JUBILANTI DELA IN ZASLUŽNI DELAVCI ŽELEZARNE ŠTORE
Kot je vsako leto že običaj, je tudi letos Železarna dan pred praznikom dela nagradila svoje delavce za njihovo zvestobo kolektivu, in to za 10,20 in 30 let. Denarno nagrado s posvetilom zahvale in značke jubilanta je za leto 1987 prejelo 315 delavcev. Potem ko jih je pred kulturnim domom pozdravila godba Štorskih železarjev, znotraj Doma pa istoimenski pevski zbor, sta zbranim jubilantom spregovorila novi direktor Železarne Štore (prej podpredsednik KPO) Srečko Senčic in predsednik delavskega sveta Milan Žibret. Film o Železarni, napravljen v času gradnje plavža, je predvsem obudil spomin pri starejših jubilantih; mlajši seveda prvega povojnega razvoja tovarne niso sodoživljali.
Tovariša Senčic in Žibret sta v svojih izvajanjih opisala nastajanje in modernizacijo naše tovarne, govorila o nalogah kolektiva zdaj in v bodoče, samoupravni in delovni naravnanosti, ustvarjalnosti spoštovanju dela in s tem v zvezi o priznanjih najboljšim delavcevm. Na pobudo sindikata so letos prvič podelii moralno nagrado devetih delavcem Železarne. Priznanje ZASLUŽNI DELAVEC ŽELEZARNE ŠTORE so prejeli: Burnik Dušan (dolgoletni uspešni in priljubljeni direktor Železarne), Starc Milko (aktivni povojni sograditelj tovarne, vodja Plavža, tehnični direktor Železarne itd.), Bobek Jože (Valjarna L), Korže Martin (direktor
Jubilanti: Ivenčnik Jurij - 30 let, Čagalj Silva - 20 let, Judež Ivan - 30 let, Mramor Jože - 10 let
TOZD Transport), Mlinar Edi (Valj. II.), Klepič Jurij (Livarna I.), Zelič Anton, Kajba Dušan, Mlinarič Ivan (vsi iz jeklarne).
V odmoru po končanem programu je osebje TOZD DPG postreglo z narezki in potico.
(Nadaljevanje na 2. strani)
NOVO VODSTVO NAŠE ŽELEZARNE
V. D. predsednika KPO Železarne Štore, tovariša Senčic Srečka, ki je to nalogo prevzel s 1. 5. 1987, ni potrebno posebej predstavljati, saj je v naši delovni organizaciji zaposlen že 19 let. V tem času je opravljal pomembna dela; tako je po končanem pripravništvu bil nameščen v razvojni oddelek, nato v jeklarno za asistenta proizvodnje, kasneje je opravljal dela strokovnega nadzora investicij ter bil imenovan najprej za obrato-vodjo Jeklarne II in nato za vodjo TOZD 1 l4i panoge. Od leta 1977 je opravljal funkcijo podpredsednika v vodstvu delovne organizacije. Star je
45 let in po poklicu diplomiran metalurški inženir. Po nastopu njegove nove funkcije smo ga naprosili za razgovor, katerega vsebino objavljamo:
ŠTORSKIŽELEZAR: Vodilno funkcijo v DO ste prevzeli v času, za katerega ne moremo trditi, daje za dobro gospodarjenje primeren. Kateri so po vašem mnenju osnovni zaviralni momenti, ki izhajajo iz gospodarskega sistema in ki vplivajo na poslovanje naše delovne organizacije.?
SENČIC: Vaša trditev v vprašanju vsekakor drži. Pri tem bi želel izpostaviti, da vsa imenovanja na takšne in podobne funkcije smatram kot priznanje in istočasno kot obvezo, ki jo je možno izpolnjevati tudi v kriznem obdobju gospodarjenja v naši delovni organizaciji, ker so odnosi znotraj kolektiva primerni ter razpolagamo z velikim strokovnim potencialom in strukturo delavcev z bogatimi delovnimi izkušnjami na področju železarstva in spremljajočih dejavnosti.
Kriza gospodarskega sistema, ki sojo analizirali tudi na zadnjem plenarnem zasedanju CK ZKJ, se zelo negativno odraža na poslovanje naše delovne organizacije na področju ekonomskih odnosov s tujino (nerealni tečaj, tečajne razlike, neizvrševanje plačilnih nalogov Železarne Štore v tujino že od lanskega leta znaša dolg 1,6 mio $), v plačilnem prometu v jugoslovanskem prostoru (nelikvidnost) in v omejeni možnosti bank pri kreditiranju naših razvojnih programov oz. investicij. Poseben - specifičen problem pa predstavlja rastoča inflacija nap ram sistemu uveljavljanja cen naših proizvodov, ki so še vedno v pretežnem delu odvisne od administrativnega odločanja pri zveznih organih.
ŠTORSKI ŽELEZAR: Naša delovna organizacija je ob koncu prvega kvartala zaključila z izgubo 370 mio din. Ta izguba je na osnovi novega obračunskega sistema dokaj realno prikazana. Vzroki za izgubo na nivoju DO in v posameznih TOZD so v veliki meri poznani, saj je o tem tekla javna razprava. Kako lahko v tem trenutku ocenite poslovanje naše delovne organizacije?
SENČIC: Poslovanje naše delovne organizacije v prvih štirih mesecih je po finančnih parametrih slabše kot v preteklem letu - v istem obdobju. Če pa se primerjamo znotraj naše panoge v SOZD in v Jugoslaviji,
(Nadaljevanje na 3. strani)
JUBILANTI DELA IN ZASLUŽNI DELAVCI ŽELEZARNE ŠTORE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nenančrtno smo iz množice jubilantov izbrali štiri delavcev in jih povprašali on jihovem občutju ob jubileju. Takole so povedali:
IVENČNIK JURIJ - 30 let (letnik 1932, doma v Vojniku):
V Železarni sem prebil vso svojo delovno dobo, najprej v cevni livarni od 1956 do 1973, nato pa vse do redne upokojitve v maju 1987 v Službi splošnega zavarovanja, kamor sem bil prestavljen zaradi bolezni. Vesel sem, da sem dočakal ta visoki jubilej, ker mi zdravje pač ne služi najbolje. Kolegov — delavcev pa tudi današnje slovesnosti se bom z radostjo vedno spominjal.
JUDEŽ IVAN - 30 let (rojen 1936, skrbnik objektov v Liv. II, doma iz Blance pri Sevnici):
Potem ko sem končal Metalurško industrijsko šolo v poklicu livarja, sem se 1954. leta zaposlil v Železarni. Začetek je bil zanimiv in težak, poklic livarja pa takrat dosti bolj cenjen kot sedaj, temu primemo in vzpodbudno je bilo nagrajevanje. Mislim, da se razvoj v Železarni Štore odvija pozitivno, le na kader bomo morali bolj paziti. Sicer pa je sedaj marsikaj drugače; že kres ob 1. maju je bil svečano prazničen, mladinci smo bili prisotni povsod. Začel sem kot mladinski funkcionar v MIŠ, nato v »fab-riki« pa naprej v občini, nadaljeval v samoupravi, tovarniški in krajevni. Denar nikdar ni bil merilo. Da, vse to je preteklost, treba se je s tem sprijazniti. Kaj bom z denarno nagrado, praviš? Kar prav bodo prišli dinarji; vsak čas bom srečal Abrahama — seveda še nisem star, čeprav sem si v Železarni »pridelal« že 36 delovnih let...
ČAGALJ SILVA — 20 let (Štorovčanka, rojena 1947, gradbeni tehnik s strokovnim izpitom, sektor RRI):
Ob delu v tovarni, kjer sem vseskozi zaposlena v operativi gradenj (dinamično terensko delo), mi je res hitro minilo teh 20 let. Skoraj celoten čas nastajanja nove tovarne na lokaciji Štore II sem sodelovala. Kot večini zaposlenih žensk so tudi meni potekali popoldnevi ob delu za družino. Res sem prepričana, da me delo in dolgoletna aktivnost pri Partizanu (telovadba, vzgoja mladine) ohranja mlado, saj ta kompletna dejavnost prispeva k moji psihični in fizični kreativnosti. Vse to sem rekla le zato, ker si dejal, da se ti zdim mladostna »žvirca«, ne iz samohvale. Meni je lepo na delu, lepo z družino in lepo kjerkoli se gibljem.
MRAMOR JOŽE - 10 let (krajan Štor, letnik 1943):
Prej sem bil pek v štorski pekarni celih 15 let, nekaj časa sem delal v Velenju. Ko sem napravil izpit za strugarja profilov, sem bil sprejet v TOZD MO, tu bom, upam, tudi dočakal pokoj. Lep je to običaj in doživljaj, če te matični kolektiv počasti ob jubileju. Malo pa je tudi narobe, da se v jubilejno dobo šteje le čas (pa še to neprekinjen) preživet v Železarni Štore (takšno je tudi mnenje sindikata sektorja OEI, prip. avt. članka).
Imam rad življenje, svoj dom, svoj kraj in svoje delo. Aktiven sem v krajevni skupnosti in svojem območju, kar terja veliko prostih ur, ob rezultatih pa mi tega ni žal. 1. maj bom z ženko preživel na Resevni, denar od nagrade pa namenil za izolacijo centralne peči. Vsem v tovarni želim veliko delovnih uspehov, dobro delo in vodenje kot doslej!
Pogovarjal se je: Jok
PREDSTAVLJAMO VAM PREJEMNIKE PRIZNANJ ZASLUŽNI DELAVEC ŽELEZARNE ŠTORE ZA LETO 1987
ZELIČ ANTON
Tov. Zelič Anton je v naši delovni organizaciji zaposlen 22 let, vseskozi v TOŽD Jeklarna. Opravljal je različna dela: od ingotarja, pomočnika vlivališča, topilniškega pomočnika do topilca, katera dela še danes opravlja. Vseskozi je izredno prizadeven, natančen in vesten pri svojem delu, ki je težko, zahtevno in odgovorno; poleg tega je tudi aktiven na samoupravnem področju. Tako tudi tov. Zelič prejema priznanje Zaslužni delavec železarne.
KAJBA DUŠAN
Tov. Kajba Dušan je po poklicu elektroinstalater in dela v TOZD, Jeklarna leto dni na delovnem mestu pultist.
Tov. Kajba Dušan prejema priznanje zaslužni delavec železarne kot sodelavec, kije ob hudi delovni nesreči v jeklarni z gašenjem rešil življenje sodelavcu Jesenku Antonu.
MLINARIČ IVAN
Tov. Mlinarič Ivan se je v naši delovni organizaciji zaposlil pred 9 leti kot strojni ključavničar. V TOZD Jeklarna dela dve leti na delih in nalogah nadziranje konti naprave in vodenje skupine.
Tov. Mlinariča Ivana je osnovna organizacija sindikata TOZD Jeklarne predlagala za podelitev priznanja Zaslužni delavec Železarne Štore predvsem zato, ker je v času nesreče v jeklarni z gašenjem pomagal rešiti življenje sodelavcu Jesenku Antonu.
BOBEK JOŽE
Tov. Bobek Jože je v TOZD Valjarna I zaposlen 23 let. Vsestransko prizadeven in zaveden delavec se na svojem delovnem mestu vseskozi bori za boljšo, večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. S prizadevnostjo in resnim odnosom do dela je pridobil delovno mesto predvaljarja fine proge, na katerem je še posebej uspešen. Na svojem delovnem mestu je tudi pomagal pri izobraževanju mladih pred-valjarjev.
Tov. Bobek je aktiven tudi na družbeno-političnem področju, kot večkratni član izvršnega odbora sindikata in član delavskega sveta.
Izvršni odbor sindikata TOZD Valjarna gaje zato predlagal za priznanje Zaslužni delavec železarne.
BURNIK DUŠAN
Tov. Burnik Dušan, rojen 6. 8. 1934, po poklicu dipl. ing. metalurgije, je zaposlen v Železarni Štore, z manjšimi prekinitvami, od leta 1959 dalje.
Po končanem pripravništvu je bil tov. Burnik do leta 1965 vodja tehnično projektivnega oddelka v upravi osnovnih sredstev, zatem pa raziskovalec jekla v razvojnem oddelku. Od leta 1969 do 1974je bil en mandat podpredsednik, drug mandat pa predsednik Skupščine občine Celje.
Po vrnitvi s teh odgovornih nalog je bil imenovan v letu 1974 za pomočnika direktorja DO, leta 1976 pa direktor DO. Od leta 1978 dalje pa je predsednik KPO Železarne Štore.
Poleg opravljanja najzahtevnejših strokovnih in vodstvenih del je tov. Burnik opravljal tudi vrsto pomembnih samoupravno in družbe-no-političnih funkcij. Naj naštejemo le nekatere: predsednik upravnega odbora, član delavskega sveta in podpredsednik sindikata v DO, član izvršilnega odbora Ljulbjan-ske banke, član odbora za urejanje vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogos-(Nadaljevanje na 3. strani)
ZASLUŽNI DELAVEC ŽELEZARNE ŠTORE
(Nadaljevanje z 2. strani)
podarstva SRS, podpredsednik in predsednik upravnega odbora sklada skupnih rezerv SRS, član izvršnega sveta skupščine občine Celje, predsednik izvršnega odbora združenja črne in barvne metalurgije ter livarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije, član upravnega odbora zbornice, član in namestnik vodje slovenske delegacije v federaciji, vodja delegacije SI-SEOT Jugoslavije, član delegacije v skupščini za manj razvite republike in pokrajine.
