L eto VII, štev. 23t Ljubljana, petek 15. oktobra 1S2S Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din = lihaja ob 4. xjutraj. aa Stane mesečno Din ss —; za ino-zcroitro Din 4o-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knaftova ulica štev. 5/I. Telefon štsv. 72, ponoči tudi štev n. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. s— Telefon it. 36 Inseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-jana št 11.84» - Praha čislo 78.180 Wien.Nr (05.241- Ljubljana. 14. oktobra. Današnje vesti kažejo, da se bo kriza vlade rešila, če ne nastopijo nepredvideni dogodki, na naravnost originalen način: z otvoritvijo nove krize. To se glasi paradoksno, a ie prav gotovo resnično, ako pride res do obnovitve koaScije RR Popolnoma se strinja s celim značajem g. Radiča. ako se ponovno na celi črti ukloni diktatu svojih dosedanjih zaveznikov, samo da ostane HSS v vladi. Polagoma si Radič na ta način zapravlja zadnje ostanke svojega mo-raličnega in političnega kapitala. Pet kriz je dosedaj že izzval in vsakokrat ie inogel le z novimi prestižnimi žrtvami vrniti v vlado. Od stopnje do stopnje pada ugled in veljava HSS kot ■soodgovorne činiteljicc v upravi države in Radičeva taktika je prava visoka šola za radikale, kako se da to stranko popolnoma ponižati v poslušno deklo njene politike. Kadar postanejo radičevci objestni in postavljajo zahteve, je treba le izzvati krizo, pa so takoj ukročeni. Toda o tem bo govoriti ob drugi priliki. V tem trenutku interesira vprašanje o notranjih razlogih za obnovitev koalicije RR. Ni dvoma, da so notranje- in zunanjepolitičnega zna:aja. Naglica in način, kako postopa g. Uzunovič, dokazujeta. da gre notranjepolitično za udarec, kj naj prepreči vrnitev g. Pašiča na krmilo. Včerajšnji dogodki v radikalskem klubu so pokazali, da ie Pa-šičeva avtoriteta v stranki zopet močno narastla. V momentu, ko bi prišel Pašič v Beograd in bi bila ostavka Uzunovičeve vlade sprejeta ter konzultacije otvorjene. bi bila situacija, v kolikor se radikalov tiče, zopet v rokah starega Pašiča. Edino sredstvo preprečiti to opasnost, je takojšna obnovitev koalicije RR in to brez posvetovanja z radikalskim klubom, ki ga je treba postaviti pred gotov čin Ni dvoma, da obeta ta taktika presenečenja g. Uzunoviču trenuten tispeh. A še manj se da dvomiti, da mora v svojih posledicah roditi katastrofo. Razpoloženje med radikali je do skrajnosti naneto in računati je, da bo radikalski klub. ki je danes po svoji ogromni večini zopet popolnoma v rokah pašičevcev, Dorabil prvo priliko, da strmoglavi g. Uzuno-viča. Mi smatramo g. Uzunoviča 7.a dovolj treznega in dalekovidnega politika, da vse to tudi predvideva. Zdi se pa. da igrajo Dri njem zunanjepolitični oziri najodiičnejšo vlogo, ireba spraviti nettunske konvencije nod streho. Italija pritiska in g. Ninčiču se mudi. Rndi-čevej so poleg radikalov edina stranka, ki so angažirani za te konvencije, o katerih vlada splošno mnenje, da v svojih posledicah ne zostajajo mnogo za ra-pallsko pogodbo. Le obnovitev koalicije RR omogoča sprejetje teli konvencij v našem parlamentu, čim se to zgodi. potem ie tudi za gg. Uzunoviča in Ninčiča odpadel eden glavnih razlogov za nadalino očuvanje režima RR, o katerega moraličnj in politični nevzdržno-sti sta tudi ta dva državnika danes prav gotovo ravno tako prepričana, kakor vsa ostala trezna politična javnost. Ako torej res pride do obnove koalicije RR, bo nova vlada od vsega začetka v težavneišem in šibkejšem položaju. nego je bila katerakoli njenih predhodnic iz kategorije RR. Morda bo računati z naraščajočim neprijatelj-stvom v lastnih vrstah in se bo avtomatično od prvega početka nahajala v latentni krizi, do katerega izbruha je samo tako dolga pot, kakor do nettun-skih konvencij. Nobena krpariia ne more več restavrirati «sporazuma» v obliki, kakor se sprovaja od lanskega leta sem in nobena galvanizacija ne oživi več neprirodne zveze, ki se ie sama umorila s svojo nedelavnostjo, nesoo-sobnostjo in z izigravanjem vseh načel, katere naj bi bile tvorile osnovo njene eksistence. Pred neparlamentarno rešitvijo krize Prizadevanja g. Uzunovica za ohranitev dosedanje koalicije. — Radič ne bo več predsednik HSS in mora na Dansko. — Mesto dr. Krajača in Šibenika bi prišla v vlado Pavle Radič in Lujo Kežman. — Velikansko ogorčenje v radikalskem klubu proti Uzunoviču. Ali se Pašič vrača v Beograd? Becgrad, 14. oktobra, p. Nocojšnjo o-No* vesti^ prinašajo brzojavko, da se jc davi cdpeljal iz Cavtata g. Nikola Pašič in da pride jutri v Beograd. Ta vest doslej še ni potrjena. V vladnih krogih pravijo, da ima* jo brzojavko iz Cavtata, da se g. Pašič še ni odpeljal v Beograd. Bombe na zagrebških ulicah Zcgreb, 14. oktobra, n. Snoči je našel mlad človek, ko jc šel mimo donjogradske gimnazije, na tleh T bomb. zavitih v papir. Takoj je bila obveščena policija in tudi ko* manda mesta. Ker p-a ponoči ne uradujejo vojaška oblastva, so redarji vso noč stražili bombe, ki so jih šele danes zjutraj pregle* dali in odnesli vojaški strokovnjaki. Uvede* na jc preiskava, da se dožene, kakšne so te bombe ter kdo in čemu jih je položil na. javno ulico. Komunistična propaganda na Balkanu London, 14. oktobra, (pr.) «Timcs» pra* vijo, da je Carigrad izbran za bazo sovjet* ske propagande na Balkanu. Od tod naj komunisti spletkarijo proti vladam na Bal* kanu in tihotapijo orožje v Bolgarijo. Beograd, 14. oktobra p. Kriza vla-1 de, kj ie bila včeraj formalno otvorje-na z ostavko Uzunovičevega kabineta, bo, kakor vse kaže, trajala veliko manj časa, kakor so splošno predvidevali prvi hip. Kriza je šla danes po zelo nenormalnem potu. Dopoldne je predsednik skupščine g. Marko Trifkovič čakal ves čas na poziv, da pride h kralju v avdijenco. Normalno bi namreč bilo in to se je danes splošno pričakovalo, da se bodo, ker je vlada odstopila. začele na dvoru redne konzultacijo, najprej predsednika Narodne skupščine, potem pa načelnikov poedi-nih parlamentarnih skupin. Vsi politični krogi so bili presenečeni, ker do tega vsega doslei še ni prišlo. Tekom dneva je bil na dvoru le g. Uzunovič, parkrat pa je prišel v ministrsko predsedništvo minister dvora Jankovič. Po tem dejstvu ugotavljajo, da demisija vlade še vedno ni sprejeta in da je verjetno, da sploh ne bo. Videti jc, da hočeio še enkrat poskušati, da se reši dosedanja koalicija. Značilni za situacijo sta dve vesti, ki sta bili lansirani v beograjskih dnevnikih v svrho okrepitve dosedanje kombinacije. Današnja »Politika« prinaša očividno od g. Uzunovica inspi-rirano vest, da ni min. predsednik v nikaki zvezi z g. Pašičem in da zlasti zadnje dni ni bil z njim niti v brzojavnih stikih. Hkrati so bile priobčene vesti, da je incident poravnan s tem, da bo podal St. Radič gotova opravičila. Vaš dopisnik ie izvedel, da bodo radikali zahtevali od Radiča, naj poda izjavo, s katero naj bi se poravnal incident na zagrebškem kolodvoru. Vla-| da bi v tem primeru izdala poseben komunike, s čemer bi bila stvar končana. Razen tega ,iaj bi se St. Radič umaknil kot predsednik vodstva HSS. Govori se tudi, da bi imel po končani zadevi oditi Radič za dalj časa na Dansko, morda kot delegat vlade. Šef HSS naj bi postal Pavle Radič. Miški-nova knjiga naj bi se konfiscirala, proti njemu pa naj se uvede kazensko postopanje. Radikali pričakujejo, da bo te pogoje Radič moral sprejeti, ker bi sicer riskiral nove volitve, ki se jih boji. Radičevci izgube tudi ministrstvo za šume in rudnike, ki ga reklamirajo radikali zase in ki naj bi se ponudilo Milanu Simonoviču. Nadalje zahtevajo radikali, da izstop« iz vlade tudi dr. Krajač, čegar glavo zlasti zahteva dr. Ninčič zaradi konvencij z Italijo. Nezadovoljni so z njim tudi gospodarski krogi, ker da se je izkazal za popolnoma nezmožnega. Mesto Krajača naj bi prišel v vlado dr. Lujo Kežman, ki naj bi prevzei ministrstvo socijalne politike, ker hočejo radikali trgovinski resort zasesti s svojim poslancem. Splošno računajo tudi s tem, da izpade j iz nove_ vlade minister za agrarno reformo Š'benik. čegar mesto naj bi zasedel Pavle Radič kot novi šef HSS in kot oni poslanec, ki je največ pritiskal za obnovitev koalicije. Verzija o obnovitvi koalicije ined radikali in radičevci je v radikalskem klubu izzvala veliko revolto proti vladi. Še nikdar iti bilo pri radikalih opaziti takšno razburjenje kot tokrat, čeprav je imel radikalski klub že dostikrat hude dneve. Pašičevci pretijo, da bodo na vse mogoče načine preprečili Uzunovičeve mahinacije in spravili Pašiča zopet v ospredje, pa naj si bode tudj v opoziciji. Zlasti zamerijo Uzunoviču, da ni bil poklican v avdijenco predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič, dasi je ves dan čakal na ta poziv. Pašičevci pravijo tudi, da ie zelo opasno, da ie Uzunovič svetoval kroni tako neparlamentarno rešitev krize. Naglašajo dejstvo, da je Uzunovič že enkrat padel v parlamentu in da takrat njegova ostavka ni bila sprejeta. Ta precedens v nedavni prošlosti je imel težke posledice. Zlasti so njegovi nasprotniki v klubu ogorčeni, ker da dela Uzunovič Ie da bi se izognil klubu, ponudbe na vse strani. Uzunovič da je celo predlagal sestavo vlade, v kateri naj bi sedeli radikali, klerikalci ter kluba Ljube Jovanoviča in dr. Nikiča. Pašičevci naglašajo, da so vse te mahinacije Uzunovičeve račun brez krčmaria in da bodo vrgli vlado v zbornici. Povdarjajo. da mora biti Narodna skupščina sklicana do 20. oktobra in da bo dotIej: Pašič že v Beogradu. Radikalski klub danes ni imel seje in tudi g. Uzunovič ni prišel vanj. Radikalski poslanci so silno nejevoljni radi tega in zamerjajo gg. Uzunoviču in dr. Srškiču. da delata vse brez kluba. Radikali govore slabše o Uzuno-vičevi vladi kot katerakoli opozicijo-na-Ina skupina. Nocoj se je izvedelo od njih, da nameravajo no toni svoje.ga podpredsednika Iliio Mihajloviča sklicati sejo kluba proti Uzunoviču, tudi ako bi se kriza že rešila in da bodo pašičevci glasov,-ii za nezaupnico Uzunoviču. Pašičevci tudi govore, da pospešuje g. Uzunovič rešitev proti parlamentarnim običajem, da prehiti povratek Nikole Pašča v Beograd, da ne bi odpor v radikalskem klubu dobil konkretne oblike, to je da ne bi Pašič sklical seje kluba, ki bi mu gotovo soglasno izrekel zaupnico, oziroma nezaupnico Uzunoviču. Jutri ima torej g. Uzunovič premostiti dvoje velikih težav. Na eni strani elementarni odpor v radikalskem klubu; na drugi pa sporazum z Radičem, čegar ostavko kot predsednika HSS ne bo tako lahko doseči. Vprašanje je tudi, kako naj se reši kriza, ako uspe novi sporazum z Radičem. Kakor govore, bo Uzunovič umaknil svojo ostavko, ali pa bo demisija sprejeta zaradi izstopa ministrov dr. Krajača in Šibenika iz vlade in morda tudi zaradi drugih osebnih izprememb. a bi kralj takoj brez konzultacije predsednika zbornice podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. Pričakovanih konzultacij včeraj na dvoru ni bilo Potek dogodkov od jutra do večera. — Uzunovič v avdijenci. Njegova izjava o pomenu Radičeve brzojavke. Beograd, 14. oktobra p. Senzacija današnjega dopoidneva je bila negativnega značaja: dejstvo, da kralj ni poklical nikogar in da ni sprejel niti predsednika vlade niti predsednika parlamenta. O tem iu o dejstvu, da je bil snoči pozno ponoči v dvoru še minister notranjih zadev g. Maksimovič se je mnogo govorilo in ugibalo. G. Uzunovič ie v svojem kabinetu sprejemal poedine ministre in obiskal ga je tudi minister dvora. -i Ko je ob 14. odhajal iz ministrskega pred-sedništva je na vprašanje novinarjev kaj je z vladno krizo odgovoril: *Ne vem. Kakor vidite, nisem dopoldne šel nikamor,-. Na vprašanje, kaj je na govoricah, da baje vstopijo klerikalci v vlado je g. Uzunovič dejal: -Ne vem, zakaj to vprašate ravno mene. Nahajam se v demisiji, Vi pa vprašujete, glede vstopa nove skupine v novo vlado*. Na vprašanje novinarjev, kako se bo kriza n3dalie razvijala, je dejal ministrski predsednik: »To je stvar konzultiranja. Ako se doseže sporazum, bo kriza kmalu konča-r.ae. Na vprašanje poročevalcev ali je njegova ostavka bila sprejeta, ni hotel dati g. Uzunovič nobenega odgovora, odgovoril pa je, ko so ga vprašali ali ie v krizi sporazum: *Sedaj se pravzaprav sploh ne more govoriti o krizi, že zato ne, ker vlada ni padla in je niso vrgli, ampak je le podala ostavko, da se razjasnijo razmere*. Na vprašanje, kdaj bo seja radikalskega kluba, je odgovoril g. Uzunovič: *Cemu ga sploh klicati? Za klubsko sejo je še prezgodaj in tudi ni nič novega. Zaenkrat je le podana ostavka, to pa oni že vedo. Hočem Vam povedati senzacijo. Evo Vam brzojavke, ki sem jo pravkar dobil iz Zagreba«-. G. Uzunovič je nato sporočil novinarjem vsebino brzojavke ki jo prejel od Radiča. Zgodaj popoldne so se jeli v ministrskem predsedništvu zbirati ministri. Ob 17. je bila zbrana vsa vlada. Po kratki konferenci je šel g. Uzunovič na dvor, kjer je ostal do šestih. Po povratku iz avdijence je podal novinarjem tole izjavo: :-Do tega trenotka nimam še obvestila, ali je ostavka vlade sprejeta. Dopoldne ste Vi novinarji, dobili od mene vsebino brzojavke g. Radiča iz Zagreba prei nego moji ministrski kolegi. Vi gotovo čutite, da ta brzojavka lahko do-menja nov moment v nadaljnem razvoju situacije, ki je nastala z ostavko vlade. Res je, da je prišla brzojavka malo kasno, šeie po predloženi demisiji, vendar pa se more reči, da ne prepozno, ker do tega trenotka, kakor sem že rekel, še nimam obvestila, da je ostavka sprejeta in ali bo sploh ta novi moment ime! vpliv na odločitev o demi siji kabineta. Vsekakor je treba o novem momentu razmišljati. O stvari smo govorili le na kratki seji ministrov, ki pa se bo še nadaljevala. Stvar je, zlasti za sedaj, za mene, pa tudi za Vas, čeprav' je razumljiva, še vendar nejasna. Jutri je še en dan in se bomo videli«. Ministrski predsednik ie nato še! v predsedništvo vlade in se ie zopet posvetoval s svojimi kolegi do 21. Ko je potem šel g. Uzunovič domov, ni podal nobene nove izjave. Darujte za poplavljence! Radič se vozi v novo Kanoso Na grožnjo g. Uzunoviča, da je prelom z radičevci neizogiben, ako Radič takoj ne kapitulira, je poslal ministrskemu predsedniku kapitulacijsko brzojavko ter se sinoči odpeljal v Beograd, da osebno podpiše nove pogoje glede nadaljnega sodelovanja HSS v vladi. , Beograd, 14. oktobra, r. Danes opoldne prejel min. predsednik Uzunovič siedeči ekspresni telegram g. Stjepana Radiča: Zagreb. «Predsedniku kraljeve vlade g. Nikoli Uzunoviču, Beograd. Vidim, da ste podali ostavko kraljevske vlade. Ne poznam vaših razlogov za to. Za slučaj pa, da so temu razlog novin-ske vesti in kakšne predpostavke, ki so absurdne z ozirom na naše skupno delo v duhu sporazuma, mislim, da je bilo pač koristno, potrebno m naravno najprej mene zaslišati in poiskati med nami pojasnila in rešenja potom medsebojnih direktnih konferenc. Uverjen sein, da je na obeh straneh dovolj uvidevnosti in pripravljenosti, da ugotovimo istino in razčistimo vse, ako je kaj brez povoda moglo biti vrženo med naši dve stranki. Tako se bo dala možnost, da se odstranijo vse neosnovano-sti med nami v interesu velike in zdrave politike narodnega sporazuma. Zato pridem s prvim vlakom v Beograd. Vam iskreno udani Stjepan Radič.» Beograd, 14. oktobra, n. Po Beogradu se je v prvih popoldanskih urah raz-vedelo o brzojavki Stj. Radiča. ki je pripeljal v Zagreb kot emisar ministrskega presednika poslanec Mita Dimitrije vič, ki je takoj i>o svojem prihodu posetil Stjepana Radiča ter ostal prt njem v dolgem razgovoru. Prvj rezultat te konference je bil, da je Radič poslal ministrskemu predsedniku znano nujno brzojavko. Opoldne je sklical Radič konferenco vodstva svoje stranke. na katero jc prišel kasneje tudi poslanec Dimitrijev ič. Po konferenci se ie Radič z veleindustrijcem Milanom 1'rpi-čem in poslancem Hadžioinanoni odpeljal na kolodvor. Tam ie podal novinarjem sledečo izjavo: »Zavzel sem se z -vso dušo in /. vso vnemo in vsem političnim vplivom za narodni sporazum v vseh njegovih posledicah. Reči Vam morem isto tudi <>d g. Uzunoviča. Zato ni bilo v glavnih stvareh razlike iu 11erazsporazumI.ien.ia med nama. Teža ve. so izvirale odtod, ker je radikalna stranka zelo velika, pa tudi HSS po številu svojih pristašev. Del poslancev radikalne in seljaške stranke je podlegel vplivu onega malega kroga naših politikov, in našega časopisja, ki mislijo, da je naš sporazum povzročila v političnih krogih mnogo ; nemoralen in škodljiv za državo. To ironične senzacije. Interesantna je pred- | so Pribičevič. Korošec in drugi. Zadnje zgodovina te brzojavke. G. Uzunovič je namreč sinoči na temelju novih Radi-čevih ponudb poslal posl Diinitrijeviča, ki je že večkrat oskrboval podobne de-likatne posle, v Zagreb k Radiču s sporočilom, da je z ozirom na politične prilike in še posebej na razpoloženje v radikalskem klubu definitivnj