Obaii zbor ,,Zaveze slov. učiteljskih dništev" v Novem Mestu, 4. in 5. kimovca 1895. (Konec.) esolucije gospoda Štukelja so se brez ugovora soglasno sprejele. Potem je dobil besedo gosp. Luka Jelenc, da utemelji svojo  resolucijo o volilni pravici definitivno nameščenih učiteljev in učiteljic. Poročevaleo se je odzval svoji nalogi blizo tako-le: wSlavna skupščina!" Upravni odbor »Zaveze" ini je še le pri včerajšnji seji dal nalogo, govoriti danes o volilni pravici stalno nameščenih učiteljev in učiteljic za Kranjsko. Umevno je torej, da rni je nedostajalo pripomookov do danes to važno zadevo temeljito proučiti in krepko podpreti pozneje stavljeno resolucijo. Zato oprostite, slavna gospoda, da danes pogle- damo to proporno, a za nas jako važno vprašanje samo v glavnih potezah. Pri vsaki volitvi zbero stranke krog sebe svoje zveste pristaše. Odločiti se je tudi učiteljstvu, da se pridruži jednej ali drugej stranki, pri katerej ve, da najde boljših prijateljev, katera bolje zastopa njegove koristi. A v volitvenih borbah zanašati se je samo na zveste privrženoe, koji stoje trdno ko skala ter se ne dado upogniti nobenej sili. Prašam, so li ucitelji taki zavezniki? Po prepričanji, smelo trdim, da! Pa kaj jira čestokrat pomaga moč prepričanja, ker se jim zabranjuje najvažnejša državljanska pravica, volilna pravica. Pride dan volitve! Učitelj stopi v volilno sobo, pred volilno kornisijo. Tu tnu odvzamejo orožje v podobi ,,glasovnice" rekoč: Učitelji niraate volilno pravice! Za učiteljem voli pa brez ovir kak ralad praktikant. Kako nas učitelje prepogosto kujejo v zvezde tudi merodajni krogi; rai smo jim, ki odločujerao srečno ali nesrečno prihodnjost narodov; stranka, pravijo, katera ima šolstvo in nas na svoji strani, iraa bodočnost, da, zovejo nas celo velesila — laskave besede — a kedar je treba prestopiti od besede do dejanja, kedar nam je treba pripomoči do pravice, o takrat se ne gane nihče, le, da se ne povikša ugled učiteljstva! Da pa ravno radi odrekanja volilne pravice prav veliko trpi naš ugled med občinstvom, kdo ini more ugovarjati! S tem, da se učiteljstvu odreka volilna pravica, jemlje se mu ves upliv na politično življenje, koje globoko sega tudi v naše razmere. Socijalno vprašanje pretresa dandanes Evropo. Ukrepa se na vse strani, kako je rešiti. Sklicujejo se v to svrho enkete, zaslišuje se mnenje zvedencev obrtnikov, sluša obupujoči glas trpinčenega delavca in kmeta, predenj se kaj ukrene. Kaj pa, kedar je treba, ali bolje, kedar nameravajo premeniti šolske zakone? Naših besed ne slušajo, ampak ukrepajo po svoje, da, gredo še dalje in nara pri volitvah zabranijo pripomoči do zmage tisti stranki, ki nam je vsaj malo bolj naklonjena. Pojdimo korak dalje ter poglejrao, na kaj se opirajo, ko zabranjujejo stalno namešoenim učiteljem volilno pravico. Obcinskega volilnega reda za vojvodstvo Kranjsko od 17. svecana 1866 § 1. al. 2 lit. f je tista nejasna določba, na kojo se sklicujejo. Glasi se doslovno: Volilno pravico imajo: Nacelniki in viši učitelji obcinskih ljudskih ucilnic, in vodje (direktorji), profesorji in učitelji viših učilnic v občini. Sam priznavam, da se vsled te določbe vsakemu učitelju, izvzemši nadučitelje, lehko krati volilna pravica, lehko se mu pa tudi pusti, zvrševati jo. V prvem slučaji tolmacijo zakon po sedanjih razmerah. Naoelniki in višji učitelji, to so sedanji voditelji na jednorazrednicah in naduči- telji, ti imajo volilno pravico. Stalno iiamešcenih učiteljev zakonita določba ne pozna, zato se jini brani voliti. Toda tisti, kateri tako tolmačijo zakonito določbo, ne pomislijo, da je občinski volilni red zastarel, da leta 1866. še ni bilo sedaj veljavnega šolskega zakona, da takrat še ni bilo nadučiteljev in da se pod besedo nacelnik in višji učitelj mora razum<jti sedanji nadučitelj in stalno nameščeni učitelj. Da je ta interpretacija zakonite doloebe jedino prava, potrjuje nain razsodba vis. c. kr. državnega sodišča, koje je vsakokrat učiteljem pritožnikom prisodilo pravico. Slioeti volilni red, kakor pri nas, imajo na Moravi. Tu se je 1. 1883. kratila volilna pravica nekaterim uciteljein. Pritožili so se, propali pri nižji instanci, a prodrli pri državnem sodišči. Hazsodba državnega sodišča v tej zadevi je za nas prineipijelne važnosti. Le žal, kakor sem že omenil, da jo nimam pri roki. V razlogih navaja državno sodišče, da se pod imenoni jjiiaoelniki" in ,,višji učitelji" razumejo sedanji nadučitelji in stalno namešoeni uoitelji. Na to razsodbo se nani je opirati. \;sled nje bi se nobenemu staltio nameščenemu uoitelju ne sriK^la kratiti volilna pravica. A ker so volilni boji burni, strast slepa, moramo jasno, zakonito zajamčeno imeti našo volilno pravico. Prej ne snienio tnirovati, da to dosežemo. Ker je pravica na našej strani, mislira, <la se nam ne bodo stavile ovire na raerodajnem mestu. Težje bo pribojevati volilno pravico stalno nameščenim učiteljicain, kajti njihovi pritožbi državno sodišoe v nekaterih slučajih ni ugodilo. Pritožile so se 1. 