Od leta 1982 do 1984 je opravljal neprofesionalno funkcijo predsednika občinskega komiteja ZKS Celje.
Še bi lahko naštevali dela in naloge, ki jih je tov. Burnik z vso resnostjo in odgovornostjo opravljal, zato si sigurno zasluži največje priznanje, ki ga podeljuje Železarna Štore.
KLEPIČ JURIJ
Tov. Klepič Jurij je v naši delovni organizaciji zaposlen 15 let, in sicer v Livarni valjev, kokil in metalur-škev litine. Najprej je delal kot ključavničar, sedaj je vodja ključavničarske delavnice. Tov. Klepič je prizadeven delavec in nepogrešljiv kot organizator dela na svojem področju. S svojo večletno prakso je v veliko pomoč tudi ostalim sodelavcem v obratu pri raznih izboljšavah in hitrih vzdrževalnih intervencijah. Tov. Klepič je tudi na samoupravnem področju zelo prizadeven, na inventivnem pa se redno vključuje v delo, je večkratni inovator in ustvarjalec koristnih predlogov. Zaradi vsega navedenega je predlagan za prejem priznanja Zaslužni delavec Železarne Štore.
KORŽE MARTIN
Tov. Korže Martin, ki opravlja od leta 1978 dalje dela in naloge direktorja TOZD Transport, prejema priznanje za uspehe na področju vodenja TOZD in za aktivno druž-beno-politično delovanje.
Kot direktor TOZD vzpodbuja k boljšemu delu in s svojim delom in
delovanjem pozitivno vpliva na odnose v delovnih sredinah. Vzpodbuja razvoj in dograjevanje samoupravnih odnosov ter tvorno sodeluje v vseh samoupravnih in družbeno-političnih organih in organizacijah.
Zavzema se za razvoj inventivne dejavnosti v TOZD in DO in tudi sam je inovator, za kar je že prejel posebno priznanje. Zavzema se za čim boljšo delovno in tehnološko disciplino in s tem tudi za čim boljše rezultate TOZD in delovne organizacije. Za uspešno in množično družbeno-politično delovanje je že prejel družbena priznanja, to današnje pa potrjuje, da je s svojimi delovnimi uspehi dokazal, da upravičeno sprejema tudi priznanje Zaslužni delavec Železarne Štore.
STARC MILKO
Tov. Starc Milko je kot dipl. ing. metalurgije zaposlen v Železarni Štore od leta 1951 dalje.
V	času zaposlitve je opravljal vrsto pomembnih in strokovno zahtevnih opravil kot: tehnolog za TH peči, obratovodja elektroplav-ža, glavni inženir proizvodnje, direktor tehničnega sektorja, vodja sektorja za kakovost in razvoj. Sedaj opravlja dela in naloge kot strokovni svetovalec pri vodstvu delovne organizacije.
Tov. Starc je aktivno sodeloval v NOB.
V	času redne zaposlitve je tov. Starc tudi redno sodeloval v samoupravnih in družbeno-političnih aktivnostih; sedaj opravlja pomembno vlogo kot predsednik odbora zveze borcev v Krajevni skupnosti Štore.
Tov. Starcu Milku se zato podeljuje priznanje Zaslužni delavec Železarne Štore.
MLINAR EDI
Iz TOZD Valjarna II je 10 sindikata predlagal za priznanje zaslužni delavec železarne tov. MLINARJA EDIJA, ki je v naši DO zaposlen 16 let, in sicer vseskozi v Valjarni
II.	Najprej je delal kot valjar, nato pa je prevzel dela in naloge skupi-novodje.
Tov. Mlinar Edi skrbi za dimenzijo in kvaliteto valjanja ter urejuje valjarsko armaturo. Je tudi družbeno-politično aktiven, predvsem pa je vesten in redoljuben delavec, s čimer v svoji delovni sredini dobro vpliva na medsebojne odnose med sodelavci.
NOVO VODSTVO NAŠE ŽELEZARNE
(Nadaljevanje s 1. strani)
lahko rečem, da smo na povprečju panoge. S tem ne moremo biti zadovoljni, ker nam to zavira naše ambicije na področju razvoja in omejuje adekvatno nagrajevanje oz. izplačilo osebnih dohodkov za opravljeno delo.
ŠTORSKI ŽELEZAR: Vse delavce v tem času najbolj zanima, kako izboljšati poslovanje, saj so konec koncev od tega v največji meri odvisni naši osebni dohodki. Zanima nas, katere nadaljnje ukrepe nameravate kot vodilni v naši delovni organizaciji sprožiti za izboljšanje poslovanja?
SENČIC: Cilji - kaj želimo doseči v letošnjem letu, so točno opredeljeni v našem gospodarskem načrtu. Tudi preračun poslovnih rezultatov na osnovi novih pogojev (obračunski sistem, višja inflacija, zaostrena devizna situacija) teh ciljev ne negira, samo doseganje teh rezultatov bo težje in zahteva več znanja in tehnično-tehnološke discipline. Realizacijo nekaterih ciljev pa bo potrebno opredeliti na daljši rok, predvsem na področju investicijske dejavnosti.
Kratkoročni cilj je: zaključiti že polletje v teh zaostrenih pogojih pozitivno. Realno ocenjujem, da lahko dosežemo pozitivno poslovanje v celotni verigi jekla, pri proizvodnji valjev in litine, z izgubo pa moramo računati še pri proizvodnji odlitkov v livarni II in surovega železa na plavžu.
Za realizacijo navedenega cilja je že v teku akcija za doseganje večje realizacije ob obvladovanju stroškov v okviru planskih normativnih postavk in s tem večji dohodek, ob dejstvu, da razpolagamo z naročili do meseca septembra in da mora in je sposobna služba za trženje, ob tesnem sodelovanju s pripravo proizvodnje in finančno službo, zagotoviti potrebne surovine in repromateriale za naše proizvodne TOZD, z optimalnim nivojem zalog.
Prvi ukrep oz. naloga je izkoristiti razpoložljive kapacitete in razpoložljivi koledarski fond ur z različnimi organizacijskimi pristopi v organizaciji dela in sprovajanju predpisane tehnologije.
Drugi ukrep je v smeri racionalne porabe finančnih sredstev z obvladovanjem vrste stroškov (nekontrolirana poraba in naročanje materialov), na katere imajo neposreden vpliv delavci v službah in spremljajočih dejavnostih.
Ostali ukrepi, ki so v pripravi ali v izvajanju, so razvidni iz poročil oz. zapisnikov s sestankov KPO z direktorji TOZD in sektorjev in sestankov koordinacijskega odbora delovne organizacije in sklepov, kijih prejemajo vsa vodstva in družbeno-politične organizacije.
V drugem polletju lahko pričakujemo bistveno poboljšanje poslovanja in približevanje rezultatov poslovnim ciljem po gospodarskem načrtu od meseca septembra dalje. Ta pričakovanja temeljijo na naslednjem:
-	kolektivni dopusti in remonti bodo zaključeni,
aktiviranje in osvojitev proizvodnje po novi tehnologiji na avtomatski formarski liniji mora izkazati pričakovane efekte,
-	aktiviranje poškodovane konti naprave v jeklarni mora zagotoviti polno oskrbo valjarn z lastnim vložkom po količini in asortimentu,
SPt cenovna nesorazmerja pri proizvodih jekla v primerjavi s cenami surovin in storitev (z izjemo cene električne energije) bi se morala izenačiti,
-	motivacija za delo bo večja ob predvidenem postopnem uveljavljanju modela oblikovanja razvida del in nalog TOZD/DS, ki bo omogočal adekvatnejše nagrajevanje v skladu z dopolnjenimi določili samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in sklad skupne porabe, kijih moramo sprejeti na referendumu konec meseca junija.
ŠTORSKI ŽELEZAR: Kako nameravate izvesti vse te ukrepe?
SENČIC: Z izpostavljanjem prve neposredno odgovorne osebe, ki je dolžna organizirati ali izvesti delo v skladu s sprejetimi predpisi, akti
(Nadaljevanje na 4. strani)
NOVO VODSTVO NAŠE ŽELEZARNE
(Nadaljevanje s 3. strani)
in ukrepi, na mesečnih sejah samoupravnih organov na nivoju DO, kjer je mesto za dialog in objektivno oceno rezultatov. Merilo uspešnosti dela ne bo objektivizacija vseh tekočih problemov, ampak samo primerjava doseženih rezultatov s ciljno postavljenimi.
Smatram, daje pravilno, da javno ocenimo in pohvalimo sredine, ki dosegajo nadpovprečne rezultate in da imenujemo sredine in tudi posameznike, ki očitno in dokazljivo ne dosegajo pričakovanih in dosegljivih rezultatov.
ŠTORSKI ŽELEZAR: Kaj pričakujete od sodelavcev pri realizaciji teh ciljev?
SENČIC: Od sodelavcev pričakujem predvsem angažiran in korekten ter odgovoren pristop, kije bil pri večini prisoten že v preteklem obdobju, s tem da zadnji čas zahteva od vseh nas, predvsem od vodilne in vodstvene strukture, še večjo stopnjo zavzetosti in pripadnosti kolektivu.
ŠTORSKI ŽELEZAR: Kje vidite glavne ovire za realizacijo postavljenih ciljev?
SENČIČ: Glavne ovire so v tem trenutku zunaj delovne organizacije in sem jih že navedel, žal na njih praktično nimamo vpliva.
Znotraj delovne organizacije pa lahko predstavljajo oviro izstrošena osnovna sredstva, ki pa so jih do sedaj zelo uspešno reševali naši delavci iz TOZD Vzdrževanje. Ovira so lahko nepredvidene težave ob aktiviranju popravljene konti naprave v jeklarni ali AFL v Livarni II. Smatram, da so lahko ovira tudi delavci, ki stalno kritizirajo, če pri vsaki zadevi niso zadovoljeni njihovi osebni interesi in ambicije in so »sposobni« oceniti prispevek dela vsakega delavca v kolektivu. Takšnih delavcev je zelo malo, so v manjšini in jih neposredno v procesnem delu proizvodnje praktično ni. Velika ovira je sigurno tudi nespoštovanje delovnega reda in tehnološke discipline, kar je zelo pogosto predmet razprav na raznih sestankih in kjer nameravamo izvesti določene ukrepe za izboljšanje takšnega stanja. Za vse naštete notranje ovire sem prepričan, da jih je naš kolektiv sposoben rešiti in da bomo realizirali zastavljene cilje.
ŠTORSKI ŽELEZAR: Eno izmed vprašanj, ki v tem trenutku zanima naše bralce, je vprašanje usode Elektroplavža. Prosimo, če bi nam lahko pojasnili, kaj se predvideva na področju proizvodnje surovega železa?
SENČIČ: Na delavskem svetu delovne organizacije 2. 6. 1987 bo KPO predložil terminski plan ustavitve proizvodnje surovega železa. V tem trenutku sta za ustavitev plavža aktualna dva termina, in sicer 1.1. 1988 in 1.9.1988, s tem daje realnejši termin začetek leta 1988, predvsem z oziroma na podražitve električne energije in cene deviz za uvoženo surovino. Naša razvojna služba je že pripravila idejno zasnovo za novo proizvodnjo, ki bi v naslednjih dveh do treh letih nadomestila proizvodnjo
surovega železa po njeni vrednosti. V tem primeru gre za proizvodnjo hidrostatičnih enot, ki odgovarjajo vsem kriterijem študije o razvojnih možnostih Slovenije do leta 2000. Konkretno so to proizvodi, ki trošijo malo energije, majhne količine materialov in je v njih vloženo predvsem živo delo in znanje. Vprašanje prezaposlitve delavcev iz proizvodnje na plavžu znotraj DO ni sporno in se bo reševalo v skladu s politiko kadrovanja delavcev v Železarni Štore.
ŠTORSKI ŽELEZAR: Poleg likvidacije tovarne traktorjev še vedno ni rešeno vprašanje, kaj bo s proizvodno halo bivše Tovarne traktorjev. Znano je, da bi ta objekt koristil TOZD vzdrževanje; zanima nas konkretno, kdaj bo ta problem rešen?
SENČIČ: V osnovnem izhodišču po ukinitvi proizvodnje Tovarne traktorjev v omenjeni hali ni bila predvidena nadomestna proizvodnja, ampak je bilo predvideno, da se objekt izkoristi za razreševanje vitalnih problemov v železarni na področju vzdrževanja in obvladovanja centralne nabave in skladiščenja. V prvem polletju letošnjega leta bo aktivirano sodobno centralno skladišče z organizirano prevzemno službo. V drugem polletju pa bodo izvršene vse adaptacije v objektu in naročena oprema (žerjavi), ki bodo omogočili postopno aktiviranje dejavnosti vzdrževanja v tej hali. To naj bi se izvedlo do konca tega leta, s tem da se predvideva dokončna preselitev vzdrževanja iz hale rezervnih delov ob MO v aprilu 1988.
ŠTORSKI ŽELEZAR: Ob znani finančni situaciji v železarni in na splošno v družbi nas zanima, kaj se predvideva na področju investicij: ali bo ta situacija vplivala na eventualno podaljšanje roka za dokončanje investicij?
SENČIČ: Na področju investicij v letošnjem letu ostajamo pri vseh aktivnostih, ki smo jih sprejeli s planom, s tem da že danes vemo, da bo prišlo do podajšanja roka dokončanja investicije (ne pa ustavitve) v Valjarni II. Do tega podajšanja bo prišlo predvsem iz dveh razlogov:
-	devizna plačila partnerjem v tujino so v zaostanku,
-	predviden lastni delež sredstev v letošnjem letu ne bo na razpolago v celoti, zato bo potrebno dinamiko izvajanja del prilagoditi razpoložljivim finančnim sredstvom.