prelom z radičevci neizogiben, ako se Radič takoj ne odloči h kapitulaciji. G. Dimitri- čase se dr. Korošec opravičuje in sedaj .ic dobi! proste roke, ne le za vstop \ vlado, ampak tudi za približanje politiki sporazuma To ie ena stvar. Druga je pa ta-le: V času, ko sta v vlado češkoslovaške republike stopila dva Nemca in ko vse časopisje to beleži kot velik korak h konsolidaciji države, bi pomenilo oslabiti naš položaj v Mali an-tanti in Društvu narodov, ako bi ukinili ievič je imel nalogo opozoriti g. Radi- j sporazum in izzvali, napetosti v skup-ča, da je spas za njegovo stranko le v j ščini. Morebitno iorsiranje novih voli-tem, ako se še pred prihodom g. Pa- ! tev bi pomenilo popolnoma pozabiti na katastrofe, ki jih je lepo vreme sicer nekoliko omililo, ki pa šc nikakor niso odstranjene. Nam vsem gre za narod. Toda čim je to za opozicijske stranke vrlina, ki je ne mOrajo imeti, je za vlado dolžnost, ki se .ii ne more odtegniti. šiča kriza konča, ker bo sicer situacija vzeta iz Uzunovičevih rok. Radiču so bile sporočene minimalne zahteve s prošnjo, da še tekom dneva, najkasneje pa do jutri zjutraj odgovori z da ali ne. Z ozirom na to akcijo je g. Uzunovič tudj izposloval. da krona danes" še ni j Tako smatra stvar tudi ministrski pred-pričela s konzultacijami, češ. da še obstoja možnost nove temeljite kapitulacije g. Radiča. Radičeva brzojavka dokazuje, da je predsednik HSS Uzunovičeve propozicije v načelu sprejel in da prihaja osebno, da pogoje še kolikor mogoče omili. Zagreb, 14. oktobra, n. Danes se je sednik. Zato tudi trdno upam. da se bomo hitro in popolnoma sporazumeli. Mislim, da bo do nedelje kriza žc končana. :> Radič .ie končno izjavil, da pride v nedeljo ua napovedani shod v Ludbre-gu v Podravini ter se je s poslancem Dimitriievicem odpeljal v Beograd. Napredek v odnošajih med balkanskimi državami Bolgarski zunanji minister Burov izjavlja, da je zadnji incident poravnan in da se je razmerje med Bolgarijo in sosednimi državami znatno zboljšalo. Sofija, 14. oktobra. I. Zunanji minister Burov ie podal novinarjem važne izjave. Naglašal je, da se je politično razmerje Bolgarije do inozemstva zadnje čase v splošnem položaju precej zboljšalo, ker upošteva inozemstvo stremljenje Bolgarije po mirni obnovi reda in tudi njeno stalno miroljubno stališče do svojih sosed. Vse velesile so vedno svetovale Bolgariji, naj se približa svojim sosedam. Bolgarska vlada je zato trdno odločena, da vstraja ua tej poti, kolikor te od nje odvisno. Posvetovanja, ki jih je ime! Burov z zunanjimi ministri balkanskih držav, so napravila nanj utis, da se začenja sedaj pojavljati znatno zboljšanje in trajen napredek v odnošajih Bolgarije do Jugoslavije, Grčije in Rum unije. Zunanji minister Burov jc izjavil, da je po razgovorih z zunanjimi ministri sosednih držav incident s poslednjim kolektivuim korakom poravnan in da je razmerje med balkanskimi državami zopet normalno, ker so sosednje države smatrale bolgarski odgovor na kolektivno noto za zadovoljiv. Balkanski pakt je. kakor je izjavil -.nini-ster, doslej v stadiju teoretičnih razmotri-vauj.-Miroljubna Bolgarska bo z veseljem-sprejela vse, kar bi pripomoglo do omejitve trenja med balkanskimi narodi, vendar je za praktično realizacijo vsega tega predvsem umestno, da se politično ozračje na Balkanu bistveno zboliša in da se ustvari večje medsebojno zaupanje med poediniiui balkanskimi državami. Razmerje se mora urediti / direktnimi pogajanji o gotovih doslej še ne rešenih vprašanjih. Pogodba z Jugoslavijo — veleizdaja! Bivši grški diktator Pangalos je obtožen veleizdaje, ker je sklenil z našo državo dogovor o solunski coni. Ateue. 14. oktobra, p. Državno sodišče ]•.: pod predsedstvom predsednika kasaeijskegu sodišča Siliinona odločilo, da se ne morejo obsoditi bivši diktator Pangalos. njegov pravosodni minister in drugi člani kabineta, ker so dali radi korupcije obesiti dva polkovnika v Solunu. Državno sodišče jih je postavilo jiod obtožbo, ker so napravili svoj sklep na temelju povratnega ukaza. Pred državnim sodiščem je več tožb privatnikov proti Pangalosu in njegovim tovarišem, ker so vtihotapili svilo in druge stvari zase. Najvažnejča obtožba proti Pangalosu, Ru iosu in Eitaxisu je, da so podpisali posodim z Jugoslavijo o solunski prosti coni. Tožba proti njim navaja, da so vsi trije iz osebnih nagibov sklenili pogodbo s tujo državo in odstopili suverene pravice nad delom grškega ozemlja. Ta Sin sc smatra za vclo-izdajo. Pangalos je tudi obtožen, ker je izzval pred nekaj meseci znani obmejni incident 7, Bolgarijo pri Pelrifu in je s tem po-vzročil veliko politično in gmotno škodo Grčiji in hudo moralno škodo za ves grški narod. Državno sodišče je zahtevalo, naj se pripelje Pangalos z otoka Egide v Atene, da ga zaslišijo. Vsi načelniki politični1« strank so sc izjavili proti konvencijam, ki so bile sklenjene incd Jugoslavijo in Pauga-losovo vlado, ki j<> bila odstavljcua 1U11 jri podpisu (eli konvencij. -SS- Italijanski delavci v Rusiji Rim, 14. oktobra. 1. »Radio NazionaIc» poroča Vi Moskve, da je došla tja delegaei* ja italijanskih delavcev, trideset po številu ki ima nalogo, proučiti gospodarski in po* litični položaj v deželi, da bi mogla Italija odpošiljati v Rusijo vedno večje število svojih delavcev. Delegacijo so sprejeli sov* jetski zastopniki in ji dovolili pregiedova* nje podjetij, institucij in uradov. Mussolini bo operiran? Monakovo, 14. oktebra d. Znaiii kirurg profesor dr. Sauerbruch ie dobil brzojavko s prošnjo, naj se nemudoma odpelje v Rim, aa preišče miu. predsednika Mussoiinija in ugotovi, ali kaže operirati bolnika. Zdravnik je zaprosil za tritedenski dopust in sc sredi, prihodnjega tedna odpelje v Italijo. Italijanska zunanja politika in naša država Odkar ima Italija fašistovsko vlado, je postala njena zunanja politika nenavadno aktivna, smeli bi jo imenovati vseskozi ofenzivno. Začela se je ta politika z napadom na Grško in zasedbo otoka Krfa. Mussolini je tedaj mislil, da je zabil zamašek v Adrijo, toda njegovo veselje je bilo kratko, kajti energični nastop Društva narodov ga je pri-silil k umiku. Od tedai naprej je doživela italijanska zunanja politika celo vrsto občutnih neuspehov. Fašistovski tisk — in Italija danes nima drugega tiska kot samo fašistov-skega — se naravnost besno zaganja v Francijo, v Malo antanto in predvsem v našo državo. Če človek čita italijanske dnevnike, tednike, mesečnike "najrazličnejših vrst, se mora naravnost čuditi, odkod to besno napadanje. Razlagati je to mogoče Ie na en način: stvar je zapovedana od zgoraj. To sistematično netenje sovraštva ima pa svoje vzroke. Italijanski narod ie. kot vsi evropski narodi, ki so se udeležili svetovne vojne, postal nadvse miroljuben, fašizem pa, ki je spoznal, da na podlagi pacifističnega razvoja v duhu Društva narodov nikoli ne bo mogel imetj političnih uspehov, se je vrgel na nasprotno, na militaristično stran. Tako je začel v zunanji politiki delo, ki ie fašisti sami imenujejo cazione in-ternazionale deli' Italia». Z uprav juž-n.iaškim razbobnevanjem so se uvajale te razne akcije, od katerih ie bila večina /e udušena v kali, kot n. pr. italiiansko-španska pomorska demonstracija pred Tangerjem, poskus, da se odpošlje mednarodna ^kazenska ekspediciia» pod vodstvom Lahov na Kitajsko, poskus razdelitve Abesinije, vojne priprave za zasedbo Male Azije, do katere meni imeti Italija pravico po londonskem paktu, intrige, da se poroči hčerka italijanskega kralja z bolgarskim kraljem Borisom. Po vsakem teh neuspehov je italijansko časopisje zadevo takoj demantiralo in užaljeno pisalo, da so to tendencijozna poročila, ki imajo edini namen škoditi Italiji, ki da jo hočejo protivnlki predstaviti kot faktor zmed, zapletljajev in sporov. Kakor je bila fašistovska vlada za Italijo samo do gotove meje sreča, ker jo je morda rešila komunizma in propasti, tako je za ostalo Evropo z nje nastopom došla le nesigurnost in čas vznemirjenja. Fašistovska vlada ima isto ekspan-zivno zunanjo politko, kot jo je imela cesarska nemška vlada pred in med vojno. Mussolini se od poloma te politike na vsej črti ni ničesar naučil. Tira jo po pruskem vzorcu dosledno naprej in dosledno bo morala privesti do istega rezultata. Uspehi Mussolinijeve politike na Balkanu so bolj papirnati nego resnični. Pogodbo z našo državo, sklenjeno v Rapallu, ki io mi smatramo za težek poraz naše zunanje politike, za poraz, koiega vzroke je iskati v naši tedanji notranji slabosti in laški premoči, to rapallsko pogodbo smatrajo tudi Italijani za poraz, češ da so nam morali — prepustiti Dalmacijo. Da se to popravi, so sklenili nettunske konvencije: s temi se bo odprla italijanskemu kapitalu, italijanskim delavcem, italijanskim šolam vseh vrst, bojnim in kulturnim društvom pot v Dalmacijo ... in lepega dne bodo potem samo zagrabili in Dalmacija bo njihova. Zato .ie popolnoma upravičen silen odpor celokupnega naroda proti ratifikaciji teli konvencij v skupščini. Ako sprejme skupščina nettunske konvencije, smemo reči. da bo znatno podprla italijanske načrte za uničenje Jugoslavije kot morske si'e in laško penetraciio cele Dalmacije. To bi bil pač največji dosedanji uspeh italijanske zunanje politike. Poskus Italije, da se razdeli Albanija v dve V Ljubljano je dospela deputacija po celonočni vožnji. Zc zgodaj zjutraj smo dobili ono številko »Jutra«, kjer je bil v pozdrav priobčen članek v češkem jeziku. Tega, kar jc Ljubljana ob prihodu, med bivanjem, predvsem Pa ob odhodu prirejala naši delegaciji, enostavno ni mogoče opisati! Bilo ie to nekaj tako ginljivega, veličastnega, prisrčnega in navdušenega, da pero tega nc more očrtati m nihče popisati. Ljubljana je bila ta dan podobna Pragi ob so-kolskem zleru. i>koro vse ljubljansko prebivalstvo se je zbralo na ulicah in trgih doli do magistrata. Z oken in balkonov so parlamentarce obsipavali s cvetjem in jih viharno pozdravljali. Ovacij ni bilo konca. Pred mestno hišo je bil po govoru podpredsednika senata velik slavnostni zbor, na katerem je bila za večne čase proglašena vzajemnost Če-hoslovakov in Jugoslovenov. Delegacija, v kateri so bili od naših dr. Kralik, Hrdina in Dublcky, se je nato napotila v mestno zbornico, druga delegacija pa je odšla k spomeniku pesnika Prešerna, kjer je govoril poslanec Jaroslav Macha in v imenu češkoslovaške delegacije položil na spomenik velik šopek s trakovi v naših narodnih barvah. Delegacija se je nato skupno napotila na Grad in si, vozeč se v avtomobilih po mestu, ogledala mesto in njega znamenitosti. V kateremkoli okraju ali ulici se je pojavil kdo jz naše delegacije. povsod jc bil prisrčno pozdravljen. Opoldne jc bil obed v dvorani hotela »Unioua«, proti večeru Pa čaj v veliki dvorani Kazine. Medtem se je pred Kazino zbrala desettisočglava množica z godbami in lampijoni, burno zahtevajoč, naj bi češkoslovaška delegacija prišla na balkon. Ko se jc to zgodilo, se ie spremenila masa pod balkonom v morie navdušenja, ki sc ni hotelo poleči. Z balkona je spregovoril predsednik Malypetr. Zvečer je z godbo spremila delegacijo na kolodvor vsa Ljubljana. Prišel je treno-tek ločitve. Desettisoč ljud.i je bilo na koiodvoru in so ga napolnili tako. da si je vlak jedva mogel napraviti pot. In preden se ie .icl vlak premikati, je spregovoril z okna vagona posl. Du-bicky ob nepopisnem navdušenju množice. Ko jc vlak odrdral, je bilo še daleč od Ljubljane slišati navdušene klice v slovo. Ginljivo je bilo slovo ponoči tudi na Jesenicah, kier je še govoril predsednik Malvpetr. Vrnili smo se v domovino s čustvi, katerih vobče ni mogoče popisati.« udje nevzdržne. V skoraj vsakem šolskem poslopju je stisnjenih po 4—5 šolskih zavodov. Občinski svet ljubljanski je na nujne prošnje mest šol. sveta že v dr. Tavčarjevi in dr. Peričevi dobi sklenil, da zgradi novo šolsko poslopje. Toda vlada sklepu ni pritrdila. Bivši ljubljanski gerentski svet jc sklenil, da zgradi novo šolsko poslopje za osnovno in meščansko šolo v Tomanovi u'ici, da zgradi prizidka šoli na Prulah in in v Spodnji Šiški, toda vlada tudi temu sklepu ni pritrdila. Tako sc stiskata na Prulah še dalje osnovna in meščanska šola, dasi je poslopje zgrajeno ie za osnovno šolo. Vrhu tega se vrši o;idi še nadaljevalni obrtni pouk za umetne in oblačilne obrti z 12 razredi in 347 obrtnimi vajenci. V poslopju v Spodnji Šiški, zgrajenem za dve osnovni šoli, se gnetejo štiri šole: dve meščanski in dve osnovni. Tudi ondi se vrši pouk tudi popoldne. Na Zoisovi cesti so v šol. poslopju, zgrajenem le za eno osnovno šolo, tri šole: osnovna pomožna in manjšinska; vrhu tega pa še obrtna nadaljevalnica z 12 razredi in 320 vajenci! Največja reva .ie mestna III. deška osnovna šola na Vrtači. Ljubljanska občina je imela ondi tik svoje hiše najeto Novakovičevo hišo ter je imela v obeh hišah osnovno in manjšinsko ter dekliško osnovno šolo. Vzlic vsem prizivom je morala ljubljanska občina s 1. julijem t. L izprazniti Novakovičevo hišo, ker jo lastnik potrebuje zase. Dekliška šola se jc izselila že lani v poslopje Mladike, manjšinska šola se je letos izselila na Zoisovo cesto, kjer sta že osnovna in pomožna šola, III. mestna deška osnovna šola pa jc ostala v mestni hiši na Vrtači. Toda v mestni hiši je že več let tudi III. realna gimnazija, ker jo jc iz poslopja v Beethovnovi ulici izrinil Čekovni urad. Državna gimnazija na Vrtači ima pouk dopoldne in popoldne, a tudi mestna deška osnovna šola na Vrtači mora imeti pouk trikrat popoldne in trikrat dopoldne. Da bi bila na Vrtači tudi meščanska šola, kakor je poročal nedavno »Slovenec«, ni resnica. Ko si Čekovni urad končno zgradi na Aleksandrovi cesti že toliko žc-ljeno lastno palačo, se gimnazija preseli v lastno poslopje v Beethovnovi ulici, a III. mestna deška osnovna šola bo imela na Vrtači v svoje namene vse poslopje na razpolago. In pouk bo le dopoldne. Dotlej pa ni mogoče nič drugega, nego potrpeti. Nova šolska poslopja so vsako leto nuj-neje potrebna in bodoči občinski svet bo pač moral ponoviti sklep svojega prednika ter gerentskega sveta. Jubilej odličnega slovenskega trgovca Kuočijska 40!etnica g. Andreja Šarabona. Stavbne razmere in ljubljansko šolstvo Ljubljana, 14. oktobra V »Slovencu« so priobčili »prizadeti starši« pritožbo glede razporedbe pouka na ljubljanskih osnovnih šolah, osobito na mestni deški osnovni šoli na Vrtači. Pritožniki trdijo, da »se nihče ne zgane in da menda merodajni faktorji« — mestni šolski svet in mestni magistrat — »nc razumejo alj nočejo razumeti prošnje staršev.« Dcca ima namreč trikrat na teden dopoldne in trikrat popoldne pouk. Zato imajo gospodinje težkoče in starši ne morejo z otroki popoldne na izprehod; kadar pa so otroci dopoldne doma, so gospodinjam pr; pospravljanju iu kuhi v nadlego. Pritožniki torej ponavljajo javno svojo prošnjo, »naj merodajni faktorji poskrbe, Ja se takoj vpelje redili pouk samo v dopoldanskih urah za nižje razrede otrok predvsem ob prihodu temnih zimskih popoldanskih dni.t Tako »Slovencc«. Pritožba jc upravičena, toda položaj se ue da izpremeniti. »Jutro« je o razmerah ra ljubljanskih šolah žc poročalo, da so Danes poteka 40 let, kar je gospod Andrej Šarabon kot mlad trgovec, 26 let star, s skromnimi sredstvi v nelahkih prilikah zas čel svojo trgovino v tedanji Hočevai-jevi hiši pri cerkvi sv. Petra na takozvani «Šrans gi» v Ljubljani. Mala kupčija je bila to, in mladi gospodar je lahko zmagoval posle sam s svojim vajencem. Tiste čase smo imeli Slovenci šc malo svoje trgovine in obrti v Ljubljani, katera je stoprav neko* liko let prej dobila po težkih bojih zopet slovenskega župana. Mlad in podjeten slos venski trgovec se jc po skrbnem preudarku odločil, da zasnuje svojo samostojnost na periferiji ljubljanskega mesta, in sicer izven užitninske črte, pa spretno tako, da jc stal takorckcč z eno nogo v mestu, z drugo pa krepko žc v okolici. Če so tedaj v starem trgovskem svetu bila mnenja jako deljena o tem, ali jc prav storil, da se jc pomaknil proti okolici, je to razumljivo, ker so bile prilike v Ljubljani tistihmal vse drugačne nego so dandanes. Izkazalo sc jc, da jc mladi podjetnik prav ravnal in pravilno ras čunal. Njegov prvi korak najbolje dokas zuje, da jc bil Andrej šarabon že v mladih letih mož samostojne sodbe, bister in dale* koviden trgovec. Marljiv in delaven, skros men in premišljen je vztrajal na prvotno izbranem mestu ter šel preudarno šireč svoje podjetje od leta do leta navzgor. Strma in težavna je bila njegova pot. Sam na sebe navezan jc z neuklonljivo odločs uostjo zmagoval težave na svojem kupčij* skem potu, pa se mirno in smotreno uves Ijavljai v vsako leto rastočem obsegu. Njcs gova resnost in preudarnost na eni strani, na drugi strani njegovi praktični uspehi so mu v kratki dobi zagotovili priznanje in spoštovanje tudi v starejšem trgovskem svetu, ki jc — razumljivo — jako štedljiv in počasen v priznanju mladih tekmecev. Njegovo mirno in modro sodbo so v trgovs skem zboru začeli ceniti in vpoštevati. Nje* gova prirojena skromnost, njegovo vodilo, da se nikjer ni silil in ponujal, ampak ča» kal, da so ga vabili, mu jc kmalu pripos mogla do odličnega slovesa. Prvotno nes znatna trgovina se je smotreno širila in pre* hajala po skrbnem preudarku od trgovine na drobno na kupčijo na debelo. Sreča mu je bila mila in ga jc podpirala začetna sreč* na misel ob otvoritvi trgovine. Prostor, ki ga je izbral za izhodišče svoje samostojs nosti, sc jc obnašal in mu jc omogočal širiti sc smotreno in večati ciljno obseg svoje kupčije. Ko jc postal gospodar v hiši, v kateri je začela njegova samostojnost, jc bila njegovi podietnosti odprta na široko pot do velikega razmaha. Žc ob prazno« vanju svoje petindvajsetletnice 1. 