruje. Nato pa: »Hop!« — Pero se ustavi, naprej povej, če sol »ma/š v glavi! Lidija Godina, uč. Glasbene Matice v LJubljani. Spis o zavrženem čevlju. V vod^ sem videl ležati star zavržen čevelj. Pobaral sem ga. kako in kaj. pa mi je povedal. da je b;(l njegov lasitnik irneii-nitem gospod. Kakor se vsaka reč raztrga taiko se je tudi ta čevelj. In ko je bij čisto raztrgan, ga je gospodar vrgel v vodio. Oblak Mihael, uč. II. raz. v Skalah pri Velenju. Moj čevelj. LineLa sem nove čevlje. Pa sem jih doigo nosto, da so se čisto raztrgali. Ko niso bili več za rabo, sem jlih vrgla v kot, tam so se po-iii;'Kaii sem in tja, dokler se ni eden izgubil, drugega sem pa vrgla na smetišče, 'lam je siromak trhnel. Ko je biil nov in raben jte bi v časteh, zdaj ko je star se je znašel na smetišču. Tako sem to nalogo izvršila, da bi strica Matica razveselila. Frauko Karlina, uč. I. razr. višje nar. šole v Veliki Dol.ni. Dragi stric Matic! Nekoč sem še! na ooisk k sorodnikom. Fri neki hiši sem opazil na smec.šču stare, raztrgane čevit/e, ki so mi povedali svojo življensko zgodbo takole: »Ko smo zagledali luč sveta, smo se znašli v ve^Ki tovarni čevljev. i ta ti siri o v kipi beli škatli ui opazovali delo v tovarni. Cez par dni pa smo se presegli k nekem tirguvcu. Tukaj je bito vedno mnogo ljuui. Kupovali so čevlje in jih odnašali s seboj. Precej dolgo smo stali v trgovini. Ze smo menili, da ne bomo našli kupca. A nekega dne je vendar prišel mlad gospod iui nas kupil. Nesel nas je v svoje stanovanje in nas pokazal ženi. la mu je rekla: »Takoj ju m moraš v njih v cerkev«. No, smo si mislili, zdaj se bo pa začelo tisto trpljenje, ki ga občutijo vsi čevlji. Drugi dan nas je gospod obul in šl smo v cerkev. No, naš gospod je hodil počasi m lepo. da se res nismo mogli pritoževati čezenj. Gospod nas je obul le vsako nedeljo, vendar smo postajali vedno slabotnej-ši. Nekoč pa nas je prebodel žebelj im takrat je rekel gospod svoji ženi: »Pri meni so ti čevlji odslužili. Zdaj jih lahko daš revnemu popotniku, ali komu drugemu«. Cez par dni smo že bili last cestnega potepina, ki nas je imel vsak dan na nogah. Začeli smo se trgati. Najbolj smo trpeli, kadar je bežal pred orožniki in to se je dostikrat zgodilo. Nekega dne pa je prenočil pri tejle hiši. Dobil je večerjo in odišel na seno spat. Ko >e že vse spalo se je dvignil im odšel proti hiši. Pritisnil je na akno in ga stri. Prisluhnil je. Nič sumljivega ni Jatlo slišati. Zlezel je v hišo in ukradel skoraj nove čevlje. Zunaj jih je obul, nas pa je vrgel na smetišče. Tako zdaj počasi gnijemo in čakamo, da sprh-nimo. Pustosiemšek Jože, uč. VHL razr. Kal.še S, Stahovica pri Kamniku. Drag, stric Matic! Ko sem neki dan na našem podstrešju iskal staro desko, sem zaislišal čuden glas. Tedaj sem hitro odprl levo in desno uho in sem slišal, kako je star čevelj pripovedoval oguljeni copati svojo povest. »Ko sem bil še mlad, so bffi ljudje zelo dobri. Počival sem v izložbi m nihče me ni nadlegoval. Toda nekoč je prše! mlad gospod, ki je kupil mene iti mojega tovariša levičarja. Pri mladem gospodu sva imela težko življenje. Nosil naju je dan za dnem in hodil z nama po trnju in ostrem kamenju. Hitro sva se postarala in najina koža je postala trhla in suha. In za zahvalo, da je tako grdo ravnal z nama, najti je naposled vrgel na oesto. Od ceste sem po mnogih prigodah priromai na podstrešje. kjer zdaj uživam zasluženo pokojnino. Ukmar Vladjmir, uč. IV. razr. reai. gimn. v Suboticl Pesmica o čevlju. Čevlja prav lična v izložbi sva bila, A nisva se dolgo tam veselila, Hodil je fantič naju ogledovat. Končno res prišel je naju kupovat Mamica kupila čeveljčke za sina, Da ga ne bo zeblo, ko pride huda sitna-Fantič razbijal najiu Leto in aan, Da so pogledali vsi prsti na plan. Potem je naju vrgel čez plot na smeti. Da tam sva obležala v popolni nezavesti. Slavko Mravlje učenec III. c razr. na Viču. Ceveli pripoveduje. Neki čevljar me je zelo lepo in okusno napravil, tex me dal v izložbeno o