V okviru programa se izvaja tudi investicija v Livarni I - izdelava centrifugalnega stroja za odlivanje valjev. Celotno investicijo po izdelanem programu bo potrebno glede na ustavitev plavža prilagoditi novim pogojem, ko se odpirajo nove prostorske možnosti za razširitev proizvodnje Livarne I.
ŠTORSKI ŽELEZAR: Na koncu bi se vam zahvalili za razgovor. Mislimo, da smo v tem razgovoru dobili odgovore na najpomembnejša vprašanja, ki v tem trenutku zanimajo naše bralce. V imenu Uredniškega odbora in bralcev Železarja vam ob imenovanju na delovno mesto v. d. predsednika KPO čestitamo in želimo obilo uspehov pri vašem delu.
Urednik
OSEBNI RAČUNALNIK
V tem sestavku vam želimo vsaj na kratko predstaviti novi osebni računalnik ATARI ST, da bi se laže odločili in ga postavili tudi na svojo delovno mizo. Zakaj vam bomo opisal ravno ta računalnik? Zato, ker se Atari ST precej razlikuje od računalnikov, kijih imajo ljudje ponavadi v mislih, ko je o njih beseda. Da bi ga lahko uporabljali, ni več potrebno dolgotrajno učenje različnih ukazov za delo - na Atariju ST preprosto pokažete, kaj želite. Naj vam poskusim razložiti, za kaj gre.
Atari ST vam bo skužil kot nekakšna delovna miza (Desktop). Na njej imate kartoteke s podatki, poročili, pismi itd., menuje, s pomočjo katerih lahko pospravljate in urejate delovno mizo in ukazujete računalniku, ter koš za smeti, v katerega vržete papirje, kijih ne potrebujete več. Seveda stvari na novi delovni mizi ne morete doseči z roko - v ta namen vam bo prav dobro služila »miška« poleg računalnika. Z njo si boste lahko uredili delovno mizo in opravljati večino opravil, pisali pa ne baste s svinčnikom, ampak tako kot na pisalnem stroju, s tipkami na tipkovnici.
Morda porečete: »V čem pa je potem sploh prednost računalnika, če mi bo služil le kot nadomestilo za delovno mizo?« To seveda ni res. Videz delovne mize so računalniku nadeli le zato, da bi bilo rokovanje z njim laže, pa tudi prijaznejše. Pod to delovno mizo se v resnici skriva zelo zmogljiv računalnik (v sekundi opravi 1,000.000 seštevanj, v njegov spomin pa lahko spravimo več 100 strani natipkanega besedila). Delovna miza vam bo pomagala, da boste to »moč« lahko racionalno uporabljali v svoj namen.
In kaj vse boste laže in bolje opravili s pomočjo računalnika Atari ST?
Lahko boste pisali dopise, ponudbe, zapisnike in poročila brez tipografskih napak, jim nadeli lepo obliko s poravnanimi levimi in desnimi robovi, glavami in paginacijo. S pomočjo tiskalnika boste besedila lahko spravili na papir v toliko izvodih, kot boste želeli. Lahko jih boste tudi shranili na disketo in uporabili zopet čez nekaj mesecev ... (1ST WORD wjord-procesor)
Najrazličnejše številne podatke boste lahko vnašali v tabele in z njimi računali po poljubnem ključu, rezultate pa boste prikazovali v obliki grafikonov in stolpčnih ter krožnih diagramov (Lotus 1-2-3).
Z računalnikom boste lahko urejali in spreminjali sezname strank in poslovnih partnerjev, v katerih bodo vsi podatki, kijih potrebujete (Data Base).
Osebni računalnik lahko uporabimo tudi kot inteligentni terminal. Trenutno že imamo na voljo emulatorje za VT 100 in VT 52 terminale. To so terminali, ki funkcijsko ustrezajo PAKA terminalom. Torej smo lahko priključeni tudi na večji gostujoči računalnik, npr. PDP, DELTA, HONEYWELL (ANSI standard). Podatke lahko v tem načinu tudi zapisujemo na disketo in jih kasneje uporabljamo lokalno, kar z neinteligentnim terminalom ne moremo.
Preko ustreznega vmesnika in programske opreme, ki jo že imamo, pa se lahko priključimo tudi na zunanje banke podatkov. Komunikacija poteka s pomočjo modemov in telefonskih zvez. Omenjena programska oprema vsebuje tudi naslove dostopnih baz podatkov oz. njihove telefonske številke.
Vendar je to le majhen del tistega, kar Atari ST zmore delati. S pomočjo ustrezne programske opreme bo lahko računalnik rasel z vašimi potrebami in vam bo v vsakem trenutku pomagal.
Marjan Bolčina, dipl. ing.
POMOČ DRUŽINAM PONESREČENIM JEKLARJEM ŠE VEDNO PRIHAJA
Pomoč družinam ponesrečenim jeklarjem so nakazali še Železniško gospodarstvo TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje 50.000.- din in Plaustajner Stanislav ter Kraner Marjan iz sektorja za ekonomiko, organizacijo in informatiko 64.828 - din.
Vsem tem se za izkazano solidarnost iskreno zahvaljujemo.
PRIORITETNA LISTA ZA DODELITEV					88. Korez Stanko	Livarna I.	3	1	173
IN ZAMENJAVO STANOVANJ V LETU 1987					89.	Kovče Silvo 90.	Žujič Sava	Valjarna H. DPG	4 4	—	171 171
					91. Smaili Selim	EPA	3	1	171
1 2	3	4	5	g	92. Mustič Aziz	Livarna II.	4	1	171
					93. Vidic Vinko	Livarna I.	1	— IÜ i 1	170
1. Kovačič Jože	KK	3	i	374	94. Petelinšek Stane	Transport	2	-	170
2. Paulič Alojz	Transport	4		310	95. Vrečko Aleksander	Livarna II.	4	-	170
3. Gobec Ivan	Valjarna II	4	pili	294	96. Jelovšek Franc	Vzdrževanje	1		170
4. Romih Franc	Jeklarna	4		270	97. Dušak Marjanca	Livarna II.	3	• rr.r-.::-- É	170
5. Trebovc Stane	Livarna II	1		270	98. Ledinski Antonija	GKSG	4	" i	170
6. Sovič Franc	Vzdrževanje	1	- , Í | i	265	99. Šeliga Zdravko	MO	3	i	170
7. Pungeršek Franja	Kadri	4		260	100. Kovačič Jože	Trženje	4	2	170
8. Gajšek Ferdo	Valjarna II.	2	- H	252	101. Šepetave Marjan	GKSG	4	1	170
9. Ptiček Ivan	Valjarna II.	1	-	251	102. Sivka Božidar	Valjarna II.	3	1	169
10. Mastnak Lidija	EPA	4	spil	248	103. Matešič Nikola	Jeklarna	4	1 1/2	169
11. Romih Zdravko	KK	4	IH	241	104. Patarčič Franjo	Vzdrževanje	4	1	169
12. Kolman Miha	Trženje	1	-	240	105. Vokri Selim	Livarna I.	7	... -	168
13. Lončar Stanko	Valjarna I.	2	r. .- .	239	106. Durič Ibrahim	Valjarna I.	5	2	168
14. Žavski Tatjana	Kadri	3		.235	107. Ritenšek Miroslav	Livarna I.	1		167
15. Gjuran Gabriela	Finance	3	1	235	108. Sega Terezija	Kadri	2	m	167
16. Sternad Jakob	KK	3	1	235	109. Curi Avdulj	Livarna I.	3	i	166
17. Križanec Srečko	KK	3	-	233	110. Benko Marjeta	Livarna II.	2	i	166
18. Hušič Okan	Jeklarna	7	s	228	111. Jug Zdravko	Vzdrževanje	1	-	165
19. Stojnic Milorad	Livarna II.	4	1	226	112. Bračun Srečko	Vzdrževanje	3	:-v'	165
20. Goleč Franc	Jeklovlek	3	1	225	113. Slomšek Jože	Jeklovlek	3	¡HIBI	165
21. Stokavnik Slavka	Trženje	3	2	222	114. Golčman Florijan	PKP	3		165
22. Jazbinšek Janez	Energetski	4	2 1/2	219	115. Strniša Stanislav	Jeklarna	1	., -	165
23. Zečiri Rizah	EPA	9		214	116. Novak Marko	MO	4	-	165
24. Klakočar Janez	Kadri	3	-	210	117. Selimovič Ahmo	EPA	1	1	165
25. Sivka Aleksander	KK	3	-	209	118. Vrtovec Branko	Vzdrževanje	3	1	165
26. Syla Isak	Valjarna I.	9		209	119. Ojsteršek Janez	Vzdrževanje	4	2	165
27. Korošec Boris	Kadri	4	-	205	120. Šeško Karl	Vzdrževanje	3	3	165
28. Bračko Daniel	Valjarna II.	4	1 1/2 .	205	121. Bezjak Jože	Livarna II.	1		163
29. Koklič Jure	Valjarna II.	4	11/2	205	122. Curi Halil	Jeklarna	3	-	163
30. Holcinger Karl	MO	4		204	123. Cverlin Zinka	GKSG	2	KaSM	163
31. Fidler Slavica	Valjarna I.	4		204	124. Zupanc Rajko	Vzdrževanje	1	IpplI	161
32. Vogrinc Stanko	Jeklovlek	4	i	204	125. Prebreza Sefki	Livarna I.	3	i	161
33. Milojevič Gojko	Livarna II.	6	-	203	126. Garibovič Šaban	Valjarna I.	4	i	161
34. Mackošek Marjan	PP	4		202	127. Prešiček Miran	Livarna II.	4	i	161
35. Poštrak Anica	Valjarna I.	4	... _	200	128. Recko Ignac	Vzdrževanje	1		160
36. Pavič Peter	Vzdrževanje	4	1 1/2	200	129. Zavšek Branko	KK	1	¡Bial	160
37. Hodžič Edhem	Valjarna II.	4	1 1/2	199	130. Boršič Vjekoslav	Jeklarna	3	M - H	160
38. Varjačič Zvonko	Livarna I.	1	lipil	196	131. Sajovic Vlado	Vzdrževanje	3	-	160
39. Glavičič Berislav	Livarna II.	4	1	196	132. Krobat Martin	MO	3	- IS	160
40. Zadravec Jože	Transport	4	1	196	133. Kukovič Marjan	Trženje	3	iBili	160
41. Slakan Milan	Vzdrževanje	4	1	196	134. Mastnak Stanislav	Energetika	3	iSeH	160
42. Djuričič Dušan	Vzdrževanje	3	G	195	135. Videc Pavel	Vzdrževanje	3	- ; •	160
42. Pejičič Bogdan	Transport	4	1	193	136. Arlič Srečko	Kadri	4	issüS	160
44. Mačestena Rustem	Valjarna I.	6	-	191	137. Oblak Peter	Energetski	4		160
45. Senica Marjan	Vzdrževanje	3		191	138. Jezernik Rafael	Livarna II.	3	H - II	160
46. Gajič Mile	Jeklarna	3	-	190	139. Kolar Alojz	Livarna II.	3	-	160
47. Kolar Marjan	Vzdrževanje	3		190	140. Bobek Marjan	Vzdrževanje	3	i	160
48. Kruleč Stefan	Energetika	1	itiflip	190	141. Živkovič Svetislav	Livarna I.	4	2	160
49. Krap še Roman	KK	4	2	190	142. Mašera Franc	Vzdrževanje	4	1	160
50. Tadžič Asim	Livarna II.	5	¡MM	189	143. Sivka Bogomir	KK	3	1	160
51. Grosek Rajko	PKP	4	i	187	144. Mravljak Irena	Jeklarna	3	1	160
52. Verk Marjan	Valjarna I.	4		186	145. Videc Ivan	MO	4	2	160
53. Alt Avguštin	EPA	4	1 1/2	186	146. Šlogar Josip	Vzdrževanje	3	1	160
54. Muršič Miran	Vzdrževanje	3	-	185	147. Kraner Marjan	Vzdrževanje	4	2	160
55. Senica Martin	Trženje	4	ÉlpÉ|É	185	148. Špacapan Boris	Livarna 11.	1	-	158
56. Handžič Rifat	Jeklarna	5	2	185	149. Kopinšek Roman	Valjarna II.	1		158
57. Bercko Jože	Vzdrževanje	3	-■ |	184	150. Denjiz Ratko	EPA	4	1	158
58. Mudrinič Miroslav	Trženje	3	-	184	151. Majstorovič Dojčin	EPA	3	1	157
59. Andžemovič Muharem	EPA	4		183	152. Kovačič Martin	KK	1	■H	156
60. Kolaržek Drago	Energetski	1		183	153. Banjac Nebojša	Livarna	3	i	156
61. Perčič Drago	Trženje	4		182	154. Koprivc Leopold	KK	1		155