1911. jc Andrej Šarabon imel veliko trgovsko hišo z obširnimi kupčijskimi zvezami. Njegova vstrajnost, njegova redka marljivost, njcs gova zdrava sodba jc skoro morala voditi do tega, da je podjetje s takim vodnikom v nadaljnih letih, osobito pa po prevratu, zadobivalo vse večji delokrog. Pri možu, čegar trgovsko prepričanje je, da jc miros vanje in vstrajanjc žc nazadovanje, je po= polnoma ranljivo, da jc v novih razmerah pripravil svoje podjetje do tako visoke stopnje razvoja in tako velikega prometa, kakor ga zavzema dandanes po 40 letih vsakdanjega skrbnega dela. Trgovina Andreja šarabona jc danes tako mogočno podjetje, da jc nc le v čast in ve» seljc njemu kot jubilantu in ustanovitelju, marveč je tuai penes in tiiks naše s!cven= ske trgovske podjetnesti. Ta velika trgovs ska hiša v tej stroki v naših južnih krajih kot podjetja posameznega trgovca skoro ne najde vrstnika. In to jc, kar jubileju, redkemu prazniku podjetniške prizadevs nosti in uspešnosti, daje prav posebno marko. Andrej šarabon jc sredi svojih uspehov in sredi svojega blagostanja ostal tih, skros men in nezahteven mož, ki mu meraš pris govarjati, da stopi v prve vrste tudi na zborih, na katerih sc z vso pozornostjo čaka na njegovo mnenje. Popolnoma na; paeno bi ga sodil, kdor bi mislil, da si bo morda po zgledu romanskih trgovcev na večer svojega življenja želel odpočitka in miru. Njegova sreča in njegova zadovoljs nost je vsakdanje delo in težko je njegos vim svojcem pripraviti ga do tega, da se za kratke dneve odtegne svojim vsakdas njim velikim poslom. Delo je njegovo živs Ijenje in kdor ga pozna, bi skoro dejal, da jc on za sebe obrnil velike besede, da je delo zaradi človeka in ne človek zaradi dela. Andrej šarabon gre prsi na delo tudi še dandanes in ga zadnji zapušča. Andrej Šarabon je izrazita trgovska osebnost, mars ka zase in, — ponavljam, kar sem zapisal ob njegovi 25 letnici, — je trgovini slovenski zagotovljena bodočnost, ako bo imela vedno dokaj takih mož. Andrej Šarabon je dober gospodar celo svoje življenje in ni nikdar bil nezvest nas čelu, da treba dobremu gospodarju imeti dobrih pomočnikov in sotrudnikov pri svos jem delu. Znal si jc izbirati svoje sotruds LJubljana Ima zopet senzacijo III. veliki .Balkan" film 99 INKVIZICIJE" v 8 grandijoznih deianjin Srednji vek. Inkvizicija Petverzitele. Sveti jezuitizem. Lažni svetniki. Slike iz jekla. Čudežne slike, kako coprnice švigajo na metlah v zraku. Mučenje v najgroznejši obliki. Sploh ni besed za uraz odušev.jenja, ki ga človek občuti, geda.oč to veličastao kulturno zgodovinsko delo za kateio se je Benjamin Chnstensen rež.sei trudil 3 polna leta, in je po pravici piizrano za prvo in edino delo te vrste v historiji filma! Danes ob 4., :Vi6., ',28. in '/ilO. uri. KINO «LJUBLJANSKI DVOR» Telefon 730. nikc za vse stroke. Vzgojil je celo vrsto odličnih mlajših trgovccv in sotrudnikov, ki sc uspešno uveljavljajo v kupčijskem življenju. Umel je ravnati s svojimi delos jemalei in sc g lede njih držal skrbno nas čela, da je delo zaradi človeka in ne človek zaradi dela. Kruta vojska mu je vzela mnos go sotrudnikov, izvrstnih sodelavcev. Dans danes pa, ko so druge prilike nego so bile pred vojno, je v njegovi službi cela vrsta izkušenih sotrudnikov z dolgoletnim služs bovanjem. Ob redkem slavlju svojega slo« venskega gospodarja so tudi oni upravičeni biti ponosni. Ponosna po pravici sme biti tudi njegova soproga gospa Minka šarabos nova ob tem redkem jubileju samoraslega trgovca, kajti tudi ona, po rodu iz trgovske hiše, je v odlični meri ves čas sodelovala pri uspešni gradbi te velike slovenske trs govske hiše. Andrej Šarabon svoje sposobnosti in svos jc izkušenosti ni nikdaT odtegoval splošnos sti. Zgodaj že se je uspešno udejstvoval v stanovskih zastopih tako v Gremiju trgovs ccv, v Trgovskem društvu «Merkur», čigar častni in ustanovni član je, v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V trgovskem, bolniškem in podpornem drus štvu je skrben in zaslužen odbornik od les ta 1897 dalje. Zaupanje meščanov in tovas rišev ga jc zvalc na odlična vodilna mesta, tako svojčas pri Trgovsko obrtni banki, po= zneje podružnici Jadranske banke, v Mests no hranilnico ljubljansko, v Kmetsko pos sojilnico za ljubljansko okolico, v Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Slovenci, ki nimamo v davnino segajočih tradicij za našo trgovino in obrtnost, mo« ramo posebno ponosni biti na može slovens ske korenine in domače klenosti, ki so sas morasli kot Andrej Šarabon razumeli iz najskromnejših početkov po svojih močeh in po svoji darovitosti graditi tako ponosna slovenska podjetja, kakor ga jc zasnoval in dovršil naš Andrej Šarabon. Bog ga živi in čuvaj na mnoga leta! Dr. Fran ]Vindischcr. Bič Hercegovine Iz Hercegovine poročajo o žalostnem stanju tc siromašne dežele. Že od aprila dalje dežuje in nalivi ne prenehajo. Dasi jc Hercegovina dežja vajena zemlja, vendar ne pomni že dolgo let takih vremenskih ineprilik kakor letos. Nalivi so povzročili velike poplave, ki so uničile vse posevke. Popovo polje, Mostarsko blato, Bekijsko polje in Ljubuška kotlina so za letošnjo letino izgubljene. • Zadnja dva meseca trpi Hercegovina naravnost nepopisne muke. Od S. avgusta neprestano dežuje. Par suhih dni, ko se ni vlivalo z neba, pa je vladala nepopisna vročina, da je zemlja kar vsesavala vlago. V tem času so se pojavili tudi suhi vetrovi, ki so pomagali izsušiti zemljo. Letošnja leuna je na ta način popolnoma ugonoblje-na. Niti grozdje, niti tobak nista mogla do-zoreti. Najžalostnejši je pač pogled na zapadno Hercegovino, kjer je tobak ovenel in strohnel; njive, posejane s koruzo, pa so rodile prazno slamo brez klipov. Tako je v zapadni Hercegovini uničila suša to, kar je v drugih krajih vzela povodenj. Živina bo brez klaje, ljudje pa brez hrane. S strahom misli prebivalstvo na gladno leto 1917., ki je zapustilo v hercegovinskem prebivalstvu radi splošnega pomanjkanja uajžalostnejše spomine. Vsled ogromne dolžine velef'm,i »INKVIZICIJE« dant s dveurt e predstave in sicer ob 4., 3A6., 1 =8. In 'MO. Naročite vstopnice pravočasno Predprodaja vstopnic dnevno od 10.-12 in od 2. dalie Kino ..Dvor" Telefon 730 Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 15.: «Macbeth». Premijera, Izv. Sobota, 16.: «Joy». Premijera. B. Nedelja, 17.: »'Doktor Knock ali Triumf medicine«. Izv. Pondeljek, 18.: «Skopuh». E. Ljubljanska opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek. 15.: Zaprto. Sobota, 16.: «Grofica Marica«. D. Nedelja, 17.: «Tannhauser». Izv. Pondeljek, 18.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sobota, 16.: «Veronika Dcseniškaa 1'rcmis era. Otvoritvena predstava. Nedelja, 17.: «Morala». Premijera. Pondeljek, 15.: Zaprto. Kaluianova opereta cGrofiea Marica, se izvaja v soboto, dne 16. t. m. v ljubljanski of>eri za abonente reda D. «Maeheth» v ljubljanski drami. Opozarjamo na današnjo dramsko premijero Shake-spearjeve tragedije -Macbeth,, ki se vrši zvečer ob osmi uri in pri kateri nastopi skoro celoten dramski ansambel. Prevod Shake- spearovega dela je oskrbel Oton Župančič, režiio pa vodi prof. Osip šest. Predstava je izven abonmaja. Premijera GalsvvorthvjeTe «Joy>. Jutri, v soboto je v ljubljanskem dramskem gledališču sesata letošnja premijera. Igrala se bo Galsvvorthvjeva drama <-Joy... Slavni angleški avtor in človekoljub Galsvvorthy je znan našemu gledališkemu občinstvu po delili Borbam in cGoIobček*. ki sta se v minulih sezonah vprizorili na našem odru. V drami <--Joy» st;i glavni ženski vlogi v rokah dam Šarieeve in Nablocke. Glavne moške vloge pa igrajo gg. Levar, Rcgoz in Jan. Predstava je za abonente reda B. Waguerjev <*.Tannli;iuser». V nedeljo, dne 17. t. m. se poje v ljubljanski operi prvič v letošnji sezoni velika AVagnerjeva opera ^.Tamihauser>. Režira g. Knitll. dirigira pa operni ravnatelj Polič. Predstava bo zasedena kakor julija meseca pri premijeri. Na predstavo opozarjamo ■> prvi vrsti izven-ljubljansko občinstvo, ki si vstopnice lahko naroči potom dopisnice pri upravi gledališča. Začetek predstave ob pol csmih zvečer, konec ob 11. uri. Ljubljanska opera. Gosp. Jelačin je nastopi! snoči drugič, ko! mantovski vojvoda v Rigolettu>. Z dosti večjim uspehom nego prvič, kot Janko v «Predani nevesti,. In postajal je celo vedno beljši ter je bil prav na koncu opere, v piano zapeti arijeti o ženskah naravnost dober. Baje jc bil prvič pre-hlajen. Verjetno, zakaj se snoči se je poslušal njegov glas zagrljen. V igri ?e mu pojavlja velika nervoznost. Niti vokalizacija mu ni dovolj razumljiva. A je simpatične zunanjosti in domnčiu. Publike ni ogrel, a odklonila ga ni. Skratka: danes, tak, kakršen je, bi ne bil za opero — za prve partije — še nikaka posebna pridobitev. Zelo koristen pa bi bil takoj za opereto, kjer bi v prvih partijah nedvomno ugajal. Bržčas bi s« potem polagoma kvalificiral iudi za opero. Zakaj tenoristov primanjkuje silno po vsem svetu. Poizkus z g. Jelačinom bi se torej morda vendarle obnesel. V ostMem je bila predstava spočetka dokaj brer.temperamentna. Šele v 3. dej. sla gg. Holodkov in Lovšeto-va prinesla verdiievski žar; nato je predstava rasla. Gg. Retetto ;"u Thierrvjeva sta močno pritegnila, in zadnjj dejanje je bilo skoraj izvrstno. Fr. G. Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon> fe nedvomno eno najagilnejših iu najresnejSih slovenskih društev, ki z veliko resnostjo goji glasbeno umetnost. Za razvoj našega. zb.v rovega petja si je steklo društvo velike zasluge s koncerti in s svoja založbo. Ljubljanski" Zvon je v vseh slojih slovenskega prebivalstva dobro znan in visoko cenjen. Zato smo prepričani, da bo naše občinstvo priznalo trud navdušenih delavcev in posetilo v največjem številu koncert, katerega prire-de njegovi pevci v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 20. zvečer v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Na koncertu se izvaja spored na čast umrlemu skladatelju Anionu Foersterju. Poleg zbora sodeluje ori koncertu tudi virtuoz na orgle prof. Stanko Premrl in orkestralno društvo Glasbene Matice, ki spremlja s svojim orkestrom glavno točko koncertnega sporeda, Foersterjevo slavnostno mašo za zbor in orkester. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. Klavirski koneert pianista Ivana Noea se vrši danes, v petek zvečer ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Skrbno in bogato sestavljen spored ter dober umetniški sloves pianista jamčijo za prvovrstni koncertni užitek. Na koncertnem sporedu so zastopani v prvi vrsti največji predstavniki svetovnih klasikov, katerim se pridružujejo tudi moderni komponisti romanskih narodov, predvsem Debussy in Ravel. Občinstvo vabimo, da v največjem številu poseti koncert odličnega pianista-domačina. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, cene navadne koncertne. Otvoritvena predstava r mariborskem gledališču bo v soboto dne 16. t. m. ob 20. LTprizori se Župančičeva tragedija cVeroni-ka Deseniška,. Režira prof. Sest kot gost. Druga predstava bo v nedeljo, dne 20. oktobra. Igrala se ho duhovita satirična veseloigra od Thome cM oral a», delo. ki v izredno zabavnem tonu razkrinkava daži-mo-r ali ste» in bombastične frazerj?.. Režira g. K. Železnik. 800.000 Din izginilo iz postajne blagajne Veliki Bečkerek stoji ves pod vtisom m> sterijozne tatvine, ki se je pripetila na on-douii kolodvorski postaji. Blagajnik postaje Jovan Čublak je prejel 11. oktobra zvečer od sosednjih postaj 800.000 Din gotovine in bi bil moral denar izročiti železniški direkcij; v Subotici. Zaprl ga je v železno blagajno, kjer je shranjeval denar za prodane karte. Soba, v kateri je bila železna blagajna, ima okno na peron, dohod vanjo pa vodi skozi dve drugi sobi. V eni izmed teh dveh sob je uradova1 dežurni prometni uradnik, v drugi pa telefonist. Ko jc v torek zjutraj Čublak otvoril blagajno, je s presenečenjem konstatiral, da je izginil ves denar, vred-nostnf papirji in dokumenti. O tatvini jc takoj obvestil policijo, ki je nemudoma uvedla preiskavo. Zaslišala je tudi prometnega uradnika in telegrafista, ki sta izjavila ,da sta bila celo noč v svojih sobah na delu in da nista zapustila uradnih prostorov razen takrat, ko je prispel vlak na postajo. Najzanimivejše na stvari jc to, da ni nikjer nobenega znamenja o vlomu v bla-gajnikovo sebo. Vrata in okno so popolnoma nepoškodovana, nobenega sledu pa tudi ni o stopinjah in o prstnih odtiskili. Ukradeni denar je bil zavit v 29 paketih'. 28 jih je izginilo; poslednji, v katerem so bile stare, porabljene in preluknjane železniške karte, pa je ostal. Oblast sklepa iz tega, da ie moral biti tat dobro poučen o vsebini blagajne. Preiskavo vodi policijski podkapetan Di-mitrijevič, ki je velel zapreti blagajnika, dežurnega uradnika in telegrafista ter še 3 druge osebe. Pričakovati jc, da se miste-rijozna tatvina v najkrajšem času pojasni. Ekrazit na oknu Ljubljana, 14. oktobra V sredo dopoldne je prešinil vse prebivalstvo vil na cesti X. v Rožni dolini velikanski strah, ko so doznali, da so se nahajali že ponoči v smrtni nevarnosti, ki jc bila uklonjena le po srečnem naključju. Posestnik in lastnik mehanične delavnice A. Kavčič, stanujoč na omenjeni cesti št. 4, je našel v sredo okrog 7. zjutraj, ko je slučajno zavoljo nekega opravka že tako zgodaj stopil iz hiše v kakih 50 metrov oddaljeno, na vrtu stoječo delavnico, na oknu pločevinast zabojček, napolnjen z ekrazitom. Morda že za kake pol ure bi prišlo do velike katastrofe, ki ne bi pognala v zrak samo Kavčičeve delavnice in hiše, marveč bi gotovo prizadela tudi sosednje hiše. Čim je Kavčič zapazil tlečo vrvico, po kateri se je ogenj že opasno približeval svojemu cilju, je vrvico takoj odrezal in padel skoro v nezavest, ko je videl, da ie zaboj napolnjen s pol kg ekrazita. Ko je odstranil nevarnost, je seveda alarmiral policijo Ta je potom svojih organov takoi uvedla obširno preiskavo, vendar drži vse ugotovitve v absolutni tajnosti- Kolikor smo mogli doznati, so osumljeni atentata neki fantje z Viča odnosno iz Rožne doline. Kavčičevi sami pa menijo, da ni izključeno, da je miniranje podvzel kak mehanik-konkurent, ki pri svojem blaznem naklepu ni pomislil, da katastrofa lahko zahteva poleg velike materialne škode tudi človeške žrtve. V soboto in v nedeljo darujte vsi za nesrečne poplavljence Film o češkoslovaški armadi Zveza kulturnih društev v Ljubljani bo izposojevala od 18. t. m. dalje svojim društvom na deželi poučni film o cCeskoslova-ški armadi*. Film sestoji iz 5 delov ter je velezanimiv in poučen. V prekrasnih slikah nam pred-očuje v prvem delu naravne krasote iz t.