1884. nekatere moravske učiteljice, ker se jini je bila kratila volilna pravica, a državno sodišče je njih pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Tudi te razsodbe nimam pri rokah, pa razvidi se iz nje, da po sedanjem volilnem redu na volilno pravico stalno narneščenib učiteljic niti rnisliti ni. Da pa to dosežejo, poteguje naj se za nje ,,Zaveza", opiraje se na občepriznano raaksirao: jednake dolžnosti, jednake pravice. Da se torej stalno nameščenitn učiteljem ne bo več kratila volilna pravica, ter da se razširi tudi na stalno nameščene učiteljice, priporočam, da se sprejme sledeča resolucija: Glede na to, da se je v mnogih slučajih vsled zastarele določbe § 1. al. 2. lit. f kratila volilna pravica stalno nameščenirn učiteljem in učiteljicara, ter glede na to, da je vis. c. kr. državno sodišče pritožnikora od slučaja do slučaja pripoznalo volilno pravico, deluje naj upravni odbor ,,Zaveze slov. učiteljskih društev" z vsemi zakonito dovoljenimi sredstvi pri merodajnem mestu na to, da se omenjeni § al. 2. lit. f v toliko spremeni, da se bo v prihodnje glasil: § 1. lit. f. Nadučitelji in vsi stalno nameščeni učitelji in učiteljice na javnih ljudskih šolah itd." Resolucija se je sprejela, gospod predsednik pa je gospoda poročevalca na trudu zahvalil, oemur je zbor živahno pritrdil. Gospod predsednik je podelil potetn besedo gospodu Neratu, da utemelji svojo resolucijo, tičoco se uoiteljske zadruge. Na podlagi članka BPomagaj rno si sami in Bog nam bode poraagal", priobčenega v 16. štev. »Popotnika" je razmotrival poročevalee dostikrat tužno stanje zapuščenih učiteljskih vdov in sirot, kateremu se zakonitirn potom da vse premalo odpomoči. On povdarja, da bode torej misliti učiteljstvu samemu. kako bi pomagalo po smrti reditelja zapuščenim svojcem Za izgled sainopomoči v tem oziru stavi gornje-avstrijsko učiteljsko društvo ,,Selbsthilf'e", katero že 6 let prav vspešno in blagotvorno delujo in ineni, da bi se pod pokroviteljstvorn ,,Zaveze" dalo tudi pri nas slično društvo — zadruga osnovati. Taka zadruga bi naj bila nekako zavarovalno društvo, opirajoče se na lastno pornoč, brez sebičnih postranskih namenov z vserni prednostrni in brez neugodnosti vsake druge zavarovalnice. Vse, kar se vplača, dobivali bi ostavljenci udov. Več članov, ko bi štela zadruga, večo svoto bi dobivali ostavljenci posameznili članov po njih smrti. Glanom pa bilo bi le treba z določenim prispevkoin 1 gld., oziroma 1 K izplačano svoto vselej zopet popolniti in to bi jira bilo po smrti vsakega člana, kar bi v naših razinerah bilo treba 6—lOkrat v letu. Poročevalec meni, da bi se na tak način z združenimi močmi dala potolažiti inarsikatera bridkost naših ostavljencev, posameznim članom pa bi se tudi zdatno olajšale bridke ure, ko bodo jetnali za vselej slovo od svojih railjencev. On zatorej predlaga to-le resolucijo : »VII. občni zbor ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" teži po ustanovitvi zadruge za podporo uciteljskih ostavljencev v slučaji smrti posameznih članov na podlagi samopomoči slično društvu »Selbsthilfe" na Gornje-Avstrijskern ter naroča odboru ,,Zaveze", da to vprašanje na tanko preuči, eventuelno sestavi dotična pravila in poroča potem v prihodnjem glavnem zborovanji, bi li se in kako bi se dala taka zadruga ustanoviti". Po nekaterih nebistvenih ugovorih, katere pa je poročevalec pojasnil, se je resolucija sprejela. S tem je bil dnevni red končan in gospod predsednik je zaključil glavno zborovanje, zahvaljujoč poročevaloe na njih trudu, udeležence pa na njih vstrajnosti, ter povabil gospode odposlance k zadnji seji, da izvolijo novi odbor in rešijo še nekatere slučajnosti. A gospod Bezlaj, tajnik ,,Pedagogičnega društva" je predlagal, da bi pred sejo delegatov zborovalo »Pedagogično društvo". Ta predlog se je sprejel in pričelo se je takoj zborovanje tega društva, o katerem smo poročali že v predzadnji številki. Pri zborovanji odposlancev, ki je potem sledilo, izvolil se je novi odbor, kakor smo to naznanili že v 19. številki. Razun tega določila se je udnina za prihodnje društveno leto, in sicer 20 kr. od vsakega člana ,,Zaveze". Gospod Potrebin je predlagal, naj se podajo trije gospodi od odbora k gospodu županu in k gospodu predsedniku ,,Narodnega doma" ter se jiraa imenorn ,,Zaveze" zahvalita še jedenkrat za sijajni vsprejem, oziroma za prepustitev prostorov v nNarodnem domu". (Se soglasno sprejme in gospodje v ta naraen določijo.) Potem pa je podpredsednik gospod Lapajne zborovanje zaključil, želeč novemu odboru prav vspešno del'ovanje v čast »Zaveze", v prid slovenskega šolstva in povzdigo našega stanovskega ugleda. *mŽ0> ^O^ :4^