62. Murič Ahmed	Jeklarna	4	•	181	155. Ravnjak Janez	Vzdrževanje	1		155
63. Belej Drago	Valjarna I.	4	1	181	156. Vodišek Franc	Jeklovlek	1		155
64. Križnik Ignac	Valjarna II.	4	2	181	157. Jevšnik Marta	OEI	3	-	155
65. Simovič Dragan	Livarna II.	4	2	181	158. Plahuta Janko	Valjarna II	1	: f|lf||	155
66. Zimšek Stanislav	KK	1		180	159. Peter Roman	MO	3	i ?,	155
67. Žaler Marjan	Transport	3	- ‘ ,	180	160. Varošanec Josip	Valjarna I.	3	1	155
68. Žaberl Viktor	Trženje	4	G	180	161. Drobnak Stanka	GKSG	3	1	155
69. Sevšek Ruža	RRI	3	1	180	162. Ulaga Janko	PKP	3	2	155
70. Verbič Milena	Kadri	4	2	.180	163. Jošt Marjan	Kadri	4	2	155
71. Krajnčan Marjan	Jeklovlek	4	-	179	164. Krajnc Rudolf	Trženje	3	1	154
72. Markovič Stjepan	Vzdrževanje	4	2	178	165. Verk Stanka	MO	3	SiHfi	153
73. Arnejčič Martin	Valjarna II.	1	G	177	166. Iskrač Rasim	Jeklarna	5		153
74. Krumpak Miroslav	Vzdrževanje	1	-	175 -	167. Prebreza Sadri	Livarna I.	3	1	153
75. Pajk Srečko	MO	2	H9IS	175	168. Pavelič Josip	Livarna II.	1	1	153
76. Nura Rahman	MO	3	-	175	169. Aladžič Esad	Livarna II.	5	1	153
77. Knafelc Vinko	Vzdrževanje	4	Šiiti!	175	170. Kačičnik Marjan	Valjarna II.	1	ipp p	152
78. Vengušt Dušan	Energetski	4	hsh	175	171. Kiseljak Jožef	Livarna II.	1		152
79. Pustek Franc	Vzdrževanje	3	-	175	172. Zlatic Ivo	Valjarna I.	4	GiSHH	152
80. Rozman Anton	Kadri	4	i	175	173. Tiča Dragan	Livarna I.	2	-	151
81. Pantner Anton	Vzdrževanje	4	i	175	174. Vlajsevič Milan	Jeklarna	4	s	151
82. Kovač Marjan	MO	3	i	175	175. Romih Anton	Valjarna I.	3	G	151
83. Zidanški Rudolf	KK	3	i	175	176. Butina Mile	EPA	1	m	150
83. Kočar Marjan	MO	3	i	175	177. Klinar Pavel	MO	1	■- ’	150
85. Srebotnjak Dušan	Trženje	4	2	175	178. Dizdarevič Muhamed	Livarna II.	3		150
86. Novak Alojz	Vzdrževanje	3		174	179. Mulej Boris	MO	3	H gš&Bšfc	150
87. Dizdarevič Čamil	Livarna II.	4	1	173	180. Verbič Ivan	Trženje	3		150
181.	Lipovšek Franc
182.	Škomik Rudi
183.	Stojanovič Stojan
184.	Mirčič Zoran
185.	Filipovič Muhamed
186.	Mustič Nijaz
187.	Obodašič Hasan
188.	Ivankovič Katica
189.	Zupanc Vida
190.	Čretnik Stanko
191.	Ilič Ste van
192.	Džeferovič Esad
193.	Knez Zlatko
194.	Blažun Niko
195.	Durakovič Jovan
196.	Dravenšek Silvester
197.	Klinar Zvone
198.	Pižir Josip
199.	Lazič Milko
200.	Gaštarski Kiril
201.	Kopranovič Stanimir
202.	Bukovšek Milan
203.	Ščurek Boris
204.	Gajšek Cveto
205.	Solarevič Marjan
206.	Tomič Milan
207.	Šahman Šefik
208.	Lukič Ljubo
209.	Kragl Srečko
210.	Mernik Slava
211.	Mastnak Marjan
212.	Horjak Martin
213.	Žibret Drago
214.	Faller Viktor
215.	Vrbovšek Zdravko
216.	Topolšek Marko
217.	Veladžič Suvod
218.	Koprivc Mihael
219.	Duspara Breda
220.	Kneževič Sava
221.	Brečko Janko
222.	Rozman Anton
223.	Božič Olga
224.	Mackošek Bojan
225.	Skok Anton
226.	Vrabec Martin
227.	Aldžič Čazim
228.	Pinter Franc
229.	Miholič Lado
230.	Bujanovič Milenko
231.	Dečman Vili
232.	Fišer Janez
233.	Aleševič Fadil
234.	Pajalič Ismet
235.	Arsenovič Miladin
236.	Špes Srečko
237.	Kendža Dušan
238.	Bajrektirovič Nevzet
239.	Kramer Jože
240.	Lišanin Bronja
241.	Čiverica Rajko
242.	Bosnič Nenad
243.	Zdolšek Vlado
244.	Arsenič Andžja
245.	Dobovišek Marjan
246.	Jazbec Ivan
247.	Adžemovič Ibrahim
248.	Hostnik Boris
249.	Žibret Jože
250.	Heric Sonja
251.	Del Fabro Milan
252.	Lež Vanja
253.	Kočevar Marjeta
254.	Mastnak Janko
255.	Belak Jože
256.	Javernik Ned a
257.	Žaler Cvetko
258.	Hadžič Nihad
259.	Vetrnic Vojko
260.	Podgoršek Neža
261.	Kavka Aleš
262.	Pustivšek Boris
263.	Šlogar Alojz
264.	Lakič Esad
265.	Seholi Isa
266.	Brkovič Nenad
267.	Malbašič Dragutin
268.	Kidero Dragan
269.	Zagajšek Roman
270.	Toplak Ivan
271.	Pletikopa Peter
272.	Pantelič Milovan
273.	Stanič Rade
274.	Filovič Sakib
275.	Sovič Jožo
276.	Saša Mirko
277.	Planko Boris
278.	Ivanovič Zora
279.	Korez Janez
Finance	1	_	150	280. Žagar Antonija	Trženje	3	lulls'!'	136
Vzdrževanje	3	_	150	281. Alič Šaban	Valjarna I.	4	1	136
Valjarna II. GKSG	3	_	150	282. Markovič Terezija	GKSG	.2	G	136
	1	1 1	150	283. Palir Milan	Trženje	1	. -	135
Jeklarna	3		150	284.	Lisec Zdravko 285.	Vulin Nenad	Vzdrževanje Livarna II.	1 2	.._	135 135
Valjarna I.	3	1	150	286. Vrhovšek Branko	GKSG	1		135
Valjarna I.	6	1	150	287. Ramšak Igor	Vzdrževanje	1	■ HI 1	135
GKSG	2	1	150	288. Sulič Milorad	Jeklarna	1		135
KK	4	2	150	289. Matešič Antun	Jeklarna	1	-	135
Vzdrževanje	3	G	150	290. Žlaus Roman	Trženje	1		135
Valjarna I. Energetika	4	1	150	291. Ristič Mladenko	Vzdrževanje	1	-	135
	3	G	150	292.	Mulej Nevenka 293.	Kos Srečko	Finance Jeklarna	1 1	—	135 135
Energetika	3	1	150	294. Lazič Stjepan	GKSG	1	. _	135
Vzdrževanje	3	G	150	295. Durič Mejra	GKSG	1		135
MO	4	2	150	296. Nežmah Ljiljana	GKSG	2		135
Kadri	1	iplg^g	148	297. Zorič Bernarda	PKP	2	■B	135
Jeklarna	1		148	298. Horvat Terezija	Kadri	2	- 4^	135
Livarna H.	2	1	148	299. Zakonjšek Matjaž	Energetika	3	-	135
EPA	5	1	148	300. Škomik Cvetka	RRI	3	-	135
Valjarna I. Livarna II.	3	1 1	148	301. Breznik Adrijana	Trženje	2	• ppl	135
	3		148	302.	Korez Franc 303.	Malič Savo	Vzdrževanje Jeklarna	2 2	i i	135 135
Valjarna II.	4	2	148	304. Mihajlovič Antun	Jeklarna	3	i	135
Vzdrževanje	4	2 1/2	148	305. Jošt Slavko	Valjarna II.	3	i	135
Energetika	3	1	147	306. Dobrijevič Miroslav	MO	3	i	135
EPA	3	1	147	307. Zečiri Pero	Jeklarna	3	i	135
Jekičirnci	3		146	308. Glišič Radovan	Jeklarna	3	i	135
Jeklarna	3	1	146	309. Zupanc Biserka	Vzdrževanje	4	G	135
Livarna I.	3 1	1	146	310.	Dreo Marija 311.	Hadžič Sadik	OEI Vzdrževanje	2 2	1	135 134
MO			145	312. Mašič Senada	GKSG	5		134
Kadri	1	—	145	313. Šuster Rajko	Valjarna II.	1		133
MO	1	- -	145	314. Novakovič Radenko	EPA	1		133
KK	1		145	315. Voras Peter	Livarna II.	1	i -	133
Valjarna II.	1	—7" 1	145	316. Potočnik Kristina	GKSG	3	. -.	133
Vzdrževanje Livarna II.	1 3		145 145	317.	Djulič Aziz 318.	Mirtič Pero 319.	Marovt Ivan	Livarna II. Jeklarna Kadri	1 3 4	i i 1 1/2	133 133 133
Vzdrževanje	3	Ha^B	145	320. Močič Milomir	Jeklarna	2		132
Valjarna I.	3		145	321. Žaler Marija	Livarna II.	3	G	132
Valjarna II.	4	' — 4-„\-	145	322. Krstin Velemir	Livarna II.	3		131
GKSG	4	1	145	323. Dizdarevič Čazim	Valjarna I.	4	1	131
Livarna II.	3	1	145	324. Džurdževič Dragan	GKSG	1	glllllll	130
Vzdrževanje	3	1	145	325. Kopranovič Pantelija	Livarna II.	3	HHB	130
Trženje OEI	3	1	145	326. Bogdanovič Zoran	Livarna I.	1	l&HHg	130
	3	1 ¡¡i	145	327. Obrez Vlado	Vzdrževanje	1	-	130
Trženje			145	328. Janjoš. Zdravko	Livarna II.	1	’ — L- -	130
	3			329. Bračun Roman	Valjarna II.	1	-	130
Jeklovlek	4	1	145	330. Mirt Franc	Trženje	1	&HH	130
Vzdrževanje	3	G	145	331. Zidar Slavko	Vzdrževanje	1	BH	130
Livarna I.	1	—,	144	332. Seferovič Smajo	Livarna I.	1	—	130
Energetika	1	- .	144	333. Štuklek Zvonko	Vzdrževanje	2	-'	130
Vzdrževanje	1		144	334. Slapšek Franjo	MO	2	-	130
EPA	4		144	335. Vuleta Mladen	Vzdrževanje	2	■BH	130
Livarna I.	3	2	144	336. Jugovar Bojan	Energetika	2		130
Trženje	1	—	143	337. Koren Zlatko	Trženje	3	. - '	130
Livarna II.	3	lip M	143	338. Gajšek Milojka	Trženje	3	-	130
Valjarna I.	3	—.	143	339. Tomaž Želemir	Livarna I.	3	9 111	130
Jeklarna	4	-.v:;—	143	340. Zidar Stefan	RRI	3		130
Vzdrževanje	3	¡■[H	143	341. Ašanin Zorica	GKSG	4	¡J|||1S	130
Livarna I.	3	i	143	342. Čelesnik Roman	Jeklarna	1	■H9	130
Valjarna I.	4	l	143	343. Mulalič Kasim	Livarna I.	4	- .	130
Livarna II.	4	mm	143	344. Stamol Darko	EPA	1		130
Finance	4	2	143	345. Šušljak Mara	GKSG	2	1	130
Transport	1	1	142	346. Tadič Andrija	Valjarna I.	3	1	130
EPA	1	1	142	347. Meze Robert	Valjarna II.	1	-	129
KK	3	1	142	348. Risman Roman	Kadri	3	-	129
GKSG	1	-	140	349. Artiček Stanko	PKP	3	2	129
PKP	1		140	350. Žnidar Boris	Livarna II.	3	■BI	128
Valjarna I.	1	/ -	140	351. Novak Aleksander	Jeklovlek	3	H1	128
EPA	1	—	140	352. Lupše Dani	Valjarna II.	1	- ;	128
Energetika	1		140	353. Radovanovič Boro	Livarna I.	2	-	128
DPG	1		140	354. Nudžič Zdravko	Livarna I.	1	s	128
OEI	1	-	140	355. Čauševič Kasim	Jeklarna	4	i	128
Energetika	1	ffljlll	140	356. Vrečko Aleksandra	Trženje	1	LdjGS	125
GKSG	2		140	357. Ropret Zvonko	Livarna II.	1		125
Finance	3		140	358. Polanc Vladimir	RRI	1	- .	125
MO	1	-	140	359. Gligorič Vlajko	Jeklarna	1		i25
Vzdrževanje	3	-	140	360. Janič Dušan	RRI	1	-	125
OEI	4	■99	140	361. Vrhovšek Milan	MO	1	-	125
Jeklarna	3	l	140	362. Vujanič Mladen	Vzdrževanje	1	■B	125
MO	3	1	140	363. Rotar Jože	PKP	1	-	125
EPA	4	1	140	364. Gračnar Mira	GKSG	1	-	125
GKSG	3	1	140	365. Narič Boja	GKSG	1		.125
Trženje	3	1	140	366. Erdič Hasib	Livarna I.	2		• 125
Vzdrževanje	3	1	140	367. Bračun Nevenka	KK	2	- ,	125
Vzdrževanje	3	1	140	368. Stošič Alenka	OEI	2	-	125
Valjarna I.	4	\	140	369. Pinter Metka	Trženje	3	B^B	125
Valjarna I.	1		138	370. Mijič Miroslav	Livarna II.	3	-	125
EPA	1		138	371. Mulalič Senat	Transport	3	-	125
EPA	1	-	138	372. Vrečko Damjan	Kadri	3	¡§§3HI	125
Jeklarna	1	I®ISI	138	373. Bubič Živko	Livarna I.	3	1	125
Valjarna II.	3	-	138	374. Bosnič Ale	Livarna II.	3	1	125
Livarna II.	1	- .	138	375. Tadžič Hamdija	Livarna I.	3	1	125
Valjarna I.	2	-	138	376. Merdanovič Ismet	Jeklarna	4	1	125
Valjarna II.	3	1	138	377. Habjan Jakob	Livarna I.	4	2	125
Livarna I.	3	1	138	378. Kolenc Marija	OEI	3		124
Livarna I.	3	1	138	379. Kodrič Fikret	Livarna II.	1	... -	123