-i-Ire, KrkonoS, zanimive dele zlate Prage itd., v ostalih delih pa ustroj vseh panog Češkoslovaške armade. Ob priliki izvajanja tega filma v Ljubljani so bile vse predstave stalno razprodane. Ker bo film vzbudil tudi na deželi mnogo' zanimanja med odraslo publiko iu šolsko mladino, naj nam vsa društva, ki se zauj zanimajo, javijo to takoj. Uazpored izposojevanja je naslednji: Najprej dobe film vsa-ena društva ZKD, ki imajo lasten kinoaparat ali si ga lahko izposodijo odnosno stopijo v stik s kakim kino-lastnikom, ki bode film predvajal v imenu dotičnega našega društva. Društva naj nam zato točno poročajo, kje se bo film predvajal. Želja, da bi se film izposojeval le ob sobotah in nedeljah, ne bomo mogli upoštevati, ker ostane film le kratek čas v Sloveniji in mora v tem roku absolvirati vsa naša društva, ki se zanj zanimajo. Radi tega je prirediti le kinopredstave tudi ob drugih dnevih, ker bo zanimanje gotovo velika. Ostalim društvom, ki nimajo stalnih kino-aparatov, bo film predvajala ZKD z lastnini kinoaparatom, kakor hitro bode enkrat kon čano izposojevanje pri prvih društvih. Društva torej, ki nimajo kinoaparatov in ki žele da se film tamkaj predvaja, naj nam tozadevno željo javijo nemudoma, da sestavimo točen program. Natančne pogoje glede načina izposojevanja in višine izposojevalnine sporoči ZK1) interesentom takoj po prejemu prijave oziroma dopisa. — Tajništvo ZKD, Domače vesti * Podpredsednik angleškega parlamenta v Južni Srbiji. Podpredsednik angleškega parlamenta John Hopp poseti prihodnje dni Južno Srbijo. Odlični parlamentarec prihaja v našo državo iz Tirane, potujoč na konju. Hopp je velik prijatelj našega naroda in je bil za časa balkanske vojne prvi tujec, iki je posetil osvobojeno Kumanovo in Skop-Jje. * Novi univerzitetni profesorji v Zagrebu. "Na filozofski fakulteti v Zagrebu so bili imenovani za rednega profesorja zgodovine, umetnosti in kulture g. Artur Schneider, sa rednega profesorja za fizikalno geografijo dr. Artur Gavazzi, dosedanji redni profesor v Ljubljani, za rednega profesorja lirvat ske in srbske književnosti dr. Franjo Fan-ccv, ravnatelj vseučiliške knjižnice v Za-Xiebu, za rednega profesorja obče zgodovine dr. Grga Novak, redni profesor iste fakultete v penziji, za rednega profesorja obče zgodovine dr. Ljudmil Hauptman, redni profesor iz Ljubljane, na rimsko-katoliški bogoslovni fakulteti, za rednega profesorja primerjalnih znanosti religije pa drč Aleksander Gas, izredni profesor iste fakultete. * V točnejše poslovanje poštne brzojavne službe jc odredila poštna direkcija tole: 1.) tia se brzojavke kolikor mogoče hitro odpravijo in sicer je določen v večjih centralah maksimalni rok dveh ur, v katerem morajo biti oddane in sprejete brzojavke odpravljene, če so Ic proge dobre in če je pro-miet normalen; 2.) da se pri sprejemanju in odpravljanju brzojavk upoštevajo predpisi brzojavnega pravilnika glede štetja besed in primerjanja oziroma službenega ponavljanja brzojavk; 3.) da se dogovorjena znamenja. kadar se odpravljajo v skrajšani obliki, odpravljajo samo tako kakor predpisujeta tuzemski in inozemski pravilnik; 4.) da morajo biti brzojavke jasno in razločno pisane. Ravnateljstvo strogo zahteva, da se pošte v brzojavni službi, natančno drže ■zgoraj označene odredbe, kar bo vsekako vplivalo na pospešitev brzojavnega prometa * Znižane težne pristojbine v tuzemskem paketnem prometu. Po odloku ministrstva štev. 39.130 od 1. oktobra t. !. sc zniža z dnem 1. novembra 1925 težna pristojbina za pakete v tuzemskem prometu. Nova tež-na pristojbina, ki bo veljala od tega dne je naslednja: do 1 kg 6 Din od 1 do 5 kg 10 Din, od 5 do 10 kg 20 Din, od 10 do 15 kg 30 Din, od 15 do 20 kg 40 Din. Za pakete večjega obsega (ločenko) sc bo plačevala dvojna težna pristojbina, kakor doslej. Vred nostna pristobina. dostavnimi, obvestnina in druge paketne pristojbine ostanejo neizpre-menjene. * Poroka. V Laškem sc jutri poroči gdč. Rca E1 s b a c h e r j c v a, hčerka uglednega veletrgovca in svetnika Zbornice TOI. g. Konrada Elsbachcr.ia, z g. Milošem R y b a-f c m. bančnim uradnikom, sinom poslanika in šefa oddelka zun. ministrstva za medna-Todne pogodbe g. dr. Otokarja Ribara. Bilo srečno! * Himen. Poročila sta se pretekli teden v Ljubljani gdč Olga Vodiškova, profesorica iigovske akademije v Mariboru in g. dr. ■Peter Jereb, notar v Radečali pri Zid. mostu Bilo srečno! * Fran Ks. Stare f. Vse, ki so ga poznaii — in teli je mnogo — bo presenetila vest o smrti uglednega ljubljanskega meščana, hišnega posestnika in slikarskega mojstra Fr. Ks. Stareta. Res je pokojni že dalj časa bolehal, toda še nedavne čase je bil živahen kakor vedno in mu nikakor ni bilo prisojali da se bo tako naglo preseli! v večnost. S pokojnikom zopet izgine iz krogov ljubljanskega meščanstva ena tistih čvrstih osebnosti. ki so si znale s svojo možato odločnostjo v stanovskem, narodnem in političnem oziru pridobiti najboljši ugled, s svojo temperamentno šegavostjo in jedrnatim humorjem pa najširšo priljubljenost v vseh družbah in slojih. Poznala in spoštovala ga je vsa Ljubljana. Bil jc dolga leta občinski odbornik ljubljanski, svetovalec Trgovske in obrtniške zbornice, predsednik Kreditnega društva Mestne hranilnice in uvaževan činiielt številnih organizacij. Kot neomajen narodnjak in brezkompromisen liaprednjak .ie odločno stal v naši najvidnejši borbeni vrsti. Pri vsej neumorni delavnosti v svoji obrti, s katero si je pridobil odlično materi-jelno in gospodarsko pozicijo, ni nikoli žali! časa in truda, ako je bilo treba nastopiti za javno stvar. Z vso svojo delavnostjo, požrtvovalnostjo in vsestransko prikupno družabnostjo si je pokojnik zajamči! dolgotrajen spomin. Vsi, ki smo poznali in cenili dragega rajnika z njegovo rodbino globoko obžalujemo veliko izgubo, želeč ma lahek pokoj pri Sv. Križu. Pogreb sc vrši jutri v soboto, ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Tavčarjeva ulica št. 32. * Smrtn~ kosa. V splošni ljubljanski bolnic' jc včeraj po krajšem bolehanju u.nrl g. Jurij Kmetič. posestnik in trgovec v Trzinu. Pogreb uglednega pokojnika se vrši v nedeljo v njegovem domačem kraju na mengeško pokopališče. — V Celju je 13. t. m. po kratki mučni bolezni umrla v starosti 56 let ga Antonija Loške, soproga vodje zemljiške knjige. Pogreb bo danes ob 4. pop. iz hiše žalosti na Dolgem polju št. 1, na okoliško pokopališče. Pokojnim blag spomin! * Jugoslavija kupuje belgijsko vojno mornarico. Glasom vesti dunajske korespondence, ki pa niso proverjene, namerava Jugoslavija kupiti belgijsko floto. Belgijska voj-an mornarica, ki jc bila nedavno ukinjena, šteje eno oklopnico, težko 1200 ton, 14 malih starejših torpedovk in štiri podmornice. * Razpisana je pošta Sv. Vid pri Ptuju. Jamčevina znaša 600 Din. Prejemki: redna p!ača 5400 Din na leto, doklada (50^o redne p!ače) 2700 dinarjev na leto, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 dinarjev na leto, za prenašanje pošte in za selsko dostavo, kolikor določa pravilnik o prenosu pošte. Prošnje s prilogami naj sc vlagajo na poštno iu brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 25. oktobra 1926. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec zasigu-ranc prostore za pošto kakor določa čl. 16. pravilnika o pogodbenih državnih poštah. * Denarne prispevke za poplavljence sprejema Ljubljanski oblaslni odbor Rdečega križa. Plačila naj se izvrše najraje na čekovni konto št. 11.862 poštne hranilnice. Položnice so pri poštnih uradih na razpolago. Dobe se pa tudi v pisarni Oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani, \Volfo-va ulica št. 5-1, nadstropje. Nadalje zbira darove v obleki in denarju tudi društvo »Dobrodelnost«, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10. * Obdelovanje barja. Načelnik glavnega odbora vadite zadruge za obdelovanje bariii v Ljubljani uraduje za vnanje interesente vsako sredo od 14.—16. ure (od 2.-4. pop.) z2časno Turjaški trg, št. 3.-I1 nadstr. Ljubljana. * Planinske koče v zimski sezoni. SPD naznanja, da je Erjavčeva koča na Vršiču zatvoriena. Spodnja koča na Golici in Kadil-nikova koča vrh Golice so oskrbovane do nadaljncga vsak praznik in nedeljo ter prejšnji večer. Malncr.icva koča pod Črno prstjo je otvorjena in oskrbovana do preklica. Celo zimo ostanejo odprte naslednje postojanke: Hotela Sv. Janez in Zlatorog ob Boh. jezeru, Koča na Veliki Planini. Vse druge postojanke Osrednjega odbora so zaprte. * Izum nove ure. Iz Zagorja ob Savi nam poročajo: Tukajšnji urar g. Ferdo Motnikar je izumi! novo stolpno uro repetirko. Konstrukcija te ure jc prav enostavna, vendar jako praktična. Ima samo dve kolesi in eno utež in se bo navijala samo enkrat na teden. Četrtinke bo ura odbila na prvi zvon in obenem repetirala polni čas na drugi zvon. G. Motnikar ima že več izumov. * Velik potres v Beranih. Predvčerajšnji potres v Beranih v Črni gori je trajal štiri sekunde. V mestu in okolici sc je zrušilo okoli 20 močnih zgradb. Manjše poškod be pa so zadele skoro vsako drugo hišo. Poročajo, da znaša povzročena škoda preko 5 milijonov dinarjev. Na mnogih brdili v okolici so se odvalile ogromne stene. Ponovno a znatno šibkeje se je potresla zemlja popoldne ob 2. in pol 5. toda ne tako silno, kakor prvič. * Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, VVolfova ulica 12, so darovali: g. Kramar Jan, Ribno Din 20, Volančnik Janez Jezersko Din 10, g. Čižek Josip Jarenina Din 10, Kolo jugoslovanskih sester tu Din 20, Župni urad Sv. Križ Din 20, Župni urad Št. Janž Din 20. g. Anton Podvinski Zavrčc Din 10, Županstvo občine Gorenji Logatcc Diu 100, Neimenovani Din 100, Župni urad Zagorje Din 25, Gartner Fran, Planina Din 20, To-man Ivan Vojnik Din 20, Poljak M. Sostro Din 10. Kušar Fran Mengeš, Din 30, Da-vorin in Klementina Vukšinič Velika Nedelja Din 40, Vovko Fran Sv. Peter Din 20, dr. Dragotin Lončar, šef prosvete tu Din 1000, ki jih je prejel iz neke sodne poravnave. Vsem plemenitim darovalcem naša najiskrenejša hvala. — Odbor. * Dijak utonil v Uni. V Biliaču sc je prošlo soboto pripetila težka nesreča, pri kateri jc izgubil življenje gimnazijalec V. Vuka-šinovič, sin ugledne tamkajšnje rodbine. Več dijakov se je s čolnom vozilo po Uni. V bližini nekega sadnega vrta so fantje poskakali s čolna ter natrgali nekoliko jabolk. Pri tem jih .ie zalotil lastnik vrta. Dijaki so bežali v čoln ,ki pa sc jc prevrnil. Trije dijaki so se rešili, Vukašinovič pa je našel smrt v valovih Unc. * Slaba vinska letina v Dalmaciji. Trgatev v Dalmaciji se bliža svojemu koncu. Najprej so začeli trgati na otokih v severni Dalmaciji, pozneje pa v Dubrovniku in okolici, v Neretvanski pokrajini iu v srednji in južni Dalmaciji. Kakor poročajo, jc trgatev zadovoljila domačine samo na otokih Korčuli in Visu ter deloma v Šibeniku. Vinogradi v ostalili krajih so dali za 35% manj pridelka kakor lansko leto. Trgatev ie bila slaba posebno radi peronospore, ki je .uničila velik del letine na Pelješču, Braču, na Krku, v okolici Splita in v Dalmatinski Zagori. Kl.iub temu. da jc dala trgatev v teh krajih za 35% manj grozdja kakor lani, pa je kakovost grozdja znatno boljša od lanske letine. Vinske cene pa navzlic temu ne bodo poskočile. Beli mošt se prodaja sedaj po 300 do 350 Din hI, črni mošt pa je cenejši; zahtevajo za 100 litrov navadno 240 do 270 Din. * V stradanju zblaznel. Aleksander Ga-ramsegi, sin knjigotržca Garamscgija v Novem Vrbasu, je nedavno pristopil k sekti stradalccv. Ker je po naravi slabotne konstrukcije, je od stradanja kmalu zblaznel in pestal opasen ljudem. Te dni ga je srečal oče na dvorišču. Vpraša! ga je kaj dela. Damski plašči, najmodernejši, najceneje pri Fran Lukič, Pred škofijo 19. Ker ste me že tako težko pričakoval', sem svoj obisk v Beograd odložila in pridem ko' Princesa Trnlala * sestro Bopsasa Lilo in Lolo ter . . . Lilian Harvey že v soboto v Kino .,Ideal* Pričakujem torej, da me slavno občinstvo številno poseti. Sin je mesto odgovora zavihtel težko kladivo, ki ga je drža! v rokah, proti očetovi glavi in bi bil očeta gotovo pobil do smrti, da niso priskočili na pomoč domači ljudje ter ga ukrotili. Po blaznem činu so umo-bolnika zaprli v občinsko hišo, kjer je skušal izvršiti samomr. * Karambol dveh avtomobilov. Na cesti med Črnučami in Trzinom sta včeraj zarana v jutranjem mraku trčila dva avtomobila: prvi, last neke zagrebške tvrdke, je vozil v smeri iz Ljubljane drugi pa iz Kamnika. Oba sta vozila s precejšnjo brzino in trčila tako čvrsto, da se jc en avtomobil popolnoma razbil. V zagrebškem avtomobilu so sedele štiri osebe, ki pa k sreči niso bile poškodovane. + Deček izginil. Dne 5. t. m. je brez sledu izginil Kamilo Gutmacher, čevljarski vajenec pri g. Vinku Taboru v Radečah pri Zidanem mostu. Omenjenega dne ie bil po opravkih v Mariboru ter sc je vračal ob 5.20 popoldne v Radeče. Do Slov. Bistrice ga je še spremljala sestra Anica. Ob 9. zvečer bi moral biti deček na učuem mestu v Radečah, a še do danes ga ni. Fant je star 15 in pol leta, velike postave, močan, svetlih las, sivih oči. Komur bi bilo o dečku kaj znanega, se naproša, da sporoči to Josipu Gutmachcrju, pisarniku reki. oddel. v Mariboru, glavni kolodvor. za svilo in volno * Voz 7, družino padel v prepad. Kmet Kosta Matijevič iz Dufe pri Gornjem Pologu v Južni Srbiji se je v pondeljek vračal domov iz Vlajincev, kjer je bil s svojo ženo in tremi otroki. Ko je voz prišel na ovinek, pod katerim se odpira prepad, so sc konji splašili in Matijevič in vsi njegovi so zagr-mcli z živino in vozom po skalah v globo-čino. Konja sta se ubila, voz sc je raztrešči! Matijevičev sin je obležal na mestu mrtev, ostaii pa so vsi prizadeti s težkimi poškodbami. * Življenje brez svrhe in cilja. Zagrebški vinogradnik Andro Š. je javil zagrebški policiji, da ie v torek odšla z doma njegova 21 letna hčerka Ivka. Ostavila je pismo, v katerem toži, da io že tri leta bolijo oči in jc zatorej njeno življenje brez svrhe in cilja. Dekle je vitkega stasa, podolgovatega lica, črnih ostriženih las, oblečena je v plavo krilo in zimsko suknjo ter ima črne lakaste čevlje. Na desni roki nosi zlato zapestnico, ua levi pa prstan. Jfihče ni prisiljen da takoi kupi. psč pa si lahko pri meni brezobve no ogleda bogato zalogo angleškega in češkega blaga za moške obleke in površn ke. raglane itd. po najnižjih cenah Josip ivančič Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4. * Tatvina pri belem dnevu v Beogradu. Trgovca Čedomirja Nešiča v Karadjordjevi ulici v Beogradu je te dni pri belem dnevu okradel neznan zlikovec za 10.000 Din, v času, ko jc bil Nešič pri kosilu. Zlikovec je vlomi! vrata s topim orodjem, pospravil denar ter izginil brez sledu. * Razstava pisarniških strojev. Tvrdka Ant. Rud Legat & Co., v Mariboru priredi v soboto dne 16. nedeljo 17. in pondeljek dne 18. t. m. v svojih šolskih prostorih, Vrazova ulica 4, razstavo in razkazovanje švedskih pisalnih strojev *Haida«. univerzalnih računskih strojev ^Triumphator«. raz množevalnih aparatov ;Opa!ograph«. »Opa-lograph«-Rapid ter drugih pisarniških strojev. Pristop je prost in brezobvezen in siccr od 8. ure z.iuiraj do 8. zvečer. Vsi interesenti se vljudno vabijo, da si ogledajo to zanimivo razstavo. 1369 KOLO STRASTI KOLO LJUBEZNI KOLO SREČE KOLO TRPLJENJA KOLO USODE ? ? ? ? ? ? + Krvavo maščevanje radi nezvestobe. V nedeljo popoldne se .ie spri kmet Života Stamenkovič iz Zabojnice s svojo ženo Draginjo. Med prepirom je potegnil revolver in pogodil svojo zakonsko družico. Ko je žena izdihnila, jc poskušal mož izvršiti samomor, toda sosedi, ki so slišali strele, so mu iztrgali orožje iz rok. V bolnici, kjer so ga zaslišali radi zločina, je Stamenkovič izjavil, da se je nad ženo maščeval, ker mu je bi'a nezvesta. Imela je ljubimca, ki ii je svetoval, naj zadavi moža. Da se to ne zgodi, je storil konec ženinemu življenju in skušal ugonobiti še samega sebe. * Licitacija avtobusa. Državno zdravilišče v Rogaški Slatini razpisuje licitacijo velikega osebnega avtobusa (11 sedežev) Avtobus znamke Ford ima 35 HP, 4 kratno prestavo za brzino, nadstrešje za prtljago, 4 cilindre in je malo rabljen. Prodaja se, ker namerava uprava nabaviti večji avto za prevoz gostov. Licitacija se vrši 2. novembra ob 10. na licu mesta. Avto se more vsak čas pregledati. Ustmene ali pismene ponudbe na ravnateljstvo zdravilišča. 1370 * Izplačilo razlik državnim služiteljem. Kakor nas'obveščajo člani oblastnega odbora državnih služiteljev za Slovenijo, so prejeli razlike že vsi služitelji v državi razen Samo še danes! Nc zamudite, kajti grešili boste, ako si ne ogledate lilm Luč Orijenta | Interesanten film. Slične vsebne še niste videli. Piava princeza Seeta Devis hčerka ma- : S haradže je naravnost d vno dekletce ln bi bila lahko kot igralka nova zvezda. j I Preds'ave ob 3., pol 5., 6, pol 8. in 9. uri. K,no Ideal. ♦ 1........................-............................