Valjarna I.	3	1	138	380. Burzič Sulejman	Jeklarna	2		123
Livarna I.	4	1	138	381. Čauševič Rasim	Jeklarna	2	Sjr|l	123
Trženje	1	i - •	138	382. Selinšek Janez	Vzdrževanje	3	2	122
GKSG	2		136	383. Kroflič Franc	Jeklovlek	3	2	122
Energetika	2	- -	136	384. Ibrahimovič Asim	Jeklarna	3	v,-	121
385. Kumperger Marinka	Finance	1		120
386. Mastnak Ivica	Kadri	1	I JSM	120
387. Kačičnik Helena	Transport	1	' }-'r' 'J	120
388. Sokolovski Vane	Livarna II.	1	-	120
389. Tratnik Silvo	Valjarna II.	1	- :	120
390. Pevec Ivan	Valjarna I.	1	âj&fe. ■	120
391. Radič Slobodan	Livarna I.	1		120
392. Svijanovič Goran	Valjarna II.	1	SiSiSi	120
393. Radakovič Ilija	Jeklarna	1	-	120
394. Kosič Stanislav	Valjarna I.	1	-	120
395. Emenič Hitmet	Jeklarna	1		120
396. Podgoršek Edvard	Valjarna II.	1		120
397. Sprem Vlado	Jeklarna	1		120
398. Jelen Andreja	OEI	1		120
399. Alukič Smail	Livarna I.	1	-	120
400. Bjelopavlovič Ivo	Livarna I.	1	-	120
401. Milojevič Ljubo	Livarna II.	2		120
402. Pevcin Simon	Trženje	2	-■	120
403. Makuc Boris	MO	2	~i':-	120
404. Devic Draginja	GKSG	2	'WÇiiÎ;	120
405. Valadžič Mehmed	Livarna I.	2		120
406. Garibovič Hase	Valjarna I.	2	-	120
407. Lazič Goran	Jeklarna	3	1	120
408. Talič Alija	Valjarna I.	3	1	120
409. Emenič Izet	Livarna I.	3	S	120
410. Kmeža Anton	Valjarna II.	1	igsplllš	118
411. Kunej Irena	DPG	1	. -	115
412. Halkič Habib	Livarna I.	1		115
413. Bojanič Darko	Valjarna I.	1	-	115
414. Ramovš Angela	Trženje	1		115
415. Fidler Edi	OEI	1		115
416. Gračner Milan	Valjarna II.	1		115
417. Ličinar Stevo	Valjarna II.	1	, -	115
418. Lazič Radomir	Valjarna I.	1	:-;.i -¿¿¡v: '■	115
419. Bosio Hugo	Vzdrževanje	2	HRjpiB	115
420. Salobir David	Finance	1		115
421. Sorčan Vlado	Energetika	1		115
422. Goručan Igor	Vzdrževanje	1	H 1	115
423. Zupanc Brigita	Trženje	1		115
424. Vajdec Samo	Jeklarna	1	-	115
425. Vodopivec Janez	RRI	1	-	115
426. Nedič Boro	Valjarna II.	1	-	115
427. Mašinovič Jasminka	DPG	2		115
428. Mehmedič Edina	GKSG	2	IhkBH	115
429. Gajič Džurdža	MO	1	1	115
430. Zupanc Damjan	Vzdrževanje	1	s	115
431. Javor Suad	Livarna I.	2	1	115
432. Živkovič Dragomila	GKSG	1	S SE	114
433. Lončar Boštjan	Finance	1	MaBaaHi	110
434. Gajšek Martin	Vzdrževanje	1	llillilg	110
435. Kovač Janez	Vzdrževanje	1	-	110
436. Olovič Sena	DPG	2	i	110
437. Vogrinc Jože	GKSG	1		108
438. Skoberne Franc	Jeklarna	1	—	108
439. Kolar Roman	Valjarna II.	1		105
440. Stante Rudi	Kadri	3	2	105
441. Bastič Edvard	OEI	3	2	94
442. Ivačič Katja	MO	1	1	87
443. Rogelj Francka	Kadri	3		83
444. Sedlar Bojan •	EPA	3	2	80
445. Planinčič Milorad	Energetika	2	1	75
446. Kozlina Slobodan	Jeklarna	3	1 1/2	75
447. Kumperger Anton	Transport	1	G	74
448. Horvat Vladimir	KK	3	1 1/2	56
449. Horvat Milan	Transport	1	1	49
450. Kirn Vladimir	OEI	3	2	26
UPOKOJENCI DO:
1.	Bobek Ludvik 2.	Perpar Amalija 3.	Inkret Maks 4.	Duspara Ivo 5.	Sivka Jože 6.	Škomik Franc 7.	Berghaus Franc 8.	Krumpak Agica	Kovinarska 10, Štore Udarniška 2, Štore Kovinarska 14, Štore C. na Pečovje 4, Štore C. XIV. div. 13, Štore Kovinarska 20, Štore Vrunčeva 35, Celje C. XIV. div. 17, Štore	2 sob. stan. vel. 60 m2 2 sob. stan. 2 sob. stan. vel. 60 m2 1	sob. stan. 2	sob. stan. 1	sob. stan. 2	sob. stan. vel. 50 m2 2 sob. stan.	v Štorah v Štorah v Štorah v Štorah v Šentjur, v Štorah v Celju v Štorah
OPOMBA:			
Pri sestavljanju prioritetne liste sta izpadla:			
108. Mirt Ivan	MO	3 1	167
109. Mulej Anton	Jeklovlek	2	166
Popravek:
244. Ibrahimovič Asim	Jeklarna	3	—	141
DEJAN ŽOHAR
Med krajani Štor, ki se zanimajo za glasbo, to najlepšo obliko kulturnega izživljanja, je v marcu prijetno presenetila novica, da je naš mladi, 17-letni sokrajan s Pečovja, Dejan Žohar, na republiškem tekmovanju mladih umetnikov v Titovem Velenju osvojil s svojo trobento najvišjo lovoriko - prvo mesto. Ker je to uspeh za naš majhen kraj, je bila želja mnogih, da ga predstavimo v glasilu Železar.
Dejan je miren in discipliniran mladinec, ki mu njegov instrument poleg šole, kjer je odličnjak, pomeni vse. Je dijak Srednje elektrotehniške šole v Celju in štipendist TOZD-a Vzdrževanje. Na zmenek je prišel z očetom, ki gaje prvi uvedel v čar glasbe, saj je bil dolgoletni član orkestra Štorskih železarjev, dokler mu bolezen ni preprečila igranja.
ŽELEZAR: »Povej, Dejan, kdaj si se spopadel s svojim relativno težkim inštrumentom?«
DEJAN: »Pet let star sem že pihal v trobento, celjsko glasbeno šolo sem pričel obiskovati hkrati s 1. razredom osnovne šole. Ko sem končal drugi razred pa sem že igral pri orkestru Štorskih železarjev.«
ŽELEZAR: »Kdo so bili tvoji mentorji, učitelji?«
DEJAN: »Moj prvi učitelj, pod čigar vodstvom tudi sedaj igram v tovarniškem orkestru, je bil profesor Zupanc. Dve leti meje poučeval Stanko Pojavnik, nato učitelj Škoflek, pol leta Miha Vizjak in zadnja štiri leta profesor Majcen, s katerim sem dosegel svoje največje uspehe.«
ŽELEZAR: »Kateri so ti uspehi?«
DEJAN: »Leta 1982, ko sem prvič nastopil na republiškem prvenstvu mladih umetnikov v Mariboru, sem dosegel tretje mesto, 1984 na tekmovanju iste vrste v Trbovljah sem bil drugi in končno letos v Titovem Velenju prvi v konkurenci III. kategorije, kjer tekmujejo dijaki srednjih glasbenih šol. Izvajal sem Emmanuelovo Sonato pa Porreta Concertino št. 1 in 2.«
ŽELEZAR: »Koliko časa posvetiš inštrumentu in kakšni so tvoji plani za bodočnost?«
DEJAN: »Vsak dan igram doma eno uro, potem je seveda še igranje pri štorskem orkestru dvakrat tedensko, sem pa še član ansambla STRMINA (prej Štajerski fantje) iz Celja, torej je moja trobenta kar precej v vaji. Po končani TSŠ bi se želel še dalje izpopolnjevati na višjih stopnjah glasbenih šol v Mariboru in Ljubljani.«
Dejan bo šele decembra letos star 17 let, volja in disciplina, kot ju je pokazal do zdaj, ga lahko v glasbenem ustvarjanju še daleč pripeljeta. TOZD Vzdrževanje, kije vedno imel in tudi zdaj ima med svojimi delavci dobre muzikante, je v svojem štipendistu, ki se je letos na srečanju bodočim sodelavcem prvič predstavil, tako pridobil še enega, v bodočnosti možnega virtuoza na trobenti...
Dejan Žohar
VSEM VODJEM SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN
Področje za samoupravna razmerja in informiranje skrbi tudi za delo samoupravnih delovnih skupin. Za vse težave, ki jih morebiti imate pri svojem delu, se zato obračajte v področje tov. Tomažin. Vodje samoupravnih delovnih skupin se tudi menjavate, tako da včasih ostanemo brez točnih podatkov. Vljudno prosimo, da se vodje na zapisnike, ki nam jih pošiljate, razločno podpišete, oz. če vas nadomešča kdo drug, naj bo to zabeleženo.
Pa še to. Nekatere samoupravne delovne skupine delate dobro, nekatere se poredkoma ali pa sloh ne sestajate. Zaradi točnega pregleda in spremljanja vašega dela nam pošiljajte redno in pravočasno zapisnike. Včasih se dogaja, da imate kakšna posebna vprašanja in da na njih zahtevate odgovor. Za odgovore zadolžujete po navadi vodje TOZD ali druge strokovne službe. Da ne bi podvajali zahtevkov po odgovorih, vas prosimo, da na zapisnik zabeležite, na katero vprašanje vam priskrbimo odgovore in pojasnila iz našega področja.
PORTRET SODELAVCA:
VZDRŽEVALEC
VOVK
IVAN
Iz TOZD Ttransport sem prejela pobudo, da predstavim sodelavca tov. Ivana Vovka, ki v železniškem transportu opravlja dela in naloge načrtovalca vzdrževanja timih vozil.
Tov. Ivan Vovk ta dela opravlja vseh 13 let, kolikor je zaposlen v naši delovni organizaciji. Za njegov prispevek pri vestnem opravljanju dela ga je osnovna organizacija sindikata TOZD Transport nagradila s simbolično denarno nagrado. V sklepu je med drugim zapisano, da tov. Vovk opravlja tudi dela, ki presegajo delokrog zadolžitev.
Železar: Tov. Vovk, 00 ZS TOZD Transport vas je nagradila s simbolično nagrado 10.000 din v obliki darilnega bona za vaše posebne delovne uspehe. Kateri so to po vašem mnenju?
Tov. Vovk: Rad delam, nikoli ne rečem ne, čeprav določena dela ne sodijo v moj delokrog. Menim, da je uspeh že to, da pripomorem k uspešnem, tekočem in varnem delu. Seveda je uspešnost dela odvisna tudi od sodelavcev. Tako bi posebej omenil sodelavca tov. Franca Lončarja, kije za uspehe pri svojem delu (opravlja najrazličnejša strojno vzdrževalna dela) sprejel enako nagrado kot jaz.
Izredno pa me moti, da vseskozi občutimo mačehevski odnos. Težave, ki nas spremljajo, so raznolike in veliko jih je.
Popolnost delovnih sredstev železnice predpisujejo zvezni zakoni, ki so neizprosno natančni. S skrajnimi napori uspevamo tem zakonom ustreči. Včasih res rešujemo probleme, ki se zdijo v prvem trenutku nerešljivi. Veliko moramo narediti v naših mnogo premajhnih in od vseh pozabljenih prostorih.
Železar: Delovni pogoji so torej slabi?
Tov. Vovk: V takšnih pogojih dela, kot jih imamo sedaj, je res težko zagotavljati kvaliteto in s tem varno delo.
Železar: Kaj vse bi bilo potrebno narediti, da bi bili normalni pogoji za delo?
Tov. Vovk: Potrebna je sprememba lokacije, več pokritega prostora in drugih potrebnih prostorov za rezervne dele in podobno, več delavcev za vzdrževanje tirov. Glede na strojni park bi bila potrebna razširitev industrijskega tira in še bi lahko našteval.
Zavedam se, da bo to težko, vendar pa bomo v naši DO morali več razmišljati tudi o tem, da načrtovane proizvodnje ni mogoče doseči brez dobrih transportnih storitev, za te pa je predpogoj urejen vozni park. Leta je z večanjem količinske proizvodnje v DO vse bolj obremenjen, manj je časa za remonte, za preventivne posege, kar terja od nas iz leta v leto zahtevnejše delo. Izpostavljam tudi problem odnosa ostalih udeležencev v DO do delovnih sredstev. Premalo je tehnične kulture. Odnos proizvodnih obratov do ravnanja z osnovnimi sredstvi je premalo skrben, zato tudi prihaja do večjega števila okvar (npr. pri preobremenjenosti vagonov). Razveseljivo pa je, da se ta odnos resda počasi, vendar le spreminja.
Železar: Sodelavci vas cenijo kot strokovnjaka, dobrega prijatelja in človeka, ki čuti veliko pripadnost do štorskega kolektiva.
Tov. Vovk: Razumemo se med seboj, dobro sodelujemo.
Železar: In kaj menite o priznanju in simbolični nagradi?
Tov. Vovk: Moralno mi potrjuje občutek, kije včasih ob razmišljanju seveda lahko negotov in enostranski. Ob ugotovitvi, da tvoje delo in prizadevanja opazijo tudi drugi, je zadoščenje toliko večje.
Železar: Tov. Vovk, za vaše delovne uspehe vam čestitamo in želimo, da jih skupaj z vašimi sodelavci dosegate še naprej v upanju, da se bo enkrat tudi na železniškem transportu začelo »obračati na bolje«. Od česa vsega je to odvisno, pa se zavedamo vsi.
Ana T.
ZNANJE - POGOJ RAZVOJA TUDI V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI
Današnji hiter gospodarski razvoj terja od zaposlenih ljudi vedno več znanja in strokovne usposobljenosti. Zaradi tega je potrebno nenehno izpopolnjevati in spreminjati izobrazbeno strukturo zaposlenih. Nesporna je namreč ugotovitev, da sta izobraževanje ter znanje posledica in pogoj razvoja in se z njim najtesneje prepletata. Samo dobro usposobljeni kadri bodo lahko uspešni nosilci našega razvoja in vsega našega dela. Kadri so torej tisti, ki ustvarjajo in rešujejo probleme v delovni organizaciji. Če imajo ustrezna znanja, če se stalno izpopolnjujejo in če opravljajo dela, za katera so usposobljeni, ni večjih problemov in jih sproti rešujejo v procesu dela. Ključni notranji dejavnik uspešnega poslovanja v delovni organizaciji so torej kadri. Zato je potrebno nameniti vso pozornost njihovemu intenzivnemu usposabljanju in razvoju na vseh kadrovskih ravneh.
V	Železarni Štore imamo slabo kvalifikacijsko strukturo, saj je preko 50 % zaposlenih z izobrazbo do vključno III. stopnje strokovne usposobljenosti. Kvalifikacijska struktura kadrov se bo v tem srednjeročnem obdobju, predvsem pa dolgoročno, morala izboljšati. Že na sedanji stopnji tehnološkega razvoja nam primanjkuje strokovnih kadrov, če pa hočemo napredovati in preiti na razvojno intenzivno in tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo, moramo kadrovsko strukturo bistveno izboljšati.
Na žalost pa za to obstajajo zelo resne ovire, ki so posledica velikih potreb po strokovnjakih v sami občini Celje in nekoliko slabši interes mladine za metalurgijo kot dejavnost, v kateri vidijo svoj strokovnostni in osebnostni razvoj. Z veliko verjetnostjo lahko predvidevamo, da s še tako dodelanimi kadrovskimi akcijami, kot so boljši osebni dohodek, kadrovska stanovanja, pridobivanje kadrov že na fakultetah ipd., ne bomo uspeli pridobiti zadostnega števila strokovnih kadrov, ampak bomo morali maksimalno izkoristiti potencial, ki nam je na voljo. To pomeni, da bomo morali razviti sistem stalnega izpopolnjevanja in izobraževanja ter organizirati delo delavcev tako, da bo njihovo znanje maksimalno izkoriščeno in jih zato tudi primerno motivirati.
V	Pravilniku o izobraževanju delavcev v Železarni Štore piše, da so delavci dolžni skladno s pojavom novih znanstvenih in tehničnih dogajanj, z razvojem tehnologije in modernizacije proizvodnje, nenehno izpopolnjevati svoje strokovno in splošno znanje. Z izpopolnjevanjem strokovne izobrazbe delavcem omogočamo pridobivanje dodatnih in posebnih znanj, pomembnih za uspešno opravljanje poklicnih ter drugih nalog in funkcij.
Programi za izpopolnjevanje so lahko:
-	programi za sistematično in permanentno izpopolnjevanje v okviru stroke oz. področja dela,
P*#1 programi izpopolnjevanja za zahtevnejša dela v okviru pridobivanja poklica oz. za dela'v sorodnih dejavnostih ali strokah ter za specializacije,
-	programi za permanentno izobraževanje na področju kulture, samoupravljanja in družbenopolitičnega dela.
Ugotavljanje izobraževalnih potreb je kontinuiran in zapleten proces, v katerega morajo biti vključeni vodstveni in vodilni delavci, strokovnjaki s posameznih področij dela in kadrovska dejavnost. Samo s skupnimi močmi bomo lahko ugotovili, katera znanja bodo v bližnji in bolj oddaljeni prihodnosti delavci potrebovali za uspešno opravljanje svojega dela. Za izobraževanje je današnji trenutek namreč že preteklost. Izobražujemo se za prihodnost in za delo, ki ga bomo morali opravljati.
V bodoče bomo v naši delovni organizaciji poleg izobraževalne dejavnosti, ki se odvija sedaj, morali svoje delo usmeriti na naslednja področja:
-	usposabljanje za varno delo,
-	usposabljanje vodilnih in vodstvenih delavcev,
-	računalniško usposabljanje, iffi- učenje tujih jezikov,
«¡Er izobraževanje s področja kvalitete dela in • načrtno izpopolnjevanje izobrazbe v okviru programiranega razvoja kadrov.
Na vseh teh področjih bo potrebno izdelati podrobne programe. Izvajanje programov usposabljanja je v veliki meri odvisno tudi od obsega finančnih sredstev, kijih bomo pripravljeni odvajati za to dejavnost. Vedeti namreč moramo, daje izvajanje usposabljanja drago. Seveda pa ni nič tako drago kot neznanje in napake, ki jih delamo zaradi tega.
Določene stroške lahko tudi zmanjšamo. V delovni organizaciji imamo veliko strokovnjakov, ki bi ob primerni motivaciji in v primerjavi s ceno zunanjih vzgojno-izobraževalnih institucij banalno poceni bili pripravljeni svoje znanje prenašati na svoje sodelavce. Potrebno je samo ustvariti primerno klimo in jih zato vzpodbujati. Nasprotno pa jih velikokrat ožigosamo s »tako ali tako nimajo kaj drugega delati« in tako popolnoma izničimo njihova prizadevanja.
Glavan Slavica, dipl. ing. org. dela.
OBRAVNAVANE INOVACIJE
Komisija za gospodarjenje TOZD TRANSPORT je na 8. redni seji dne
10.	4. 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Za inovacijo tov. Jožeta Gajška in Ivana Gornika iz TOZD Vzdrževanje št. 846, »NAPRAVA ZA IZVLACENJE ZLOMLJENIH OSI DIFERENCIALOV«, se odobri tretje posebno plačilo na osnovi povprečnih prihrankov 1.645.168 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Za inovacijo tov. Antona Kumpergerja, Branka Škornika in Janeza Lupšine iz TOZD Transport št 708, »PREUREDITEV IZPUŠNE CEVI«, se odobri tretje posebno plačilo na osnovi povprečnih prihrankov 1.766.026 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
Komisija za gospodarjenje TOZD JEKLARNA je na 12. redni seji dne
22.	4. 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Janeza Rezarja in Draga Kramperška iz TOZD Vzdrževanje št. 1342, »SPREMEMBA PRITRDITVE REDUKTORJEV VOŽNJE MOSTU«, se odobri prvo posebno plačilo na osnovi prihrankov 12.621.112 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Inovacija tov. Draga Pertinača in Silva Krofliča iz TOZD Vzdrže-
vanje št. 1393, »SPREMEMBA KONSTRUKCIJE KABELSKEGA VOZIČKA«, se sprejme.	-
Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b.
3.	Inovacija tov. Draga Pertinača in Silva Krofliča iz TOZD Vzdrževanje št. 1394, »VTIČNICA ZA NAPAJANJE BREM. MAGNETA IN GRA-BILCA«, se sprejme.
Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b.
4.	Inovacijski predlog tov. Jožeta Spolenaka, ing. iz TOZD Jeklarna št. 1167, »IZBOLJŠAVA KREMPELJ NA GRABILCIH ZA STARO ŽELEZO«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno plačilo.
5.	Inovacijski predlog tov. Branka Himmelreicha iz TOZD Vzdrževanje št. 1417, »VGRADNJA NEPOVRATNIH VENTILOV NA HIDR. PNEVM. VOD K. N. št. 1 ŠKARIJ ZA REZANJE GREDIC«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno plačilo.
6.	Inovacijski predlog tov. Ladislava Podpečana iz TOZD Jeklarna št. 1404, »PRESTAVITEV KOLUTA IN VAROVALO PRED IZPADANJEM Al ŽICE«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za racionalizacije pri delavskem svetu TOZD LIVARNA VALJEV, KO KIL IN METALURŠKE LITINE je na 5. redni seji dne 24.4. 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Jožeta Šlatauerja in Jožeta Jazbeca iz TOZD Livarna I št. 1361, »ZAMENJAVA KROMITNEGA PESKA S KREMENČEVIM ZA OBLAGANJE VALJČNIH KOKIL TER IZDELAVO PEŠČENIH JEDER NGJL VALJEV 0 1100 x 460 IN 1050x350 (PUŠE)«, se odobri prvo posebno plačilo na osnovi prihrankov 10.975.886 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Za inovacijo tov. Jožeta Šlatauerja in Antona Urleba iz TOZD Livarna I št. 761, »POKROV SUŠILNE PEČI«, se odobri drugo posebno plačilo na osnovi povprečnih prihrankov 79.436 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
3.	Za inovacijo tov. Jožeta Jazbeca iz TOZD Livarna I št. 1026, »PREUREDITEV PODALJŠKOV HAVBE«, se odobri drugo posebno plačilo na osnovi povprečnih prihrankov 236.685 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
4.	Inovacijski predlog Inovacijskega krožka ključavničarjev TOZD Livarne I št. 1419, »IZDELAVA VZVODNIH ŠKARIJ«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD JEKLOVLEKje na 6. redni seji dne 24. 4. 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Antona Kneza iz TOZD Jeklovlek št. 1280, »RACIONALNEJŠI RAZREZ KOLOBARJEV V ŠIPKE«, se odobri prvo posebno plačilo na osnovi prihrankov 3.778.425 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Za inovacijo članov krožka št. 1 iz TOZD Jeklovlek št. 1184, »OD-PRAŠEVANJE FILTROV«, se odobri prvo posebno plačilo na osnovi prihrankov 3.265.628 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
3.	Za inovacijo tov. Ivana Urleba in Branka Himmelreicha iz TOZD Vzdrževanje št. 1037, »VPETJE CILINDROV NA DUOTIH IN PPM 1000«, se odobri drugo posebno plačilo na osnovi povprečnih prihrankov 950.560 in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
4.	Za inovacijo tov. Božidarja Klinarja in Franca Rozmana iz TOZD Vzdrževanje št. 1095, »IZBOLJŠAVA DEMONTAŽE GREDI POGONSKIH VALJČNIC NA PPM 1000«, se odobri drugo posebno plačilo na osnovi povprečnih prihrankov 1.093.260 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
5.	Za inovacijo tov. Leopolda Ocvirka iz TOZD Jeklovlek št. 725, »SPREMEMBA MAZALNEGA SISTEMA VALJEV PRI RAVNALNEM STROJU PBR - 2«, se odobri tretje posebno plačilo na osnovi povprečnih prihrankov 3.227.156 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb.
Komisija za gospodarjenje pri delavskem svetu Delovne skupnosti skupnih služb je na 2. redni seji dne 17. 4. 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Igorja Križmana iz DSSS - Sektor za finančne in računovodske posle in Marjana Kranerja iz DSSS - Sektor ekonomika, organizacija in informatika št. 1369, »UKINITEV TABELE OS 26/T Z MOŽNOSTJO IZPISA KATEREGAKOLI STANJA«, se odobri prvo posebno plačilo na osnovi prihrankov 440.000 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
2.	Za inovacijo tov. Danice Verbič, oec., Franca Rebernika, Antona Krebsa, dipl. ing. org., Vladislava Škornika, dipl. oec., Zorana Lubeja iz DSSS - Sektor ekonomika, organizacija in informatika in Ota Pungartnika, dipl. pol. iz DSSS - Sektor za kadre in splošne zadeve št. 1360, »IS POSLOVODNE INFORMACIJE«, se odobri enkratno posebno plačilo na osnovi prihrankov 9.438.060 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
3.	Inovacijski predlog tov. Danice Verbič, oec. iz DSSS - Sektor ekonomika, organizacija in informatika št. 1353, »INTERAKTIVNO AŽURI-RANJE PODATKOV O REZULTATIH POSLOVANJA«, se sprejme. Avtorici pripada pavšalno plačilo.