* Ker le čas toplejših obleči! uljudno priporočam vsem gospodom posebno očetom in gospodinjam svojo novo zalogo jesenskega in zimskega blaga. V zalogi imam po prav nizki ceni krasno blago za damske plašče, double blago za zimske suknje, ter krasne moderne uzorce blaga za damske kostume. Suknje in obleke za gospode se po meri in elegantno izvrše v najkrajšem času. Najcenejša družinska oblačilnica Ban R e s I j e v a cesta štev. 7. onih v področju finančne delegacije v Ljubljani. Popolnoma razumljivo je, da to dejstvo vznemirja služitelje v Sloveniji, ki bi si z izplačilom razlik že vendar enkrat vsaj nekoliko opomogli v svojih finančnih stiskah Če je zadeva v kompetenci naše finančne delegacije, jo prosimo, da pospeši že tolikokrat obljubljeno izplačilo razlik. * Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica 4. Iz Ljubljane u— Šestdesetletnica magistratnega upoko jenca. V Rožni dolini obaja danes G0 letnico svojega rojstva g. Ivan Gašperlin, magistralni nižji uradniški uslužbenec, upokojen po 40 letni službeni dobi. Še na mnoga leta! u— Uprav ašentjakobskega odra naznanja da se za nedeljo 17. t. m. napovedana predstava »Pogumni krojaček* radi gostovanja izven Ljubljane vrši šele v soboto 23. in nedeljo 24. t. m. u— Zvezdarska ulica vodi s trga Sv. Jakoba na Žab.iak. Dolga je in ozka. Tlak predstavlja izbočeno kamenje, ki jc tako, da ga ne zmagaš od enega do drugega uličnega konca, marveč se zatečeš na sredo ulice. Posebno nerodno je po zimi. Ob strani zidovja ne moreš korakati, po sredi pa jc polno snega in vozov. Ulica nujno potrebuje tlaka. Z veseljem gledamo na trg Sv. Jakoba, kako bo lep in dobro tlakovan. Ureditveno delo je seglo tudi v Zvezdarsko ulico ,tako da se še bolj vidi po treba tlakovanja te ulice. Mnogo manj pro-metnejših in stranskih ulic je dobro tlakovanih, naš Žabjak je br! vedno zapuščen Jn zanemarjen. Po zimi ko je led in sneg, ie slabše kakor na vasi. Tlakuje naj sc nai-prvo dovodna Zvezdarska ulica, potem mora priti na vrsto Žabjak in dolga Hrenova ulica. —č. u— Ta nesrečna žoga! Poročajo nam: Tam v Zarnikovi ulici za cerkvijo sv. Jožefa je vsak popoldne tako vpitje, da so v bližini stanujoče stranke tega že docela site. Cela jata dijakov bije žogo po ulici. Noben pasant ni gotov, da mu žoga nc prileti v glavo, kar se je že večkrat pripetilo. Kričanje moti stranke pri njihovem raznem delu, osobito pa slabo učinkuje na bolne ljudi. Seveda pa sc v Ljubljani bije žoga tudi šc drugod. Ampak naša nadebudna športska generacija si bo že morala dati dopovedati, da je študiranje ob knjigi bolj v prijaznosti s cestnim redom kakor pa nabijanje žoge. To bodo fantom povedali gospod profesor in pa stric od policije. u— »Dragocenosti je pobirala . Pod tem naslovom smo včeraj poročali o tatvinah v stanovanju ge. Ane Gostiove. Oškodovan-ka se je danes zglasila v našem uredništvu in izjavila, da ne znaša vrednost ukradenih dragocenosti »več stotisoč dinarjev«, marveč da ceni škodo na 10 do 15 tisoč dinarjev u— »Ženski Pokret« vabi svoje članice na sestanek v petek, dne 15. t. m. ob 8. zvečer v damski sobi kavarne »Emona^. Poročaia bo gosp3 Prijateljeva o internaci.ionalneiu ženskem kongresu v Parizu. u— Plesne vaje JNAD »Jadrana« sc vrše danes, v petek ob 20. v naprednem Diaškem domu, T omanova ulica 3. u— Popisovalni urad pri mestnem magistratu bo v soboto, dne 16 t. m. radi snaže-nja uradnih prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so Ie najnujnejši slučaji. u— Orkestralno društvo Glasbene Matice. Vaja v petek 15 t. m. odpade. Prihodnja vaja v nedeljo 17. t. m. ob pol desetih dop. Polnoštevilno! Udeležba obvezna. — Odbor u— Vse sokolsko in Sokolstvu naklonjeno občinstvo si ogleda nocoj javno telovadbo v Narodnem domu! u— Živega prašiča ukradel. Iz hleva mest ne klavnice je ukrade! te dni mesarju Francetu Slamiču neznan vsekakor pa skraino drzen tat kar živega prašiča vrednega 1900 Din. Prašičeva mast se prodaja naibrže že na trgu, ker je ostalo doslej popolnoma ue-zr.ano, kdo je prašiča vzel in zaklal. u— Opasen žepni tat v stanovanju. V Ljubljani se je pojavil neznan žepar, ki dela v prvi vrsti skrbi svojim žrtvam, nemalo pa tudi policiji. Baje je to suh, bled okrog 30 leten moški, oblečen v sivo obleko; svoje žrtve si poišče najraje v tramvaju. V gneči manipulira tako spretno, da okradenec niti ne sluti, da mu odjcml.ie uro sega v žep za listnico. V sredo popoldne je falot vzel na muho zlato dvokrovno uro ter 50 cm dolgo verižico amitekta Josipa Costaperarije. Ra-finirano tavino je izvedel uzmovič zopet v tramvaju na progi od mestnega magistrata do Sv. Petra cerkve. Ura z verižico ie vredna 5000 Din. u— Nezgoda na cesti. Ko jc vozil Slavko J. predvčerajšnjim dopoldne okrog 11. ure z motornim kolesom po Bregu je po nesreči zadel na križišču Turjaškega trga ob gluho upokojeno tobačno delavko Marijo Kolesča, stanujočo v oKlodvorski ulici ter jo podrl na tla. Koleša je pri padcu zadobila občutne poškodbe na glavi in na rokah. u— Žavbijeva žavba. Zidarski mojster Peregrin Žandar, stanujoč v Lukovici št. 8 ima hudega sovražnika v osebi 25 letnega zidarskega pomočnika Jakoba Žavbija. Žav-bi se je predvčerajšnjim pošteno nalokal pijače, napojil pa je še neka dva svoja znanca. V pijanosti se ie spomnil na Žandaria in se napotil v spremstvu obeh prijateljev do njega v barako na stavbišču na Kodelievem -Bom že dal Zandarju žavbe!« je zatrdil tovarišema in skočil v barako, prijel Žandar ja za vrat in ga pričel dušiti, kričoč, da ga mora »fentati«. Da niso pravočasno prispeli Žandarjevi delavci, ki so ga rešili iz neprijetnega objema, bi bil Žavbi svoj namen skoro tudi izvršil. A zdaj bodo njega dušili pred sodiščem. u— Izgubljeno. V sredo 13. t. m. se ie izgubil zlati obesek iz Šiške do Narodnega doma. Pošten najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi v knjigami GI. kolodvor. Iz Maribora Ostrise - temenice in druge razno rstne morske školjke in morske r be si dobe danes v petek in slehetn dan v resiaviacij' in vinski kleti j,Ljubljanski dvor" usc7a a— Aktualno predavanje. Danes v petek 15. t. m. zvečer predava v Ljudski univerzi priljubljen mariborski zdravnik g. dr. Mari-nlč o »Vražah in medicini«. Predavanje bo zanimivo za inteligenco kakor tudi za pri-prosto ljudstvo in jc torej želeti, da nihče brez potrebe ne zamudi tega pouka, saj vraže v medicini niso skoro nič manj razširjene na deželi kakor v mestu, zlasti v Mariboru. To je pokazal lansko leto slučaj z lekarno in rdečimi lasmi. a— Pesnik Oton Župančič se pripelje k otvoritveni predstavi Veronike Deseniške v Maribor v soboto s popoldanskim ljubljanskim brzoviakom. a— Saša Popov v Mariboru. Poleg predavanj Ljudska univerza tudi smotreno izvršuje program popularizacije glasbene umetnosti. V soboto dne 25. t. m. nastopi pod njenim okriljem svetovnoznani buigar-ski violinski virtuoz Saša Popov. a— Začetek trgatve. Krog Maribora je pričela trgatev v vinogradih. Strokovnjaki siccr svare pred prezgodnjo trgatvijo, a kmetje jih kakor navadno tudi letos ne poslušajo, češ da jim grozdje po zadnjem deževju preveč gnije, in pa — prevelikih prijateljev grozdja se boje. Dnevi so sedaj zelo lepi in solnčni, noči pa že močno hladne. Na trgu je grozdje ravntako drago, kakor n. pr v Zagrebu smederevsko po 12 Din kg. Naši kmetje sploh nimajo navade nositi grozdje na trg in tako je ponudba majhna, cene visoke. Vedno pa je še zelo ceneno ostaio sadje. Trg je dan na dan bogato obložen in pester. Vsak večer stoje pozno v noč na trgu kmečki vozovi z jabolki in hruškami. a— Vlomilska tolpa v Zagrebu, ki je delovala tudi v Mariboru. V Zagrebu je bila pred kratkim prijeta večja vlomilska in tatinska tolpa, ki je bila izborno organizirana. Vodja te tolpe je bil neki Andrija Gjurgje-vič, ki je imel na trgu svojo stojnico. Temu so prinašali ostali člani tolpe vse nakradeno blago, ki je bilo jako pestro. Pri hišni preiskavi so našli pri njem obleke, kolesa, meso, mast, lovske puške, samokrese, tobak i. dr. predmete, ki so jih nato razpečavali. Eden teh vlomilcev je bil neki Slovenec, Cizelj Alojz, ki ie delova! tudi po Sloveniii. največ pa v Mariboru kjer je pokradel več koles, lovskih pušk i. dr. v Mariboru pokradeni predmeti so se še dobili in ker še niso dognani vsi oškodovanci, se isti poživljajo da priglase policiji svoje pogrešane stvar a— Policijska kronika. V Gregorčiče*, ulici je povozil neki kolesar neko 16 let; deklico in jo malo poškodoval. Na sejmiš ie bilo ukradeno nekemu železniškemu d Iavcu kolo znamke -Neger*. — Rešilni o-delek ie prepeljal v bolnico nekega če v! j? ja. ki se je na Lajteršperkovi cesti ones\ stil ter pri padcu precej močno poškodov. na glavi Mož je bi! udan alkoholu. — Nel motociklfst je prevrni! kolesarja, ki je držal kolo v roki ter mu poškodoval kolo. Prijav je bilo vložaaih 13, izvršena ie bila 1 aretacija. Vedno nedosegljivo v kakovosti ostane Schicht-ovo milo znamke „Jelen." Kajti nič na svetu nas ne more napotiti, da poslabšamo naše najboljše, kakovost našega mile Mogoče bi nam bilo poceniti naše Jelenovo milo « tem, da bi ne porabljali „tako dobre" surovine. Ne storimo tega, kajti nam ni samo na tem, da proizvajamo .dobro milo", temveč nam je na tem, da proizvajamo najboljše milo.' Iz Trbovelj t— Uradni dan okrajnega glavarstva se fco vršil v Trbovljah v sredo 20. t. m. Te prilike sc lahko vsakdo p-osluži, ne da bi bil pozvan, če ima opravka s politično oblastjo. t— Shod oficirjev, vojakov in invalidov iz svetovne vojne se bo vršil v nedelja, 17. t. m. pri Forteju na Vodah. t— Lovska sezona v Trbovljah. Po dol« gem času je napočilo lepo jesensko vreme, ki so ga pričeli člani lovskih društev Ku« ma, Jelence, Drage in Kala pridno izrablja« ti. Nekaterim ic bila sreča že prav mila, ker so se vrnili dobro obloženi iz svojih lovišč. t— Kaj je z odlikovanji? Iz posavskih re* virjcv TPD. je bilo predlaganih večje štc« vilo rudarjev v odlikovanje za 30 — 451et« no zvesto službovanje. V bivši Avstriji se je vršilo odlikovanje ob priliki rudarske« ga praznika sv. Barbare. Žc lansko leto smo mislili, da se ne bodo omalovaževale naše tradicije, tod: naše upanje se jc izjalovilo. Ker so vse naše osebne intervencije za« stopi, pozivamo II. rudarsko skupino kot našo edino legitimno zastopnico pred oblast mi, da ukrene vse potrebno, da sc bo naša zadeva čimprej rešila. Do 4. decembra jc namreč komaj šo 7 tednov. — Več prizade« tih rudarjev. t— Realitetna pisarna na Vodah. Na Vo» dah bo otvoril g. Ivan Turnšek realitetno pisarno, ki se bo bavila v prvi vrsti s pro« dajo in kupovanjem posestev in hiš. t— Sfavbna sezona pri kraju. V Retjah tako pri Drcotu kakor pri Sušiilkovi kolo« niji hite z zadnjimi zidarskimi deli dveh poslovnih hiš, izmed katerih bo v eni name« ščena trgovina, v drugi za pekarija. S stavb« nimi deii hite tudi še na Tereziji, v Lokah in v Hrastniku, kjer si zida hiše več posest« nikov. tfaši onstran granit p— Oprostitev slovenskega novinarja. Poročali smo, da je bil urednik «Gor. Stra« žct> Leopold Kcmperle obtožen ščuvanja so« cialnih razredov k sovraštvu ter uporov proti zakonu, ker je priobčil zahvalo poslan cu Besednjaku, da se je v Rimu potegnil za slovenske šole in obenem tudi pozival slovenske stariše. naj uče svoje otroke ma« terinega jezika doma. Radi tega »zločina* ga je zatožil goriški podprefekt in policij« ski komisar (katerih obeh ni več v Gorici), državno pravdništvo pa ga je tožilo. Raz« prava je bila zanimiva, ker je pri nji slikal državni pravdnik •Kemperla kot velikega hudodelca in da je bil sodni dvor vendarle toliko uvideven, da jc Kemperla oprostil vsake kazni. Tudi pri prizivni razpravi v Trstu je bil Kemperle oproščen vsake kriv« de. Nas zanima dejstvo, kako jc to, da se mnenji dveh državnih pravdnikov v isti državi tako nasprotujeta? Ali bi ne bil lah* ko tudi goriški državni pravdnik vedel, da ni zakona, po katerem bi slovenski starši ne smeli poučevati svojih otrok v materi« nem jeziku? Vse to je drž. pravdnik pač lahko vedel in znal, a ni hotel, ali ni mo« gel. Zakaj uverjeni smo, da je bila v tem slučaju in tudi v mnogih drugih slučajih sodna oblast podrejena politični oblasti, ki ju zahtevala, naj kaznujejo tega ali onega človeka. Le radi tega se državni pravdnik ni zadovoljil z razsodbo goriškega sodne« ga dvora in je šel po svojo blamalo v Trst. Bodi odkrito povedano, da tudi od Trsta nismo dobrega pričakovali, ker imamo že slabe izkušnje, zato pa je to pot na& za» doščenje tem večje. Ob enem ima lepo za« doščenje tudi goriški sodni dvor, ki je bil že prvič Kemperla oprostil, na katerega pa je očividno skušala v gotovih slučajih pri« tiskati višja sila, tista sila v obliki policij« skega komisarja Diaza žalostnega spomina, ki je našim ljudem grozil že s smrtjo in ki je hotel pleniti liste že v slučaju, ako so poročali o razmerah na Irskem. Če naj ljudstvo izgubi zaupanje v prostore, v ka« terih se deli pravica, kam naj se obrača? In bili smo na poti, da jo izgubi. Ce se raz«, mere obrnejo, bomo tega le veseli. p— V Čepovanu učiteljuje g. Ciril Ka« fol, domačin, ki se je ljudstvu zelo prilju« bil. Dober vzgojitelj mladine je Kafoi in izboren pevovodja. Prebivalstvo ga. ima ra« do, ker mu je v vseh stvareh v oporo. Zna« čajen mož ni po godu režimu in poturicam in tako je uvedeno proti njemu odpustno postopanje. p— Fašistovsko trgovsko društvo v Iliri ski Bistrici so ustanovili 7. t. m. Dr. Moise z Reke je nasvetoval slovenskim trgovcem, d t. naj v svojo korist vstopijo v vrsto ve« like družine italijanskih trgovcev. Vodstvo društva so prevzeli Aleksander Ličan, Jo« sip VerbiČ, Fran Valenčič in Pavel Sket. Izdana so vabila za pristop na vse trgovce in obrtnike v Bistrici in okolici. ................................ po Scottovem dnevniku ln drug h virih prired i Pavel Kuna ver. je zšla ln se obi v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubliani, Prešernova ulica 54 Nasproti glav. pošte S : Broširana knjiga : t stane 36- Din. ve-1 zana 44 Din : 23sa 11 ♦ Po r>0 ti 3- - Din več .......................ttirtiiiiMiiin Vremensko poročilo Meteorolog :avo: . Liuoiian lt okioo um 1 ure t 76 j'4 92! 92 NE 0.5 3 Ljubljana . | 8. 76 i'6 10 1 87 NNE 0.5 4 (dvorec) j 14. 761-7 19-5! 61 VV 7 6 l 21 763 1 14 2 i 78 SSW 1 1 Maribor . . . & 762 8 12-0; 90 NW 3 0 Zagreb . . . 8. 763 0 15-1 86 ENE 3 0 Beograd . . . ■i. i 7tv! 0 160! 74 mirno 1 Sarajevo . . . 8. j 764-8 12-0! 70 E 3 0 Skoplje . . . 8. | 763-8 13-0 j 78 S 0.5 0 Dubrovnik . . 7. 17H3-4 160 71 mirno 3 Split .... 7 762 8 1M)I 74 ENE 1.5 8 Praha .... 7. 759- 12-0) - SVV 5 7 Solnce vzhaja ob 6-14 zahaja ob 17-16 luna vzhaja ob 14 25 zahaia ob 2347. Povprečni barometer je danes višji kot včeraj za 0.8 mm. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 19 6 najnižja 9 1 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Sedanje vreme 9e bo začetkoma le malo iz.premenilo, kasneje pa poslabšalo. Tržaška vremenska napoved za petek: Razni lahki vetrovi, nebo spremenljivo, temperatura od 16 do 19 stopinj, morje mirno. Šport Zaključno kolo prvenstvenih tekem V nedeljo, dne 17. t. m. se odigra v Ljub« Ijani zaključno kolo prvenstvenih nogomet« nih tekem, s čimer se zaključi jesenska pr« venstvena sezona. Ob tej priliki nastopijo sledeči pari v I razredu: SK Ilirija : SK Jadran, ASK Pri« morje : SK Slovan, v drugem razredu pa: SK Slavija : SK Panonija ter SK Svoboda in SK Krakovo. Brezdvomno bo borba tako med Jadra« nom in Ilirijo, kakor tudi med Slovanom in Primorjem precej huda. Posebno Jadran bo napel vse sile, da si zboljša svojo gol« diferenco ali pa celo položaj v prv. tabeli. Vendar upamo, da se boj ohrani v dopust« nih mejah, nikakor pa se ne sme več izra« žati v igri surovost kot se je to zgodilo pri nekaterih poslednjih tekmah. Intere« santno bo tudi tekmovanje v drugem raz« redu, posebno med Slavijo in Panonijo. Lahkoatletski dvomateh Ilirija : Primorje Za lahkoatletski dvomateh Ilirija : Pri« morje, ki se vrši v soboto in nedeljo, dne 16. in 17. t. m. je ASK Primorje prijavilo sledeče moštvo: Tek 100 m: dr. Perpar, VVeibI, Omladič, Močan; tek 200 m: dr. Perpar, \VcibI. Mo« čan, Janovskv; tek 400 m: Močan. VVeibI, Janovsky, Arhar; tek 800 m: Močan, Slap« ničar, Arhar, Dc Reggi II; tek 1500 m: SlapničaT, 2orga, Vidic, De Rcggi II; tek 5000 m: Slapničar, 2orga, Pintarič. De Reg« gi. II; hoja 3 km: Slamič H., Ludvik, Trost; štafeta 4 X 100 m: Janovsky, Močan, VVeibI, dr. Perpar. Omladič, Mainarič, Ar« har, Stupica; skok v daljavo: dr. Perpar, Omladič, VVeibI, Janovsky; skok v višino: Medica, Cimpcrman, Korče, BervaT; tro« skok: dr. Perpar, Vukmanovič, Cimperman, Oorradini; skok ob palici: Mainarič, Ada« mič; met diska: Slamič H., Podobnik, Vuk« ir.anovič, Zrimšek: met krogle: Vukmanc« vič, Slamič H., Podobnik, Zrimšek; met kladiva: Slamič H., Zrimšek: met kopja: Cimperman, Vukmanovič, VVeibI, Močan. Kakor vidimo, mora tudi sedaj Primorje resignirati na svojega izbomega sprinter« ja in štiristometraša Valtriča, ki se nahaja pri vojakih, ojačen pa je nekoliko v metih z nastopom Vukmanoviča in Podobnika. SK Ilirija nastopi v sledeči postavi: Tek 100 m: Stepišnik, Režek I., Gregorič, Habič; tek 200 m: Stepišnik, Režek, Grego« rič, Habič; tek 400 m: Omefta, Gregorič, Habič; tek 800 m: Omerza, Furlan, Gaber« šek; tek 1500 m: Gaberšek, Senčar, Ogrin; tek 5000 m: Gaberšek. Senčar, Hladnik; 3000 m hoja: Režek II., Jenko; krogla: Der« gane, Zupan, Smersu; met diska: Smersu, Vrhovec II., Zupan; met kopja: Orehek, Gradišar; met kladiva: Zupan, Rotar, Smer« su; skok v višino: Gregorka, Žabjek, Stre« kelj, Šiftar; skok v daljavo; Stepišnik, Šif« tar, Režek, Kalčič; troskok: Režek, Grego« rig, Frohlich, Kalčič; skok ob palici: Gre« gorka, Štrekelj, Verhovec I.; štafeta 4 X 100 m: Stepišnik, Režek. Frohlich, Grego« rič, Habič, OmeTza, Kalčič ŠiftaT. Kakor vidimo, ne nastopi za Ilirijo ta« lentirani sprinter Živanovič in Stepišnik, ki ima zabrano starta. Ker nastopita oba kluba v najmočnejši postavi, bo tekmovarije zdo zanimivo. Izid je vsakakor nesiguren. Službene objave LLAP. Določa se sle« deča juryj& za dvomateh Ilirija : Primorje, dne 16. in 17. oktobra. Vrhovni sod: pred« sednik: g. Grund, delegat JLAS. Člani: gg. Baltesar, Gregorič, Pelan, VVindiš. Starter za teke in skoke: g. Grund (S. Sancin in D. Sancin); časomerilci in sodniki na cilju: gg. Brumat, Pevalek, Slamič, VVindiš, Bal« tesar; sodniki za skoke in mete: Gregorič, Pelan, Slamič in VVindiš; sodnik za hojo: g. Brumat; sodniki na progi: gg. Letnar, Gregorič, Pelan, Gnidovec; redatelj starta: g. M. Sancin; zapisnikar: g. Ček; zdravnik fdr. Bassin Rajner; bilježitelj krogov: g. ancin M.; vrhovni redatelj: Vončina; ogla« sevalec: Stupica. Sodniški zbor mora biti na igrišču v soboto najpozneje ob 14.30, v nedeljo ob 14., ker tekmovanja prično toč« no ob 15. odnosno ob 14.30 uri. Ravnotako se opozarjajo tekmovalci, da bodo ob ime« novani uri pripravljeni. Kluba Primorje in Ilirija morata postaviti po pet, Jadran in Hermes pa po dva reditelja, ki se morajo javiti vrhovnemu reditelju g. Vončini v soboto ob 14., v nedeljo ob 13.30. V na« sprotnem slučaju zapadejo kazni 100 Din. Blagajno vodi v soboto g. Baltič, v nedeljo g. Kump. Imenovana morata biti na igri« fču eno uro pred pričetkom tekmovanj. Službene objave LNP. V nedeljo, 17. t. m. se odigrajo prv. nog. tekme sledeče: igrišče SK Ilirija ob 8.45 SK Ilirija rez. : SK Jadran rez.; ob 10.30 ASK Primorje rez. : SK Slovan rez. ob 14. SK Ilirija : SK Jadran; ob 15.45 ASK Primorje : SK Slo« van; na igrišču ASK Primorje ob 8.45 SK Slavija : SK Panonija, ob 10.30 SK Svobo« da : SK Krakovo. — Poizkusne tekme z novoprijavljenimi klubi se odigrajo slede« če: v Novem mestu ŽSK Hermes rez. : SK Elan 16. in 17. X. 1926; na Rakeku SK Svo« boda Ljub. : SK Javornik dne 17. X. 1926, v Ljubljani ASK Primorje rez : SK Nata« kar 15. X. 1926. ob 15. uri na igrišču ASK Primorje in SK Reka : SK Natakar 17. X. ob 12.30 na igrišču ASK Primorje. Dne 24. X 1926 se odigrajo zaostale prv. tekme SK Slovan rez. : SK Jadran rez. in ASK Pri morje rez. : SK Ilirija rez. Službujoči od« borniki LNP dne 17. X. 1926 na igrišču ASK Primorje dopoldne g. Batista; na igri« šču SK Iliri j a dopoldne g. Pogorele, popol« dne red. nadzor, g. Pip in blag. nadzor. g Kandare. — Tajnik II. Službeno iz LNP. Danes v petek ob 8. v zadnji sobi Narodne kavarne seja k. o. na sejo se pozivajo igr.: Perko in Hudales (SK Jadran), Bonceli (2SK Hermes). Jurkas (ASK Primorje), Urbančič Stanko (SK Re« ka) in Ban (SK Svoboda). — Tajnik II. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes, v petek ob 16. uri trening rezerve in junior« ske skupine. — Načelnik. ASK Primorje (Hazena sekcija). Danes ob 16.30 trening ra vse hazenašice. Načel« nik. Primorje : Atena. Za nedeljo, 10. t. m. določena hazenska prvenstvena tekma med Primorjem in Ateno je morala radi deževja odpasti in se zato vrši prihodnjo nedeljo 17. t. m. O moči obeh družin smo žc poro« čali. Primorje je trenotno nekoliko moč« r.ejše in ima boljše izglede za zmago. To« da že opetovano se je izkazalo, da odlo« čujc pri tekmovanjih na zelenem polju tu« dt sreča in razpoloženje tekmujočih in za« to ni oportuno že v naprej določati zma« govalca. Tekma se vrši na igrišču Atene in prične ob 11. dopoldne. Ob 10. se vrši pred« tekma rezerv. ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Za dvomateh Ilirija : Primorje, ki se vrši v soboto in nedeljo. 16. in 17. t. m. na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, star tajo sledeči atleti, ki morajo biti brezpo« gojno na igrišču, in sicer v soboto najpo« zneje ob 14.30, v nedeljo pa ob 14. Sobota, 16. t. m. ob 14.30: tek 100 m: dr. Perpar, VVeibI, Močan, Omladič; skok v višino: Me« dica, Cimperman, Korče, Bervar: met kla« diva: Slamič H., Zrimšek; hoja 3 km: Sla« mič H., Ludvik, Trost; met krogle: Slamič H., Vukmanovič, Podobnik, Zrimšek; tek 1500 m: Slapničar, 2orga, Pintarič, Dc Rcg« gi II.; troskok: dr. Perpar. Vukmanovič, Cimperman, Corradini; tek 400 m: Močan, VVcibl, Janovskv, Arhar. Nedelja, 17. t. m. ob 14.: tek 200"m: dr. Perpar, VVcibl, Mo« čan, Janovsky, met diska: Slamič II., Po« dobnik, Vukmanovič, Močan; skok ob pali« ci: Mainarič, Adamič; tek 800 m: Močan, Slapničar, De Rcggi. Arhar: skok v dalja« vo: dr. Perpar, Omladič. VVcibl, Janovskv; met kopja: Cimperman, Vukmanovič. Mo« čan, VVcibl; tek 5000 m: Slapničar, Žorga, Pintarič, Dc Rcggi 11.; štafeta 4 krat 100 m: Janovsky, Močan. VVcibl. dr. Perpar, Omla« dič, Mainarič, Arhar, Stupica. Vsi atleti luorajo prinesti seboj kompletno opremo in sprintcricc. Atena hazena. Danes ob 5. strogo obve« zen trening za sledeče igralke: Šapla I. in II., Šifrcr 1. in II., Godler I. in II., Dobrlet, Ciuha, Čeme, Klimanek, Svetina, Pečar, Bamberg, Čcpeljnik, Bonač. Prosim točno! Načclnica. Lahkoatletski miting SD Rapida v Mat riboru, razpisan za 17. t. m., jc preložen po vodstvu kluba radi raznih zaprek na nede« ljo 14. novembra. Obenem je podaljšan tu. d; prijavni rok do 7. novembra opoldne. — SD. Rapid. ŽSK Hermes. Sestanek prvega moštva in rezerve v svrho postave moštva proti SK Elan, Novo mesto, kjer sc igra v so« boto in nedeljo, se vrši danes v petek ob 19.30. Pozivajo se vsi igrači, da sc sestanka sigurno udeleže. Gospodarstvo Trgovinska pogajanja s Francijo pred prekinjenjem Iz iprašanja tarif uapravljn francoska dclc-gacija problem. Parjz, 10. oktobra. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo iu Francijo sj sc začela, kakor je znano, pred dvema mesecema — v drugi polovici nuso-ca avgusta. Po 15dnevnem delu so se pogajanja prekinila, ker je morala naša delegacija odpotovati v London in kasneje v Bruselj. V nasprotju s pričakovanjem je naša delegacija zelo hitro in uspešno sklenila trgovinski pogodbi v Londonu kakor v Bruslju. Medtem so pogajanja v Parizu začela zastajati. V mesecu avgustu so prvih 15 dni potekala zadovoljivo; ko so se pa nadaljevala, so se takoj v začetku pokazale težko-ce in sicer od strani Francozov. Že v načelni diskusiji prvih 15 dni jo francoska delegacija zahtevala, da se v trgovinsko pogodbo vnese odredba o etablisma-nu, lo je o pravici otvarjanja trgovinskih delavnic in industrijskih podjetij, katera naj se priznava državljanom pogodbenih držav. Naša delegacija je takoj izjavila, da nima v načelu ničesar proti rešitvi tega vprašanja, ali da o tem nima nikakih instrukcij. Ker je francoska delegacija vztrajala na tem, jc to vprašanje ostalo odprto, dokler jugoslo-venska delegacija ne dobi instrukcij. Drugo vprašanje, katero je pokrenila francoska delegacija, je vprašanje pravice za plovbo francoskih ladij po naših rekah. Kaša delegacija je takoj v začetku odklonila razgovor o tem vprašanju, češ, da naša država ni dala te pravice nobeni drugi državi, s katero ima trgovinsko pogodbo. Naša delegacija pa je pristala na to, da se pogaja 0 pravici pomorske plovbe. Glavne težkoče pa so nastopile šele, ko so se pogajanja nadaljevala v oktobru, in sicer glede vprašanja tarifnega dela pogodbe. Naša delegacija je zahtevala za naše predmete, ki bi jih uvažala v Francijo, največje privilegije, a v zameno je dajala francoskemu uvozu v našo državo enako največje privilegije. Francoska delegacija pa ne pristaja na to, nego zahteva največje privilegije za sebe, a za jugosiovenske predmete daje minimalno tarifo. Francoska delegacija utemeljuje svojo zahtevo 6 tem, da Francija ni dala nobeni drugi diSavi največjih privilegijev in da minimalna tarifa predstavlja v stvari isto, kakor največji privilegiji. V tem vprašanju so Francozi zelo vztrajni in navezujejo nanj vprašanje na-daljnega dela. Težkoče glede prvega vprašanja — vprašanja etablismana — so odpravljene, ker je g. Ninčič, ki se je te dni nahajal v Parizu, odobril naši delegaciji, da ugodi francoskim zahtevam. Toda vprašanje tarif je dovedlo pogajanja na mrtvo točko in grozi prekiniti pogajanja. Naša delegacija je glede tega vprašanja zahtevala novih navodil iz Beograda. Frncoska delegacija je uvidela pretira-nost svojih zahtev in odstopila od svojega stališča v toliko, da pristaja na obvezanjo, da bo razen predmetom, naštetim v pogodbi, ki jih naša država uvaža v Francijo, dovolila minimalno tarifo tudi za ono predmete, katerih uvoz po minimalni tarifi dovoljuje Francija drugim državam. Na eni poslednjih sej je šef francoske delegacije Ser-ry izjavil, da se bo glede lega popusta razpravljalo šele, ko bo prispel iz Beograda odgovor na zahtevano inštrukcije v vprašanju tarif. Milan Grubič. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (14. t. m.). Pšenica: baška, 75 kg, 1 vagon 265; baška, 15 vagonov 265—270; sremska, 77 kg, 1 vagon 267.50. Oves: baški, 5 vagonov 142. Turščica: baška, nova, 2 vagona 110; sremska. nova, za oktober, 2 vagona 115; sremska, december-januar, nova, 3 vagoni 125; sremska, sušena, 9 vagonov 145— 146.55; banatska, sušena, 3 vagoni 140; b3-natska, sušena, Begej, 5 vagonov 144. Moka: baška, <0j kombinirana, 1 vagon 425; baška <2», 1 vagon 380. Tendenca stalna. Dunajska borza za kmetijske produkte (13. t. m.) Kljub nespremenjenim poročilom iz inozemstva se je dunajski promet okrepil zaradi večjega povpraševanja češkoslovaških mlinov. Cene pšenici in turščici so se okrepile. Notirajo vključno blagovno-Drometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 38.25—39 25, madžarska potiska 43—44; rž: 27.50—29.50: ječmen: I. 35—41; turščica: nomi-nelno 26.5—27.50; o v e s: domači 24.75— 25.25; moka «0» (v trgovini na debelo): domača 71—74, madžarska 68—73, novo-rumunska 67—71. "odročjih ljubljanske in zagrebške direkci-Generalna direkcija je smatrala za po-jiio. da je za nekaj dni omejila lovorje-njc vozov za postaje Vinkovci in tranzitno. Ta čas jc bil izrabljen predvsem za prevoz praznih vozov v Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo. Da se lesnim trgovcem v Sloveniji še bolj olajša položaj, je sreneralna direkcija zaprosila italijanske državne železnice, da ii po možnosti in v smislu predpisov me I-narodnega vozovnega pravilnika odporaore-io s svojimi odprtimi vagoni. Ljubljanska direkcija bo dostavila za natovarjanje lea.i, namenjenega v Italijo, tnrovcem vse italijanske vagone, ki bodo prišli iz Italije. Upajmo. da bo sedaj res več vagonov na razpolago. Sedaj je ugodna priložnost, da naša lesna trgovina izkoristi veliko povpraševanje Italijanov po našem lesu ter se tako delno nadoknadi za prejšnja slaba leta. = Aktivnost naše trgovinske bilanco ▼ prri polovici t. 1. Iz Beograda poročajo: Po statističnih podatkih generalne direkcije carin za prvo polovico 1926. je znašal uvoz v našo državo 3782 milijonov, a izvoz 3938 milijonov dinarjev. Izvozni prebitek dosega torej 156 milijonov dinarjev, odnosno odstotna vrednost izvoza proti uvozu znaša 104.13 odstotka. — Bančni konkurz t Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da je banka Kupčič najavila kon-kurz zaradi visoko denarne globe 300.000 Din, s katero je bila kaznovana, ker se je Rupčiču očitala soudeležba pri tihotapljen;.! srebra na Keko. Kaznovan je bil kljub temu, da je zagrebška policija ugotovila Rupčiče-vo nekrivdo. ^ Ustanovitev svetovnega trusta bakrarn. Iz Nevvorka poročajo: Vodilne bakrarne Severne Amerike, Južne Amerike, Nemčije in Anglije so se združile v ogronm trust pod imenom Cepper's Esporters Incorpora-ted. Svrha trusta je stabilizacija cen bakru iu omejitev špekulacije v bakru. Ameriška zvezna komisija za trgovino trustu nc nasprotuje. Borze — Pomankanje tovornih vagonov za les r Sloveniji. Na intervencijo Gremija trgovcev v Ljubljani naj se odpomore velikemu pomanjkanju vagonov za prevoz lesa v Sloveniji, je generalna direkcija državnih železnic sedaj odgovorila gremiju. V odgovoru se navaja, da je radi porušene proge med postajama Bogojevo—Dalj ves promet med Vojvodino in Srbijo na eni ter Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo na drugi strani usmerjen samo na progo Indjiia—Vinkovci. Radi te tehnične ovire se je tudi cirkulacija na-tovorjenih in praznih železniških vozov znatno poslabšala, kar zopet v veliki meri upiiva na dostavo vozov za natovarjanje v 34. oktobra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73—0, Vojna škoda 305—0, zastavni in komunalne Kranjse 20—22, Celjska posojilnica 194—197, Ljubljanska kreditna 155—0, Merkanlilna 94—96 (94), Praštediona 765— S70, Kreditni zavod 165—175, •Strone 0—102, Ve\če 102—0, Stavbna 55—65, Sešir 1—4—0, i Blagu: Zaključki: bukova drva suha, ! zdrava, meterska, brez klad, fco vagon meja, 15 vagonov 21—21 (21); bukovo oglje, suho, vilano, Ia, fco vagon nakladalna postaja 78—7S (78). Dalje se je povpraševalo po lanenem semenu brez ponudb. Drugače same ponudbe v dogah za pivovarske sodčke in v kemtijskih pridelkih. ZAGREB. Zasebne vrednote so ob običajnem prometu obdržalo svoje tečaje. Vojna škoda nespremenjena. Kasa se je trgovala po 395.5—306. V terminih brez zaključka. — Italija je po padcu danes zopet močnejša. Druge devize v Curih u brez pomembnejših sprememb. Na zagrebškem deviznem tržišču tečaji na včerajšnji višini. Samo Dunaj je krepkejši. Enako Italija v skladu s svojo mednarodno čvrstočo. Skupni devizni promet 7.2 milijona dinarjev. Nolirale. so devize: Amsterdam izplačilo 2264.25— 2270.25, Dunaj izplačilo 797.5—800.5, Berlin izplačilo 134S—1351. Budimpešta 0.07922. —0.07952, Italija izplačilo 224.5—226.5, London izplačilo 274.4—275 2, Ne\vyork ček 56.452—56.652, Pariz izplačilo 163—165, Praga izplačilo 167.4—168.2, Švica izplačilo 1092.75—1095.75.; valute: dolarji 55.S2 —56.02; efekti: bančni: Eskomptna 100— 101, Kreditna Zagreb 100—101. Hipo 55.5— 56, Juge. 92—92.5, Praštediona 865—870, Ljubljanska kreditna 155—0; industrijski: Gutmajm 250—255, Slavonija 31.5—31.75, Trbovlje 295—0, Šečenuia Osijek 450—460, Vevče 102—0; državni: investicijsko 72— 72.75, agrarpe 42.5—43.5, Vojna škoda promptna 305.5—306.5, november 308.75— 310, kasa 305.75—306.25. BEOGRAD. Devize: Dunaj 798.5— 799, Berlin 1348—1350. Bruselj 0—159. Budimpešta 0.0793—0.0794. Bukarešta 0—3<>. Italija 223.25—226.75, London 274.65— 274.75. Nevvvork 56.48—56.5, Pariz 161.05— 162, Praga 167.7—167.725, Švica 1093.75— 1094.25. CURIH: Beograd 9.1475, Berlin 123.1875, Ne-vvyork 517.50. London 25.11125, Pariz 14.80, Milan 20.825, Praga 15.325, Budimpešta 0.00724375, Bukarešta 2.75, Sofija 3.74, Dunai 73.025. TRST. Devize: Beograd 44—44.60, Dunaj 350—370. Praga 73—74. Pariz 71— 71.550, London 120.30—121.10, Newyork 24.75—25. Curih 475—485. Budimpešta 0.00345—0.00355, Bukarešta 13—13.50; valute: dinarji 43.70—44.25. dolarji 24.70—24.80, 20 zlatih frankov 95—100. zlata lira 485.86. DUNAJ. Devize: Beograd 12.5050— 12.5450. Berlin 168.40—168.90. Budimpešta 99.07—99.37, Bukarešta 3.76—3.78, London 34.33—34.43,- Milan 28.53—28.63. Newvork 707.35—709.fif'. Pariz 20.23—20.33, Praga 20.9525-21.0325, Sofija 5.1025-5.1425, Varšava 78.15—78.65, Curih 136.71—137.21: v a-lute: dinarji 12.4875—12.5475, dolarji 706.75—710.75. Deviza Beograd na ostalih borzah: v pragi 59.61, v Berlinu 7.417, v Londonu (popoldne) 274, v Newyorku (13. t. m. po borzi} 1.77, Luč od vzhoda, kruh od zahoda Koliko so se srdili letoviščarji na Bledu in sploh v Alpah radi obilega deževja! A malokdo jc vedel za pravi razlog evropskemu vremenskemu značaiu in za posledice takega podnebja. Ako z aeroplana premotriš našo celino, n. pr. od španske obale do Volge, od Sicilije do Osla, porečeš: to je zeleni kontinent. Istrski in dalmatinski Kras, katalonska visoka planota, apeninski vrhunci, pirenejski in alpski vršaci s svojo goloto izginejo v primeri z azijskimi in afriškimi puščami. Mehikanski visoki ravnjak, posebno okoli Arizone, je brez vode in brez rastja. V Avstraliji ni bilo ob zadnji suši 1892. do 1904. kapljice dežja. V tej dobi rojena dcca je prestrašeno kričeč odbežala v hiše, ko je pričelo zopet pršeti. V Evropi je nemogoče, da žito ne bi moglo vzkaliti (kakor v Avstraliji). Imamo namreč Zalivski tok. Ta čudovita prirodna prikazen ie največjega pomena za vsakega Evropejca. Na nicj je obilica žetve, vodna sila in plovnost naših rek, prospelt vrtov in se-nožeti. Od Zalivske struje zavisi vedrina neba in višina naših jezer. V starih časih bi bili napravili iz nje božanstvo, mi jo pa komaj po imenu poznamo. Ves položaj zračnega oceana, njega valovanje, ki se neprestano giblje do 60 km visoko nad našimi glavami, je podvrženo kroženju zemlje. Tako zanaša tudi zračne tokove od zapada proti iztoku. Zategadelj prihajajo vse vremenske spremembe v tej smeri. Ta čisto določena pota vzdušnih struj so meteorologi že davno nazvali ceste mini-mov. Vzrok jim ie Zalivski tok. Ta pričenja svoje krožno potovanje v Mehikaaskein zalivu, t. j. med Kubo in Florido. Njegova razgreta voda trči ob Novofund-landskem zatoku na mrzlo labradorsko stru.io, kar povzroča «srebrno meglo», tolikanj zoprno brodar.iem, a tudi velikanske vihre, dež in točo. Vse slabo vreme, ki je kdaj jezilo Evropejca, nastaja tam gori ob Baffinovi zanožini kakor v orjaškem čarovniškem kotlu. Venomer vstaja puh in para, kuhajoč debele oblake. Slikanje zemlje jih vleče za sabo prek Atlantika, vse vremenske postaje jili javljajo počenši z Islandom. A po kateri poti? Navadno gredo prek Angleške, Norveške, Einske do Belega morja. V slabem poletju se razmerje spremeni. Severni pas naše celine trpi sušo in vročino, v Srednji in Južni Evropi pa divjajo nalivi ter ohlajeni vetrovi. Najhujši je položaj ob vznožju gora, kjer se občemu «zapadnemu vremenu® pridružijo še alpske krajevne mot-niave: po dolinah velike lijavice, po višinah megla in često sneg. Po teh pokrajinah ne velja niti pravilo, da sc evropsko vreme presuče vsake tri dni — toliko časa namreč potrebuje spremenjeni zračni tlak od Nove Fundlan-dije do našega obrežja — marveč omahuje vreme venomer, v 24 urah utegne temperatura poskočiti za 20° alt še več. In vendar! Deževne počitnice, včasi celo pičla žetev zbog trajne moče so borna odkupnina za blaginjo naše acz>ic3ic3iCDa0 t . o ■ Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani! Popolnoma novo! ^ oante: lina Comedia l Veličastno filmsko delo po motivih slavnega Danteja. Višek filmske umetnosti. — Pravi čudež filmske tehnike! V sedmih velikih dejanjih sc nam razkrivajo vse strahote pekla in posmrtnega življenja. Živa interpretacija znamenitih besed l S. in 9. odpadeta vsled koncerta. ELITNI KINO MATICA - najudobneiši kino v Ljubljani. Sredina mesta. — Telefon 124. 