4.	Inovacijski predlog tov. Igorja Križmana iz DSSS - Sektor za finančne in računovodske posle in Marjana Kranerja iz DSSS - Sektor ekonomika, organizacija in informatika št. 1370, »NADOMESTILO ROČNEGA DELApODPIS OS«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
5.	Inovacijski predlog tov. Igorja Križmana iz DSSS - Sektor za finančne in računovodske posle in Marjana Kranerja iz DSSS - Sektor ekonomika, organizacija in informatika št. 1371, »NADOMESTILO ROČNEGA DELA ODPIS AM«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
6.	Inovacijski predlog tov. Draga Krajnca, Zorana Lubeja, Danice Verbič, oec., Karla Pušnika in Albina Škofleka iz DSSS - Sektor ekonomika, organizacija in informatika št. 1378, »INTERAKTIVNI KADROVSKI INFORMACIJSKI SISTEM ŽŠ«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno plačilo.
7.	Inovacijski predlog tov. Vladimirja Kirna iz DSSS - Sektor ekonomika, organizacija in informatika št. 1396, »PRIKAZ USE/SP-jeve KONZOLE NA EKRANU CMS UPORABNIKOV«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
8.	Inovacijski predlog tov. Vladimirja Kirna iz DSSS - Sektor ekonomika, organizacija in informatika št. 1411, »KOPIRANJE IN PRENOS POSAMEZNE VRSTICE ALI BLOKA VRSTIC MED DATOTEKAMI V CMS«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno plačilo.
POEZIJA	
NAŠEGA	
SODELAVCA	
PROLEČE	RADNIČKA PESMA
Iz zimskog sna nas je diglo,	Radnička je tuga p rego lema
deca se vesele	sve poskupi a on para nema
i sa nama radost dele	radi tako danas i sutra
tamo šuma, amo lug,	u kafani dočekuje jutra.
proleče je najbolji drug	Problemi sve veči
Grane listaju, ruže cvetaju,	kako i a izveči
cveta cveče	prema radu se nosi
stiglo je proleče, sad i deda svog unuka za ruku drži	kao da prosi.
i ako ih sunce nemilosrdno prži.	Fabrike dime i puše ubijaju ga iz dna duše,
Proleče je za zaljubljene	Stanite cene i učene
ali i mene, svi se raduju, trče, vesele	kako to radnici da procene.
sa nama radost da dele.	U 6 sati mora biti ali ne sme piti
Svi trče i kažu	Največa radost je ona
metereolozi nas ponekad lazu, naviknuti na takve stvari	kada uz po podne zvone zvona.
za njih niko in ne mari,	Još jedan prode dan
deco, študenti, dači,	urno ran padam u san.
izadite proleče vas zove.	Mirčič Zoran TOZD GKSG
KRATKA PREDSTAVITEV PODROČJA ZA AVTOMATSKO VODENJE PROCESOV (AVP)
Sedanje delo
Področje AVP je v letu 1986 začelo s pospešenimi aktivnostmi pri avtomatizaciji proizvodnega procesa jeklarne. Nabavljena je bila ustrezna aparatuma oprema, to je zmogljivi mini-računalnik Delta 644/160 (1MByte centralnega spomina, 160 MByte perifernega spomina) in osnovno terminalsko mrežo (11 video-terminalov, 5 tiskalnih terminalov). Tega leta je bila tudi sklenjena pogodba z Železarno Ravne o sodelovanju pri uvajanju avtomatskega vodenja procesov v jeklarstvu. S to pogodbo smo dobili pravico do uporabe in predelave za lastne potrebe dveh paketov računalniških programov, to je paketa AVTO-JEK (vodenje in krmiljenje proizvodnje jekla) in paketa KEM-101 (računalniško podprto vodenje in evidentiranje kemijske sestave jekla), ter več pomožnih programov in programskih paketov, ki omogočajo vzdrževanje in uporabo prvih dveh.
AVTO-JEK temelji na statistični analizi šarž iz preteklih obdobij in vodenju proizvodnje na osnovi tako dobljenih računalniških modelov. Programski paket KEM-101 pa opravlja prenašanje rezultatov kemijskih analiz jekla in njihovo kontrolo in evidentiranje.
S to vsebino KEM-101 ni bil zadosten za Železarno Štore, ker ne upošteva kvalitete sredic, odlitih na konti napravi. Potreben je bil dodatni podprojekt, v okviru katerega je bila zajeta tudi ta problematika. Ta podprojekt smo v celoti realizirali v Železarni Štore, tako da sedaj programski paket KEM-101 ustreza našim zahtevam in predstavlja sistem kontrole kakovosti jekla. V poizkusno obratovanje je bil uveden v februarju 1987. Sedaj pa tečejo dela na programskem paketu AVTO-JEK, ki bo predvidoma uveden v uporabo v drugi polovici tega leta.
Vsa dela na uvajanju navedenih programskih paketov so se opravljala in se opravljajo v sodelovanju s sodelavci iz sektorja RRI in uporabnikov, to je TOZD jeklarna in TOZD Kontrola kakovosti. Od uvedbe opisanih programskih paketov pričakujemo znižanje proizvodnih stroškov in večjo stalnost kvalitete jekla (manjši odstotek zgrešenih šarž), vendar se z njuno uvedbo delo v jeklarni še ne bo končalo. Naslednja faza bo morala biti uvedba programskega paketa za energetsko vodenje peči, ki bo omogočil znatne prihranke pri električni energiji in elektrodah, skrajšanje trajanja posamezne šarže in s tem tudi povečanje produktivnosti. Energija postaja vse dražja, zato bo uvedba tega programskega paketa kmalu nujnost.
Perspektive nadaljnjega razvoja avtomatskega vodenja proizvodnih procesov v Železarni Štore
V	razvitem svetu postaja procesno računalništvo dejavnost strateškega pomena, saj ne smemo pozabiti, da samo le-to neposredno vpliva na uspešnost proizvodnje, in to z:
-	zmanjšanjem potrebnih surovin (vložka) in porabe energije,
-	povečanjem produktivnosti,
-	zagotavljanjem stalnosti kvalitete proizvodov (zmanjšanje izmečka).
V	prihodnosti bo potrebno tudi v naši DO uvajati avtomatsko vodenje procesov v vse proizvodne panoge, tako tudi v valjarstvo, hladno predelavo jekla, livarstvo (tu so že bili storjeni prvi koraki v obeh livarnah). Uvajati bomo morali CAD in CAM (računalniško podprto načrtovanje in proizvodnjo) v mehansko obdelavo, inženiring in konstrukcijo, seveda vse v sodelovanju z uporabniki. Vse to bo terjalo tudi znatna vlaganja v opremo, kadrovsko okrepitev področja AVP in izobraževanje uporabnikov. Zato nam mora biti glavni kriterij pri odločitvah o uvajanju avtomatskega vodenja procesov v posamezne proizvodne procese ekonomska uspešnost projekta, to je:
-	investirana vrednost v računalniško opremo in programe se mora s povečanjem obsega proizvodnje ali s prihranki povrniti v ustreznem času.
Kot sem že omenil, se v razvitem svetu obseg procesnega računalništva nezadržno širi, pred nami imajo vsaj 15 let prednosti. Proizvajalec (podjetje), ki svoje proizvodnje ne avtomatizira, izgublja konkurenčnost na tržišču, kar se bo prej ali slej pojavilo tudi pri nas. Ker pa je uvajanje posameznih računalniških aplikacij v proizvodnjo dolgotrajen in težaven postopek, saj traja lahko tudi 1-2 leti, je pred nami težavna naloga, da pravočasno analiziramo gibanja v gospodarstvu in sprejmemo ustrezne ukrepe. Vse to bo terjalo največjo angažiranost poslovodnih delavcev, saj je avtomatizacija proizvodnje eden od pogojev, da si delavci Železarne Štore zagotovimo svoj obstanek v vse trših pogojih gospodarjenja.
Marjan Krajnc, dipl. ing.
Razpis ribiških tekmovanj in družabnih ribolovov ribiške družine Voglajna za leto 1987
26.	april 1987 SšUHE DISCIPLINE - MLADINCI
Zbor ob 8.00 uri pri ribiškem domu Tratna. :
10.	maj 1987 - IZBIRNO TEKMOVANJE V LOVU RIB S PLOVCEM -ČLANI
Zbor ob 7.00 uri pri ribiškem domu Tratna.
31. maj 1987 - DRUŽINSKI DRUŽABNI RIBOLOV NA NAJVEČJO RIBO ZA NASLOV »RIBIŠKI CAR VOGLAJNA 1987« - ČLANI, ČLANICE IN MLADINCI
Tekmuje se od 6.00 ure do 14.00 ure ne glede na čas prihoda tekmovalcev z obvezno prijavo pri sodniški ekipi na ribiškem domu Tratna.
19.	junij 1987 - NOČNI DRUŽABNI RIBOLOV NA ROPARICE- ČLANI in Članice
Zbor ob 20.00 uri na ribiškem domu Tratna - tekmuje se do 24.00
ure.
15.	avgust 1987 - MEDDRUŽINSKO TEKMOVANJE V LOVU RIB S PLOVCEM ZA PREHODNI POKAL »18. AVGUST« - ČLANI »A« IN »B« TEKMOVALNE EKIPE RD VOGLAJNA
13.	september 1987 - MEDOBRATNO TEKMOVANJE V LOVU RIB S PLOVCEM ZA RIBICE - Člane kolektiva do železarne štore
Zbor ob 7.00 uri na ribiškem domu Tratna.
Od 1. maja do 27. septembra 1987 - TEKMOVANJE V RIBOLOVU NA OSTRIŽA, SONČNEGA OSTRIŽA IN OKUNA - ČLANI, ČLANICE IN MLADINCI
Tekmuje se vsako soboto, nedeljo in državne praznike od zore do mraka Ulov se evidentira pri skrbniku ribiškega doma Tratna in tov. Ko-košarju Milanu - Gorica pri Slivnici. Zadnji dan lova, dne 27, 9. 1987, je ob 10.00 uri na ribiškem domu Tratna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad.
Pozivamo vse člane, članice in mladince, da se udeležijo tekmovanj ter družabnih ribolovov v čim večjem številu.
DOBER PRIJEM!	Ribiška družina Voglajna
PRODAJNA MESTA DNEVNIH TURISTIČNIH RIBOLOVNIH DOVOLILNIC ZA RIBOLOV NA SLIVNIŠKEM JEZERU
-	HOLCINGER Ignac - Rakitovec 5 - Gorica pri Slivnici
-	KO KOŠAR Milan - Gorica pri Slivnici
-	Gostišče HVALEC Milan - Nova vas - Šentjur pri Celju
-	Gostišče PRI MOSTU - Šentjur pri Celju
-	Gostišče JERNEJ Andrej - Šentjur pri Celju
-	Hotel MERX - Šentjur pri Celju
-	Gostišče MULEJ Marica (¡Gologranc - Prožinska vas
-	Glavna vratarnica Železarne Štore - Štore
-	Ribiški dom TRATNA na Slivniškem jezeru
Dober prijem!
RD Voglajna
STRELSKE NOVICE
Končalo se je tekmovanje z zračno puško v nacionalnem programu v slovenski ligi, kjer je sodelovala tudi ekipa naše strelske družine. Zaradi gmotnih razmer je bilo razdeljeno na vzhod in zahod. Naša ekipa je v vzhodni ligi dosegla 4. mesto. Med posamezniki pa seje po seštevku vseh kol v celotni ligi ponovno najbolje izkazal naš strelec Malec Branko, ki je drugo leto zapored proglašen kot najboljši posameznik v tej ligi.
V Štorah je bilo dne 4. 4. tekmovanje, že četrto po vrsti, v streljanju z zračno puško za pokal LIVAR-ŽELEZAR. Udeležilo se ga je 18 najboljših ekip iz vse Slovenije. Tokrat je zmagala ekipa STT Trbovlje. Naša ekipa KOVINARJA je bila četrta.
Teden dni kasneje so se naši strelci udeležili tekmovanja z zračno puško v nacionalnem programu v Sarajevu. Pravico nastopa na tem državnem prvenstvu sije pridobila tudi naša ekipa, kije na predhodnih izbirnih tekmovanjih v regiji in republiki dosegla določeno število krogov kot »normo« za nastop na tem prvenstvu. Izmed 90 nastopajočih članskih ekip je 13. mesto za našo ekipo dokaj soliden uspeh. Med posamezniki je naš Branko dosegel 375 krogov od 400 možnih, kar je za 4 kroge manj od njegovega državnega rekorda, ki gaje dosegel leta 1985 na državnem prvenstvu v Nišu.
Dne 18. 4. se je naša ekipa udeležila tekmovanja v Zagorju, kjer je tamkajšna družina priredila jubilejno tekmovanje. Naši strelci so bili uspešni, saj so izmed 16 ekipami bili drugi, kot posameznik je bil drugi tudi naš strelec.
Predaha za naše strelce ne bo. Do meseca oktobra bodo tekmovanja z MK orožjem. Žal zaradi vse dražjega streliva za ostale člane strelske družine nismo v stanju omogočiti rednih treningov s tem orožjem. To tudi velja za vojaško puško. Našim strelcem kot ekipi želimo še nadalje veliko uspehov.
Bule Vinko
SINDIKALNO PRVENSTVO V ŠAHU
Po večletni prekinitvi nastopanja na SŠI v šahu je Železarna zopet nastopila z ekipo, ki je v spomladanskem delu v II. ligi osvojila od devetih ekip I. mesto in s tem ob eventuelnem ponovnem uspehu v jeseni vrnitev Železarne v I. Celjsko sindikalno ligo. Za ekipo Železarne so nastopali: Arzenšek Štefan, Kumperger Anton, Potočnik Albin, Ošep Stanko in vodja ekipe Diaci Ciril.
Tekmovanje je bilo tri zaporedne petke v mesecu aprilu, 3. 4., 10. 4. in 12. 4. 1987 od 17.30 do 20.30 ure v Šahovskem klubu v Celju.
Diaci Ciril
GORELI SO KRESOVI (različno)
Čeprav delavski praznik, 1. maj, ni več tisti v mnogočem, kar je bil včasih, ga je naš kraj tudi letos dostojno proslavil. Kot naročeno je bilo tudi vreme in grmenje možnaijev po okoliških zaselkih je ob večernih urah, ko so po hribih zagoreli kresovi, dajalo posebno obeležje prazniku.
Na predvečer praznika seje na proslavi ob mlaju na Lipi zbralo mnogo krajanov. Svečanost, ki seje po mojem skromnem mnenju pričela prepozno (ob 21. uri), so - kot navadno - otvorili godbeniki z Internacionalo, program se je nadaljeval ob sijajnem govoru tovariša Kramerja Jožeta predsednika skupščine KS Štore, nastopu pevcev in kompolske folklore, ki pa je plesala že v popolni temi. Res škoda, samo ena žarnica, pripeta na bor, rastoč sredi planotice, bi povsem poživila prireditev. Ni bilo, žal, človeka v pripravljalnem štabu, ki bi se tega spomnil. Saj si ne domišljam, da mi gre vloga dežurnega kritika, pa mi je kar nekaj ljudi - stalnih obiskovalcev svečanosti — svetovalo, naj o tem pišem. Sliko grmade, ah, to me je pa sram objaviti (zainteresirani neprisotni si jo lahko ogledajo pri Lojzetu Žnidarju). Tisti »kresek« so bojda znosili na kup štorski cicibani in pionirji - mladina našega kraja menda nima več časa za »take hece« ali pa ji manjka organizacije. Čast torej gasilcem, godbi in vsem tistim zavzetim mladim v Kresnikah, Šentjanžu, Pečovju, Ogorevcu in na Domu lovcev — Vrunčevem domu, ki so nam s svojo zavzetostjo, mogočnimi kresi in domačo glasbo omogočili doživetje, ki pritiče delavskemu prazniku.
Jok
ŽIVLJENJE V ZAPORU
6.	aprila sta nas obiskala tov. Milena Pust in tov. Ivan Tofant. Pripovedovala sta nam o življenju med NOB.
Povedala sta nam, kako je bilo v zaporu v Nemčiji. Delali so od jutra do mraka. Dobili so zelo malo hrane. Zraven so bili vedno pazniki, ki so jih tepli, če niso dovolj hitro delali. Mučili so jih na vse načine. Pozimi so morali bosi stati v snegu. Mnogo jih je umrlo od lakote, še več pa je našlo smrt v plinskih celicah.
Še mnogo vsega sta nam povedala. Imela sta solzne oči ob mislih na svoje najdražje, ki so svoja mlada življenja pustili v taboriščih.
Podplatan Marko OŠ Kompole
Vodstvo in tekmovalna ekipa strelcev »kovinarjev«
MEDOBRATNO TEKMOVANJE V ŠAHU
Dne 2. 4. 1987 je bilo v prostorih Mlinarjevega Janeza na Teharjah medobratno tekmovanje v šahu. Nastopalo je 8 ekip. Vse ekipe so nastopale v popolni postavi z vsemi štirimi igralci. Igralo se je na igralni čas 15 min. po sistemu vsak z vsakim. Samo tekmovanje je potekalo v pravem čportnem in tekmovalnem vzdušju.
Posamezne ekipe so zbrale naslednje število točk:
1. Jeklarna - Transport	20 točk
2. DSSS	19,5 točk
3. Vzdrževanje	17,5 točk
4. Kontrola kakovosti	15 točk
5. Jeklovlek	12,5 točk
6. Livarna	10 točk
7. Mehanska obdelava	9,5 točk
8. Valjarna	8 točk
Tekmovanje je vodil Diaci Ciril.	
Frenku Muleju	v spon
Pod hribom, na mestu mrtvih, pred gomilo, staro komaj leto dni sem mu prižgal svečo. Od šentjurske strani vleče rezek veter. Doli, na širni cesti se pode avtomobili - mudi se jim.
Danes, pa tudi sicer ne, tu ni ljudi. Tako kot včasih, le luč je taka kot zmeraj. Živo poskakuje njen plamen. Vsakih tolikokrat ga prestraši veter. »Če ugasnem, me boš prižgal, me obudil?« Prižgal te bom, obvaroval. Gori, le gori, pa višje in močneje, da se bo videlo dol do močvirja. Prikliči prijatelje in jih opomni, da čas ni denar.
Spominjam se in težko mi je. Tudi sram me je. Spominjam se vseh tistih dolgih let životarjenja v močvirju, dolgih sobot na vročem kamenju. Le redko nam je bilo lepo, večinoma ne. V tebi je vedno živelo upanje. Verjel si, da bomo nekoč tudi mi v vrsti dobrih. Prav gotovo te je to delalo vedno dobre volje. Ta je pomagala tudi nam, nejevemejšim, da smo s tabo upali. Vendar, mnogokrat upanje in želje ne obrode sadu; tudi naše niso. Mesto, kamor smo jih sejali, ni bilo pravo. Izsušilo se je in nas pregnalo.
Vsi, katerim si se razdajal, z nami sodeloval, smo bogatejši. Tvoja svetla, poštena misel, ostaja v nas za vedno, pa čeprav si dolgo že tu. Zdi se nam, da smo še včeraj bili skupaj. Le vstopil si, pa si že odšel. Skrbno si čuval rane tistega drugega življenja, mogoče bolezni, mogoče obupa. Ni nam bilo dano pomagati ti. Karkoli je bilo, bilo je močnejše od tebe; s seboj v grob si nesel.
Ljubezen nikogaršnja, ne jok, ti gomile ne ogreje več. Utihle zvoke koračnic bo nadaljevalo v vetru šelesteče mlado listje. Le sonce ti bo prinašalo dih življenja, tebi, tukaj samemu.
Tako malo jih je, katerih obljube, katerih moške besede drže. Tako malo poštenih, nepodkupljivih ... Ti si bil eden izmed njih. V življenju si želel biti vedno določen, stalen. Kot ta cipresa, ki te bo varovala pred vročim soncem poletja. Naj bo prizanesljivejša do teba, kot je bilo življenje. Naj zeleni in te varuje, naj ne obupa in naj se ne posuši.
Tamdoli ni cipres, ni sence in ne milosti. - Še se bo izsuševalo močvirje. Zaman si odšel.
VIIV
KADROVSKE
VESTI
V mesecu marcu 1987 so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Selčan Andrej, ing. strojništva — valjarna II; Pistivšek Anton, strugar - MO valji; Kolšek Danijel, ing. gradbeništva - GKSG; Boršič Mladen, strugar - MO valji; Barič Zvonko, strugar — MO valji; Pun-geršek Branko, delavec-jeklarna; Frece Slavko, žerjavovodja — jeklarna; Vrečko Jurko, strugar - MO valji; Štor Danilo, dipl. ing. strojništva - inženiring - gorilniki.
Iz JLA so se vrnili:
Duplišak Edo, strugar - Mo litina; Obrez Ivan, rezkalec - MO orodjarna; Novak Viktor, delavec S livarna I; Ferme Martin, pridobiva-lec kovin - elektroplavž; Gobec Miran, strugar - obrat strojnega vzdrževanja; Hrvatič Janez, elektrome-hanik - obrat strojnega vzdrževanja; Lesjak Franc, strojni ključavničar - livarna I; Hribernik Zdravko, delavec - jeklovlek; Piljič Milorad, kalupar livar - livarna I; Kajba Franc, predelovalec kovin-jeklovlek; Gjerkiš Zlatko, strugar - obrat strojnega vzdrževanja; Podgoršek Vinko, modelni mizar - modelna mizama; Drofenik Jernej, strugar -Mo valji; Klemenčič Miroslav, predelovalec kovin - valjarna II; Gojzdnik Drago, livar kalupar - livarna I; Šnek Edvard, metalurški tehnik — jeklarna; Prekratič Mladen, predelovalec kovin - valjarna II; Voga Stanko, strojni ključavničar - MO litina; Kompolšek Samo, obratni elektrikar - elektroobrat; Urleb Robert, metalurški tehnik -valjarna II; Vrečko Silvo, pridobi-valec kovin - jeklarna; Fidler Ludvik, strojni ključavničar-jeklarna.
V JLA so odšli:
Gologranc Srečko, strojni livar in jedrar — elektroplavž; Slapšak Bojan, delavec ¡1 jeklovlek; Šuhel Ivan, oblikovalec kovin - MO valji; Šuhel Štefan, kmetijec - jeklovlek; Zorc Matjaž, elektrik energetika -
KURIRČKOVA POŠTA
Tudi letos smo nosili kurirčkovo torbico. Natalija, Boštjan in jaz smo nosili kurirčkovo torbico. Iz Šentjurja so prinesli veliko težko torbico. Prevzeli sojo štorski učenci. Mi smo jo nesli na Opoko.
Geslo je bilo »Koroška Karabinka«.
Klemi Renčelj OŠ Kompole
elektroobrat; Gorinšek Niko, avtomehanik - energetski obrat; Gorenjak Andrej, oblikovalec kovin -a valjarna I; Novakovič Radenko, elektromehanik - elektroplavž; Še-lekar Martin, oblikovalec kovin -obrat strojnega vzdrževanja; Žav-ski Vincenc, strojni livar in jedrar j® livarna I; Drofenik Janez, lesar 11 modelna mizama; Kolar Roman, predelovalec kovin - valjarna II; Selič Martin, strojni livar in jedrar S; livarna I; Završek Danijel, delavec - MO litina; Drobne Marjan, oblikovalec - Mo valji; Zidanšek Franc, kmetovalec — obrat strojnega vzdrževanja; Straže Franc, elektrikar energetik - el. obrat; Šivak Marijan, voznik viličarja - jeklovlek; Ptujed Damir, livar kalupar -livarna II.
Sporazumno z DO so odšli:
Posedel Alojz, dipl. ekonomist -EOI; Tovornik Rudolf, pravnik -Sektor PP Petek-Šolinc Metka, dipl. ekonomist - SEKTOR za RRI; Ojsteršek Srečko, oblikovalec ko-ving obrat strojnega vzdrževanja; Marovšek Branko, strojni livar in jedrar - livarna II.
Po izteku pripravniške dobe je odšel:
Pompe Marko, elektrikar el. obrat.
Zaradi negativne ocene v poskusni dobi je odšel:
Potočnik Jurij, delavec - jeklarna.
Izključen iz DO - disciplinski ukrep:
Stiplovšek Franc, mehanik kmetijskih strojev - energetski obrat.
UPOKOJENI
ROMIH Martin, rojen 4. 4. 1931, stanujoč Nad streliščem 2, Štore. Skozi vso delovno dobo je delal v železarni. Dolga leta je delal v livarni sive litine kot livar specialist. Leta 1978 je bil premeščen v DS priprava proizvodnje na dela lan-serja tehnične in delovne dokumentacije. Pred upokojitvijo pa je določal in zasledoval časovne normative.
31.3.1987	je bil redno upokojen.
DRŽAN Ludvik, rojen 18. 8.1925, stanujoč Udarniška ul. 5, Štore. Vso delovno dobo je delal v železarni, in to v modemi mizami kot modelni mizar, starejši specialist in vodja skupine.
31.3.1987	je bil redno upokojen.
DEBELJAK Karl, rojen 23. 10. 1936, stanujoč Trnovec n. h., Šentjur. V železarni se je zaposlil leta 1959 kot ingotar v Jeklarni I. Zaradi ukinitve obrata je bil leta 1979 premeščen v TOZD Valjarna II na dela in naloge adjusterja. Pred upokojitvijo pa je opravljal dela valjarja.
5.	3. 1987 je bil redno upokojen.
KOZOLE Ivan, rojen 13. 4. 1930, stanujoč Pečovje 9c, Štore. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1947. Po odsluženju vojaškega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO. Nekaj let je delal v šamotarni. Zaradi ukinitve obrata je bil premeščen v TOZD Elektroplavž na dela in naloge livarja ter kontr. stanja in mazanja strojev in naprav.
31.3.1987	je bil redno upokojen.
PERDAN Rudolf, rojen 7.7.1926, stanujoč Cesta na Dobrovo 64a, Celje. V naši DO se je zaposlil leta 1978 kot tehnolog v Tovarni traktorjev. Zaradi ukinitve TOZD pa je bil prerazporejen v Sektor za PP prav tako na dela tehnologa.
31.3.1987	je bil starostno upokojen.
ČRETNIK Jožef, rojen 23. 3. 1930, stanujoč Proseniško la, Šentjur. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1950. Po odsluženju vojaškega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO kot livar kalupar v Livarni II. Kmalu je bil premeščen v Livarno I na dela in naloge livarja specialista. Najzahtevnejša livarska dela je opravljal vse do upokojitve.
6.	3. 1987 je bil redno upokojen.
OŽEK Franc, rojen 18. 12. 1929, stanujoč Zvodno 57, Celje. V železarni je bil zaposlen skozi vso delovno dobo. Delal je v mehanični delavnici kot vodja oddelka.
31. 3. 1987 je bil redno upokojen.
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika ¡3' rokopisov ne vračamo.