0 ■ o m 0 ■ o ■ o ■ o ■ o t * C ■ G 0 a 0 ■OIOBaeOEOiOEOIOlOlOlOBOIOlOlOlOSOBOaO11 Duminija seveda tudi potlačil ter izjavi!. da rečene besede niso mogle veljati nikomur razen Mussoliniju. Državni pravdnik je zahteval, da se Dumini kaznuje; in tako se ie tudi zgodilo. Njegov predlog se ie glasil na 21 mesecev in na 1500 lir globe. Vendar so bili sodniki milejši. Obsodili so Duminija na 14 mesecev in 14 dni zapora ter na sto lir globe. S to razsodbo so bili fašistovski bogovi pomirjeni . . . X /z Pariza Aleksandrijo v 92 urah. V nedeljo so otvorili z.. no č"to Napoli* Rim. ki otvarja ^vezo z brzoparnikom ter z ekspresnim vlakom med Rimorr in Pari* zem ter omogoča na ta način potovanje iz Aleksandrije v Pariz v 92ih urah. X Svetovni kongres spiritistov. Meseca novembra se bo vršil mednarodni spiriti* stični kongres v Budimpešti. Udeležila se ga bosta tudi znani nemški spiritist iz Mo* rakovega, profesor Schrcnk*Notzing, ter Anglež Ccnan Dovlc. Kongrcsisti sc sesta* nejo v Budimpešti predvsem radi tega, ker s« jc spiritizem ni Madžarskem zadnje ča* se zelo razširil. X Žensko vojaško službo zahteva žensko društvo v .državi Peru. Izdalo je poslanico, s katero vabi parlament, da naj takoj prične z organizacijo ženske vojaške službe. X Obsodba «indijanskega princa». To italijanskih mestih je dolgo časa vzbujal splošno pozornost šc mlad človek, ki sc je i/dajal za »indijanskega princa» in lagal, da ima v Ameriki ogromno posestvo in tvornice. Nastopal je tudi v indijanskem kostumu in trosil ogromne vsote med ljud* stvo. Grofico khcvenhiiHcr v Fiumicellu v Furlaniji je osleparil za več nego en mili* jen lir. «Princ», ki se piše Edgard La Plan* to, jc bil sedaj v Turinu obsojen na 5 let in sedem mesecev ječe. X Zaroka Horlhyjevega sina. Horthvjcv sin Nikolaj se je zaročil z grofico Consuclo Karolvjevo, hčerko grofa Emerika Karolv* ja. V kratkem se bo vršila poroka mladih zaročencev. X Mednarodna univerza za jetične v Da; vosu. Nemška medicinska revija cMcdizi* nisehe \Vochenschrift» propagira uresniee* nje plemenite ideje, ki bo rešila življenje Grad v Homburgu v Nemčiji, kamor bi se rad preselil bivši nemški cesar NVilhclm II. Toda francoska in angleška javnost sta vest o tej nameri sprejeli tako odklonilno, da je povratek eks* cesarja v domovino za enkrat padel v vodo. J. šest: Shakespeare: Macbeth (Uresničene in neuresničene misli.) Kadar -o končane skušnje za velik komad svetskega teatra, kadar se odpre^ novo okence v tem našem teatru, ki ima še sio lin zaprtih, se mi zdi potrebno, da k slavju <;nev.i slečem delavno kamižolo in si oblečeni praznično oblačilo . .. Tud zdaj, ko so potekle vaje za .Ma;betha . ko čakajo meči, slih. ostalo članstvo je bratsko vabljeno, da istotako poseča prosvetna predavanja, ker bo tudi zanje kolikor toliko koristno. Pro« svetni temi sledi predavanje zdravni« škega odseka, koja predavanja so prav ta« ko zanimiva za vse članstvo. Prosvetni od« bor si jako želi, da bi bila vsa predavanja čim bolj posečana, da bi člansvo od tega res imelo nekaj koristi in da bi delo P O. ne bilo zaman. Napredek našega društva prav zelo odvisi od razumevanja sokolske ideje našega članstva, zato je neobhodno potrebno, da sc vse članstvo o tem pouči, da bomo imeli zavedne Sokole in Sokolice, ki jim bo dala sokolska ideja poleg smernic za društveno delovanje tudi smernice za iavno življenje. V soboto predavata brata prof. Lenarčič o splošni vzgoji in o peda« goških vprašanjih in br. dr Košir o ana« tomiji človeka Obe temi ste zanimivi in I poučni za vsakogar. Predavanje prične toč« I no ob 8. uri zvečer Med obema predava« njema bo kratek odmor. Vhod v predaval« nico. ki se nahaja v suterenu, jc iz letnega telovadišča pri južnih vratih. Brate in se« stre prosimo, da pridejo k predavanju pra« vočasno, da sc očno prične in ne zavleče predolgo. Svojemu članstvu! Sklicujoč se na poziv Jug. Sok Saveza, opozarjamo svoje član; stvo na nabiralno akcijo združenega slo« venskega ženstva. v korist našim nesreč« r.im poplavljencem, razpeeavalo bo v so« boto 16. t. m 'n nedeljo 17 t. m. po Ljub« Ijani požrtvovalno ženstvo odkupne listke. Nihče naj se ne izogiba prodajalkam, vsak naj stori svojo dolžnost in prispeva po svo« jih močeh. Zdravo! Odbor Ljubljanskega Sokola. Sestanek statističarjev in prosvetarjev dne 24. oktobra v Beogradu bo, po pripra« vah sodeč posvečen resničnemu delu na po« lju reforme soKolske statistike in poglo« bitve našega prosvetnega delovanja l de« kžba obeta biti velika Dovoliena je v zmi« slu dopisa generalne direkcije državne že« Icznice za vse vlake razen «Simplona» po« lovična vožnja ob običajnih pogojih. Rusko Sokolstvo v svoji domovini za se« danjih tamkaj vladajočih razmer ne sme obstojati. Vsa bivša ruska društva so bila razpuščena ter spremenjena v podružnice tamkajšne državne vzgojne organizacije "Vsecbuč». Kasneje jc bilo znova dovolje« r.o ustanavljati sokolska društva in celo njihovo zvezo je sovjetska vlada tolerira« k — ampak na drugi strani so storili raz« ni državni organi vse — da so razvoj toli« ko otežkočili vkljub izdanemu «dovo!jenju» da do razvoja sploh ni moglo priti. V ruski državi danes takorekoč ruskega Sokolstva dobesedno ni. — Emigranti, ki so zapustili Rusijo ob priliki zadnjih velikih prevratov pred 10 leti in ki se ne nameravajo zaen« krat šc vrniti domov — so ustanovili leta 1923. po večletnih poskusih rusko sokolsko organizacijo «Sojuz russkago Sokolstva za granicej» s sedežem v Pragi. Ta se deli v čehoslovačko in jugoslovenski pokrajinski pedsavez; nekaj društev pa je v Bolgariji in Franciji Skupno šteje rusko zagranično Sokolstvo v 3 društvih, 3 odsekih in 56 gnezdih 1532 članov, 128 članic, 92 narašča« ja in 36 dece. — Društva vežbajo samostoj« no, odseki in gnezda pa po sokoiskih dru« štvih (češkoslovaških ali jugoslovenskih) do tičnega kraja Poleg tega pa imajo poseb« ne prosvetne in idejne sestanke. Njihovo delo je vztrajno in smotreno To nam je csobito pokazal tudi zlet v Pragi, kjer je bil nastop rusktga zagraničnega Sokolstva prav uspešen in impozanten Stališče ČOS k češkoslovaškemu fašiz« mu. Ker so se pričela snovati v Češkoslo-. vaški po vzorcu Italije fašistovska društva ter je postajalo vprašanje razmerja Sokol« stva k temu pojavu vedno bolj pereče, je zavzelo predsedništvo ČOS. pa tudi veliki odbor češkoslovaške sokolske občine na« slednje stališče: »Odklanjamo kakršnokoli direstno ali indirektno zbližanje s fašizmom kakor tudi fašizem sam, ki jc sicer mogo« če razumljiv v Italiji, ali škodljiv v Češko« slovaški. Mi sploh ne potrebujemo fašiz« m a, ker nam je popolnoma tuj, ker je ta smer neljudska. protidemokratična, nasilna. Njen nacijonalizem ni nacijonalizem cesti« tega dela in bratske ljubezni, kakor te poj« me razumeva Sokolstvo. Zato med fašiz« mom in Sokolstvom ne more biti stikov, tem manj pa kake zveze. Zato ga odločno odklanjamo, ker smatramo, da za uresni« čenje naših sokoiskih ciljev ni potrebno ni« ti novih programov, niti novih potov. Litva se zanima za' Sokolstvo. Litvanska telovadna organizacija je naprosila Češko Obec Sokolsko. da pošlje za tri mesece na Litvo sokolskega predr.jaka v svrho vod« stva trimesečnega telovadnega tečaja. Darujte za dijaške kuhinje Dopisi MOSTE PRI LJUBLJANI. Dne 10. t. ra. ie priredila podružnica Kola jugosl. sester Moste-Sv. Peter cvetlični dan, katerega uspeh je bil kljub slabemu vremenu prav povoljen, ker so bile pri prodaji cvetk in znakov deklice iz moSčanske šole zelo marljive. Za bedne popiavljence Vič in Polhov gradeč je bila nabrana vsota 1.266 Din 55 par, ki se je izročila dne 12. t. m. mestni blagajni ljubljanskega magistrata. JEŽICA. Nedeljska otvoritvena predstava ^Mladi in stark na sokolskem odru je izpadla v vsakem pogledu prav dobro. Igralci, vsi brez izjeme, so rešili svoje vloge prav posrečeno. Igra sama je mnogoštevilnim gledalcem prav zelo ugajala. Med prisotnimi smo pogrešali več takih, k; so redni obiskovalci naših prireditev iu upamo, da jih meseca novembra pri novi vprizoritvi ne bo manjkalo. V soboto 16. t m. priredi prosvetni odsek Sokola ob S. zvečer v šoli predavanje o »Čarovnicah in strahovih«. Predaval bo prof. Pavlic iz Ljubljane. KRANJ. Gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju otvori letošnjo gledališko sezono v sredo 20. t. m. točno ob pol 21. v gledališki dvorani Narodnega doma z narodno igro s petjem »Revček Andrejček«. Režira tov. Ruda Hlebš. Pevske iu glasbene točke je naštudiral g. Stanko Završnik. V nedeljo 24- t m. ob 16. se igra ponovi Vstop med dejanjem brez izjeme strogo zabrajijen. Za 30. in 31. t. m. se pripravlja drama --Prababica« pod režijo tov. Rc-ša. Sprejemajo se tudi novi člani in članice, ki imajo veselje in resno voljo do igranja. TRŽIČ. Krajevna podružnica Rdečega križa za sodni okraj Tržič priredi za popiavljence v Sloveniji v času od 11. do 17. oktobra nabiralni teden po programu, kakor je razviden na oklicih. Njeni odposlanci se bodo v tem času zglasili v vsaki hiši in pobirali darove v blagu, živilih in denarju. Nabiralni teden se zaključi s predstavo igre »Deseti brat«, ki jo vprizo-re združeni diletantje v nedeljo ob 8. v dvorani Sokolskega doma. V vlogi Dolefa ' nastopi iz velike prijaznost1 g. Danilo Cc-rar, nestor slovenskih igralcev iz Ljubljane. Odbor Rdečega križa pričakuje, da sc občinstvo odzove nabirateljem in daruje kolikor največ more, kajti beda poplav-ijencev je tako velika, da sc ne da popisati. Prav tako pričakuje pri igri obilne udeležbe Združeni diletanti proslave namreč v soboto Danilovo šestdesetJetnico, da se vsaj malo oddolže njemu, ki ima za podeželske odre in njihove uspehe rekli b; največ ™«tttv> •••••! mrderrb;! jc vedno vsem na razpolago in brez nje bi resnično prav težko izhajali. Zato je tudi dolžnost občinstva, da izkaže zaslužnemu jubilantu octrebno spoštovanje in počasti slavnostno predstavo polnoštevilno. c. SLOVENJGRADEC. V nedeljo, dne 10. t m. dopoldne se je vršila v Slovenjgradcu po nalogu Jugoslovenske gasilske zveze izredna skupščina slovenjgraške gasilske župe. Pod spretnim predsedstvom zveznega delegata tov. Museka je bil spor med mislinjskim in šaleškim gasilnim okrožjem popolnoma poravnan ter sogiasno izvoljen nov župni odbor, ki se jc sledeče konstituiral: tov Leopold Kopač, načelnik; tov. Jakcb Volk, podnačelnik; tov. Franjo Cajn-ko, tajnik. Popoldne se je vršila trgatev grozdja domačega gasilnega društva, ki jo napolnila prostrane prostore tov. Cajnka do zadnjega kotička. NOVO MESTO. V nedeljo popoldne se ic vršil tudi alarm požarnih bramb iz Novega mesta in okolice. Tu smo imeli priliko opazovati točnost, red in vsestransko pozornost. Točr.o cb pol dveh popoldne ja vznemiril prebivalstva znak ojnjegasne trombe za --ogenj«. Vse je vrelo vznemir- jeno ua trg, bil kmalu poln ljudstva. V par minutah sta bili požarni brainbi Novega mesta in Kandije na licu mesta ob hiši g- Al. Midofcrja, kjer jc bil fingiran »požar«. Tekom petih minut po znaku trombe za »ogenj« je stal plezalcc novomeškega društva že vrh plezalne lestve in brizgal vodo na »gorečo,, streho Medtem so splezali plezalci društva iz Kandije s pomočjo zložilniii lestev na sleme hiše g. Fr. Rajca, nakar ie začela delovati kandijska parna brizgalna brezhibno iu zelo uspešno. V tem času so prihiteli svojim tovarišem na pon»oč tuji žc okoliški ognjegasci iz Bršliua-Prečne iu iz Brusnic. Gl? zboru je imel načelnik novomeškega društva na og-njcgascc bodrilen govor, nakar so društva cdšla domov Pogled na točno in zanesljivo izvedeno vajo jc vzbudil v prebivalstvu zaupanje iu priznanje za vnemo in požrtvovalnost, s katero ogniegasci dcluje'0 v blagor meščanov in okoličanov. Vodstvo i;i moštvo je dokazalo v polni meri, da jc ua mestu. Julija Stara roj. Zupančič naznanja v svojem in imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, ozir. brat, svak in stric, gospod Franc Ks. Stare taiSni posestnik, slikarski mojster, predsednik Kreditnega dniSfoa mestne hranilnice itd. danes, 14. t. m. ob pol 17. po daljši, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika se bo višil v soboto, 16. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti Tavčarjeva ulica 12 na pokopališše k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega oznanenja. V Ljubljani, dne I I. oktobra 1926. J" U Koncertnn otvoritev. Povodom prenovitve vseb prostorov restavracije in hotela Lloyd se vrši v soboto, 16. oktobra 11. otvoritveni končen Začetek ob t uri vstop piost. Velika elegantna dvorana, manjša soba a zaključne družb n seje. velik prekurjen salon ta ul- sne večere in veselic d ušiev. — Lepo prenovljene hotelske sobe. kbom :om ča in tuja vina tei dob.ocnana iz rstna kuhinja. Abon ntom nud m dobro hrano no zmernih cenah. Spre mojo se kuhinjske učenke. K cenjenemu obisku vliudno vabi 1 C83 restavracija in hotel Lloyd, B. Mftller. P" -f Zahvala. Vsem onim, ki so nam ob izgubi naše ubljene hčerke, oziroma sestre fimz Janša i izrazi svojega sočutia pomagali nositi neznosno bol, se rajnice spomnili s krasnim cvetjem in vena ter jo spremili na njeni zadnji poti, se naitoplejše zahvaljuiemo. Kranj, dne 12. oktobra 1926. Žalujoči ostali. 10827 Zahvala. Vsem, kateri so mi pripomogli na katerikoli način pri reševalnem delti ob priliki nesreče požara katera me je zadeta v noči 10. na 11. oktobra in to posebno gasilnim društvom Bled II. in Bled l. ter Gorjam bodi izrečena tem ootom moja najprisrčnejša zahvala. Rečica-Bled 2, dne 12. oktobra 1926. 1082 > Jožef Bana po domače Pretnar posestnik in Žagar. Sposobno pisarniška moč v vsa uradna dela, dobro upeljana z letnim spričevali, zaupliva išče odgovarjajoče mesto. 10S26 Govori in piše perlektno nemško, češko, hrvatsko in deloma slovensko, je brza nemška stenogralinia in strojepiska. Ceni ponudbe ra ogl. oddelek .Jutra" pod ..Zanesljiva 7". Važno za izvoznike lesa! Uprava lesno-strokovnega časopisa .IL LEGNO", ftlilano namerava zdati začttkom januarja 1926 drugo naklado LESNEGA ADRESARJA 1926-27 .elotnih lesnih strok Italije. Kakoi v prvi nakladi bo vseboval LESNI ADRESAR naslove vseli » lesno stroko spadaiočih italijanskih iirm, poleg tdga pa v dodatku še seznam pomembnejših inozemskih proizvajajočih in trgovskih firm tc stroke. Cena za uvrstitev v ta seznam ie določena z Lit. 15*—. Navedeno bo besedilo tvrdke, njena trgovska ali obrtna stroka in natančen naslov K besedilo samo ne bo uvrščene nobene reklame, zato pa bodo dodani oglasi na barvastih listih, kakor tudi zaglavne ali v znožne rekla-m? Cene so sledeče Oglasi' Barvasti listi: ccla siran Lit 200 — (Velikost tiskane površine ene pol strani . 110*— cele strani 155x110 mm) četrt strani , 75"— Zaglavne ali vnožne reklame: Preko enega stolpa (velikost 24 x 54 mm) Lit 50-— Preko dveh stolpov (velikost 24 x 110 mm) „ 75.— Cena adresarja Lit 30*— Naročila za oglase in prcdbeležbe za a dres ar sprejema obenem z nakazilom odgovarjajočega zneska: Generalno zastopstvo zi inozemstvo i N0NČ.1U EKSPE3iCliD G. CEH0V1N TRIE5TE. Viale XX Settembre 63 Tel. int. 33-17 ZAHVALA. Za številne izraze globokega sožalja, ki smo jik prejeli ob izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, svaka in zeta, gospoda Franja Poljšaka za poklonjeno krasno cvetje in vence ter za mnogobrojno čaščeče spremstvo na njega zadnji poti, se vsem, prav vsem prisrčno zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1925. Globoko žalujoči ostali. 10s31 10 Rene La Bruyere: Hektorjev meč Roman. »Polkovnik in oficirji Aiigoulemskiii dragoncev prosijo gospoda de ia Romade, gospo kanonico de Sainte tmerance in gospodično J\'enee de la Komade, da bi jih počastili s svojo udeležbo pri gonji na merjasca, ki jo prirede v Valleretskem gozdu dne 5. maja.c »Baš lov na merjasca sem si od nekdaj želela videti!« sem vzkliknila, poskakujoč od radosti. Vedela sem, kdo jc da! izpodbudo za to prireditev! Kako protestno pot si ie izbral, da bi se mi približal! »Dajte, da vas pokrepčatno, gospod dragonec,« sem velela slu. »Gotovo ste potrebni osvežila.« »Takih ponudb La Vigilance ne zavrača.« Razjahal ie, privezal konja in šel za menoj v kuhinjo, kjer sem Jim natočila lepo število kozarcev, ne meneč se za etiketo. Med tem, ko jih ie hvaležno zlival vase, sem ga napeljevala, da mi je pripovedoval o svojem polku, o oficirjih in o nameravani gonji. Sodim, da bo prav lepo,-: je dejal, pomežikavaie mi z očmi, kakor bi hotel reči: sai veste, kako mislim! »Ali sem že raznesel teh vabil, sam Bog ve koliko!... Oh, saj res: preden sem krenil k vam, sem se ustavil na marchezallierskem gradu. Smešna istorija se mi ie pripetila tam... Najprej sem povedal svojo stvar majhni ■stari gospe, ki ie sedela v naslanjaču in se zame ni zbrknila toliko kakor za cucka, ki ga je pestovala na rokah... A morda vam je dolgčas poslušati?« O ne, le pripovedujte,« sem dejala, zakai njegova zgovornost me je zabavala da nikoli tega. In tako sem nekolikanj osupnil, prelepa gospodična. Gospa se v tem ozre na moje pismo... ,Kaj!' pravi, ,vaši oficirji vabijo tudi te ljudi?' Ne zamerite, ljubezniva gospodična, v naglici sem ji bil podal pisanje, ki je bilo določeno za vas.- .Gospa markiza naj mi oproste, se odrežem brez pomišljanja', zakaj pogrelo me je prav pošteno; ,moi kornet, ki bi se dal na kosce razsekati zanj, mi je za-bičil: — La Vigilance, ie dejal, to pismo predaš pred vsemi drugimi .. »Še en kozarček, jelite da?- 'Ne branim se: na vaše zdravje, lepa gospodična... ln tedaj,« je nadaljeval La Vigilance, ki ga ie spravljalo vince v čedalje boljšo voljo, «in tedaj, pravim, zavpije stara na vse grlo: ,Horric! Vidiš, kakšen si, Horric? Izpod nog ti bodo pokosili travo!' — .Kakšno travo in izpod kakih nog?' je vprašal Horric — ehm, markiz, sem hotel reči. — ,0. sjij me razumeš,' je zagodrnjala stara; ,nisi se dovolj podviza!, drugi, ki so bolj prebrisani od tebe. so naleteli na sled... Kaj me debelo gledaš? Rajši napiši gospodu du Chail sporočilo, da prideva še danes k njemu v goste.' .Aha!' je vzkliknil baron, ,to je tisti sled? Opozarjam vas, gospa mamica, da ste samo vi krivi zamude...' ,Sram te bodi! Ako ne bi jaz skrbela za tvojo srečo...' In tedajci se je spomnila. .Veste kaj prijatelj.' se je obrnila k meni, ,kar vi nama ponesete sporočilo, ko ste itak namenjeni na Romado!' Evo vam njihovega pisanja. Vrag naj me vzame, če bi bilo samo zastran napitnine, ki sem jo dobil, bi ga lahko z mirno dušo strgal in raztresel ob cesti.c »In če bi vam tudi jaz kaj naročila?« »Vaša želja, prelepa gospodična, bo zame ukaz.« »Počakajte malo. Napisati hočem svoji šivilji nekaj besed, da jih ponesete do nje.« Duh pokojnega očeta nai mi oprosti to nespoštljivost: namestu, da bi ga neutegoma obvestila o markizini napovedi, sem najprej pisala gospodični Hortenzi, naj mi pripravi, kakor hitro le more, popolno lovsko obleko s pokrivalom in rokavicami vred; nato sem tekla v hlev. da si ogledam kobilo in njeno jermenje; šele potem sem se spomnila gospodinjskih dolžnosti. Gospod du Chail de la Romade toliko da ni izgubil pameti, ko je začul moje nenadeiane vesti. »Madame de Sainte-Emerance 1... Pierre!... Laurent!... Justina!... Podvizajte se... Pripravite vse... Dragica,c je dejal ves srečen med dvema takima ukazoma, »ali je mogoče! Kar preko noči naju je zaneslo med aristokrate!... Gonja na merjasca .ie kraljevska zabava... Pojdi nadzorovat priprave za obed ... Samo da bi ga še utegnili zgotoviti, kakor se spodobi...« A že me je spet ustavil: »Nu? Moja pravda je morala vzdigniti v Saintesu prebito dosti prahu, da so gospoda oficirji zvedeli za nas. To dokazuje, kako pravična je stvar, za katero se poganjam... Nadejam se. da je tvoje sedlo v dobrem stanju?... Ali si dala vso srebrnino iz omar?... Brada mi je zrasla kakor strnišče, in prav danes ni o fratru duha ne sluha!... Kako pa je s tvojo obleko?... Sezi v moj mošniček kolikor ti drago: gospodična de la Romade ne sme zaostajati za nobeno. A teči moram k Francoisu. da mi napraši lase.. Takšno iz-nenadenje, kdo bi si mislil! Dva meseca nas puščata na cedilu, nato pa nam padeta v hišo kakor strela z jasnega, baš v trenutku, ko so gotovo vse zaloge pokvarjene! Samo da prideta, s tem je vse popravljeno. Pokažimo se vredne tako visokega odlikovanja---- ReneeJ Poskrbi za desert... Gospa de Sainte-Emerance, za Boga, pazita na to. kako pogrnejo mizo... Jaz hitim v klet... Bože moj, tri je že ura!. ..c Na srečo je bila naša jedilna shramba v neprestanem pričakovanju slovesnega dogodka ves čas obilno založena; tudi kuhar, ki ga ie iztaknila kanonica. je dokazal, da je svoji nalogi kos. Brez neprijetne zamude nam je pripravil artoiško juho. ierebičjo kašo na plemenitaški način, ščuko s kukmaki. divje race a la Conti. pečenega pava a ia beHe-vue. kraljevsko pogačo in kaj vem, k\.j še. Mali oglasi, ki slu2ijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanj£l znesek Din 5'—, Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—, Najmanjši snesek Din 19*—% [• T. RABIČ •] to. Ljubljana £pv-orsk Pavla Novak modistka, Kri/evniška ul. 9 popravlja -rr-rc baržuna-te Izurjenega kovala za konje in vozove, g stanovanjem in hrano v hisi, prejme v i-talho službo Ivan Uratnik. Braslovce. S12S7 Izurjeno pletilko in špulerico .ime takoj trgovina pri -.Sulncur, Poiračarjev tre S12U9 in ti!c k! ■ Ji.i liajhi/ji Hedičarsko in vošcarsko obrt potrebnega predmeta. — Ponndbe n? anončno pisarno Matelic. Ljubljana — ti«' 015-37 Stalno službo tM-5 listi, kdor posodi l"»in 3 >.000 proti dobrim obre-« n in garanciji. Ponudbe pod «?tJno 1G> La oglasni o ek cJetra*. S1242 t ! Oglarje i . 'H- p«rt:ji, i*čem takojšnji uavfon. Naslov v ogt^i.em oddelku cJutra*. S1220 Služkinjo 7 . vsa L.-t..i tlela, sprej-na devJo. Prednost z 7: •.:"«• oi kube. Naslov pove oglasni oddelek « Jutra*. - «1227 Učenca »a ti fakturno trgovino v Maribor«: sprejmem. IV -rudbe na »irTav- «Jntra* v V.trlburu pod *lienee-». Navijalko (spularko) dobro izurjeno na Spul-n.Ahchini, p*«rejrnr strojno p! .f en jo v Streljala' ul. 24. S1204 Učenke i* Ljubljane ali okolice [irojne *trojr.o plefce-r lo noga\;e v S^reliški v). »t. 24." iJ12C'0 Pekovskega vajenca ]x.šrenfira. sprejmo takoj v > • Oskrl>o Ignac Fertac, }■• karna •• L^tu?u — jo.-ta a oij Pak-. 23530 Mehanika k '•'.enem »elerostru^i r snrejtfiem. — Ponudbe na: «>tanjulka-. Jesenice. :J1D17 Čistilca (čistiIko) jedilnega orodia staniijo«ega * Ljubljani. >urejn»" . proti ririmer-t.; *HUk-"'nini -Brezalko-! »dna re^tarrarija?. Kins--ka ijL.'-«-B«/r.>lnikvv ?re. o 1320 Žensko trg. moč i- »-m kot pofllovodkinjo za trgovino r.»«eane2a blaea. )'»nud'»>e n;i oddelek «Jntra> r«d . K modistki želi vstopiti kot učenka deklica dobrih staršev. Ponudbe na oglasni oddelek pod «Modistka» C12S0 Izurjena moč ijče službe, bodisi v me-^-.i stroki, specoriji ali slično. Prevzame tudi mesto skladiščnika. Ponudbe na oglasni oddelfk cJutra> pod cPc2tenu£'. 4>. U1202 Trg. sotrudnik vsled skrčenja obrata, žrli mesta kot prodajalec, ov. r-revzame tudi mesto sluire. Dopise na oglasni oddekk cJu:ra> pod cZanesljiv 4>. C12G1 Pekovski pomočnik zmožen vseh r.pi svoje stroke. »-žpnjen. i>če službe — v boljšem slut-Tjn s kavcijo Din. Naslov po v e oglasni oddelek cJutra>. 01323 Pletarski strokovnjak (mojster) v?crtransko izurjen. z večletno prakso v umetnem iJetarstvn v naj-okusnejšrm slogu, oženjen, ičče službe za takoj Ponudbe pod cDnnajeka šola 1?12> tla oglasni oddelek < Jutra*. 2S273 Bivši podčastnik službo kot p:. "1320 Gospodična s lastnim šivalnim strojem želi premeniti službo radi družinskih rozm^r. če m«> goč»> Šivilji. Ponudil na I'glasu i oddelek vjutrs>pd zincko ^isiija-. 28")47 Trg. pomočnik dobro izurjena moč v prodaji mešanepra blaga, želi mesta. Dopife na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro c Vest en 4». 01260 Med. drog. asistent službo, katero lahko uasropi 1. novembra. Ponudbe na oglasni oddelek c Jutra? pod € Vesten 30». S1321 Fina šivilja za obleke, išče delo po hišah. Cenjene ponudbe ca ogriasni oddelek «Jutra* pod cHamoatojna 14>. 25550 Stavbni ključavničar 7. večletno prafc=o. priden delavec in zanesljiv, išče mesta. Ponudbe pod šifro cDob^r delavec C> na ogl. oddelek . 31307 Likarica in perica L^če službo. Ponudbe na oglasni oddelek pod cTakoj 31326 Stenografinja perfektna, strojepiska, išče mesto blagajničarke aii pi? moči Ce-nier.Q ponudbe ca oglasni oddelek . S13S5 Realčni abiturijent vojaščine pros% išče primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek rn>d < Vesten 16». 25523 500 Din nagrade d.-itn onemu, ki mi preskrbi službo trg. pomočnika v mešani trgovini, ali skladiščnika. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod c Nagrada 13>. 31151 Brivski vajenec ki zna if stvin. in briti — iš<'e mojstra, ki bi mu dal hrano in stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra> pod cilarljiv 24s 3131S Potnik ali skladiščnik. 2S let star. zmoien ia agilen, išče na- me».čenja. Naslov v ogl. oddelku «Jutra>. 2"547»* Panorama-Aparat 4 m premer. 14 m obse^, § 25 elektr. luči. naprodaj za 35.000 Din. Dobra eksistenca. — K Breznik, Celje, Dolgopolje 1. 31270 Več zabojev skoro novih, poceni proda Lud. Dolenc. Sv Petra 8. 31299 Kože polhovke, krtove ta vseh vrst divjih živali kupuje D. Z d r a v I č v Ljubljani, Florijanska ulica 9 21C01 Motor 10—20 HP. 440 voltov, isto-mern: tok (Gleichstrcm) — kupi Miha Kavčič. Zg. Šiška 125. 21243 Motor 10—20 HP. 440 voltov, isto-memi tok (Gleichstrom) — kupi Mina Kavčič Dravije pri Ljubljani. 2S544 Suhe gobe kupuje vedno v vsaki množini in plačuje najbolje trg firma J. K u š 1 a n. Kranj — Slovenija. 312SS Suhe hruške maslenke dobavim v va-go^skib množicah. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cUgodna cena*. 28525 Jabolk prvovrstnih, lepih, zimskih namiznih, kupim 3000 kg ter 1000 kg zdrave, lepe čebule Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek na offlitsni oddelek «.Jutra> 31340 Pletilni stroj št. 8 70 cm. proda Fr. Kaučič Zg. Šiški št. 125. 31250 Elegantne spalnice prvovrstne izdelave in raz-lo pohištvo priporoča najugodneje Matija Andlovic.. Vidovdanska 2. 31300 Harley Davidson 10/12 iy25. s priklopnim vozom, r.uvo pnevmatiko in eno p-opoinoma novo pnevmatiko za rezervo, v najboljšem stanju, malo rjb-Ijen. radi bolezni prodam. Dopise na poštni predal 21. Brežicc. 31341 Drva hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni n a d o m parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. ia gorenjskim kolodvorom. — Pri odvzemu večje množine znaten popast 153 Železen štedilnik skoro nov. ceno naprodaj v Kožni dolini, u. NVII. št. 3. 31302 Črn smoking dobro ohranjen, predam pu ugodni c^ni. Naslov pove oglasni oddelek -Jutra*. 31346 Krompir in jezice več vagonov, lepo in z.ira-vo blago, po najniljih dnevnih cenah proda takoj Alojzij H o t k o.^ J-rgovec v Žužemberku pri Stični. 270GP Stanovanjsko hišo dvonadstropno, v centru mesta pro-lam Potrebna gotovina 9od c 170*. SI 185 Dvodružinsko hišo prodam vsled odpotovanja v zelo dobrem sianju. na periferiji. Veliko dvorišče in lep vrt. 5 sob s kuhinjo in pritiklinami, brez zašci-tenja. takoj praznih. Potreben kapital samo 7O.O00 Din, drugo pozneje. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod mačko cNe zamudi*. 31324 Zidano hišo novo. v obliki vile. 5 minut od Ceija. 5 sob. kuhinja, shramba, klet in drugi prostori, prodam. Naslov" pri podružnici cJutra> v Celju. 312S3 Enodružinsko hišo ali vilo z vrtom in elektr. kopim v mestu ali bližini. Ponudbe z navedbo pro-ftorcv Ln cene na oglasni oddelek < Ju tras pod šifro cTakoj denar* do 25. t. m. 31301 Pletilnice in pletilje pozor! Sprednie dele za moderne vzorčaste vertje. delane na Sključnem stroju (Acfet-schloss-Maschaine) vam nudi p*« ugodni c^ni strojno pletenje na Turjaškem tr^ru št. 6. 31352 Hiša v ]>r,-.ia:ertjii. 5 $ob, Ifl-itikiine. elektrika, mestni vodovod in vrt. naprodaj. — Ponudbe ca < ddelek cjati«> pod ^ifro Garažo li tet avtomobilov takoj odda FlorjaDčič. Ear!oveka cesta Majhen lokal v sredini me^ta išCem. — Ponudbe r.a ogl. oddelek p-jd ogl. oddelek «Visokošolec» 11310 Gospoda sprejmem na stanovanje in zajtrk. Naslov v oglasnem oddelku 2?666 Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo aii brez iščem za takoj, samo od gospodarja. — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod • 2 osebi ta.:oj». 31845 Zvrika Šinkovec nast. K. Soss DAMAM rokavice l H „ podložene S 22 „ glace D 65 nogavice jfll. flsr 2) 17 „ meič angl. S 19 „ z ažnro D 25 vestice voln. pullover modn tricot hlače „ svilene kombineža 9 12S pralna svila 9 44 9 198 svila za podloge 9 54 9 27 crepe de chine 9 68 9 110 rips za plašče 9 110 9 54 x Sobo odda Stsvbiš^ "«tiera» — Kodeljevo 25S 81244 Vesten pouk po najboljši metodi v klavirju in teoretičnih glasbenih predmetih pri gospodični. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 31210 Inštrukcije daje ačiteljica za predmete osnovne in meščanske šole, istotako za nemški in tran-coski jezik Naslov v ogl. oddelku cJntra* 27^73 Dobrega plesalca mledega, ki bi temeljito pripravi! začetnika, iščem. Cenjene ponudbe na ogi oddelek cJutra* pod šifro . 31327 Nogavice plesti na stroj bi se rada naučila. Sem močna, zdrava in nad 17 let stara Grem nekaj časa tudi brezplačno, samo, da bi imela vso oskrbo v hifi. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 31844 Nemška dama pou'-uje nemščino (konveT-zaciia, gramatika itd.) — Naslov v og.asnem oddelku cJutra*. 27857 Privatno posojilo 130.00D Din vzamem proti vknjižbi na p»rvo mesto moje hiše v Zagrebu, na 4 leta. proti 9.c obrestovan ju s pravico posojilojemalca isto proti trimesečni odpovedi tudi pred tem rokom vrniti. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* ood šifro cPosojilo P. j.» 2S5S3 IC33- Damske plašče .šefi jnodn n oarvati u tisu voint oo Jin 3 :0 do 78!) nudi F- h» I. Goričap, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. • s/stava 'zložb vsa vete d<> 8. utt iiiiiinnilllHmiitHmnimmMHlii V oglasnem oddelku oJutra» naj »e dvignejo slede&i pisma Akademik. Auguštiaa A"i-len SS5, A zastopnik. Aiia. Bosanska i-jma. C-entmm. Baafni uradnik 15. Dobra stenografinja. Drlo oa dom 22. Dober zaslužek 52, Dobre ženska. Francoščina. Doiaače srečke, Francija. Franv Pauia. Gotovina to-koi, Gia-ovir 94. Je.-en 1000. Intelicent i'7 Iired-nost. Knjižnica, Kas-jtr Man-. Limited, Mia.lost. Minka Matica. Miren T. Mirna 9S. Mirna 71. Mate-rina ekrb. Mlada in marljiva. KemšCina 11, Ka deželi. Knjno 10. November 1926, N*ovi dom. Oktober 50. V okolici. Odkritost 26. 1. oktober -15, Halam dobro. Prometna točka 1500. Potnik 60. Premestitev, pj. sira 4. Poštenost Š. Pes. Pridnost 22. Pomeski Po-lonica 22. Postrežba. Podjetje. Eentabiinost. Eabim nujno. F.efiektant. Ke-na i«t>itev Razvoz. Sreči 100, Samosto:na 14. Stanovanie. Šiška, Šivilji 36. štndij ij. Tajnost zajamčena, takoj. Tujec. L'?odno IS. (."godna prilika 10'. Vest--, 11. Visoke obresti. Vestna. V ljubezni prevaran. Velika baraka. Zvon. Za^igurana lepa bodočnost. 2agovodia. 170. 1 leto naprej, 1500. "— Brez dokazilr.esn listka te pisma ne izročijo! Lepe. mlade kužke kupim. Ponudbe pod šifro na oglasni oddelek «Jutra*. SiSOi Žensko zapest. uro sen zgubila 2en*ka. ki jo jt pobrala pred trgovino R Miklauc v He.ie^i nI. je znana ter jo prosiu da jo proti nagradi v isti trgovini tako: vrne S1295 Inka 3 Spet don-.a 2o'.:m v.-e naj-tioljiel Prejel. — Hvala! S1342 Tea I V petek ob 10. pri pošti. uri do Sli l>ii£ne naj se pismo pod Jifro cSaturnuss 312S4 Državni uradnik isč-e prijateljico, staro do 24 let. ki ljuli naravo bolj od plesa Dooist- s sliko na oglasni oddelek cJutra. pod .Visoka postava*. 31351 Trgovec star S2 let. s kapitalom, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok, ki poseduje lastni dom s trgovino. ali debro gostilno. Dopis« na cgla«ni "oddelek »Jntra* pod »Srečna 10». 31200 Gospodična išče dobro domačo brano. Ponudbe ca ogl oddelek cJutra* pod ČHrana 35*. C1313 Otroke od boljše rodbine, sprejmem v re'0 ia vso oskrbo. Ponudbe na orl. oddelek cJutra* pod šifro .Dobro varstvo*. 31306-a SiR iMPERIAL zvrsten po na bo!:šem ivicarskem receptu d>-a šaboja 40 komadov za £120 Din po poštnem povzetju iranko l^čem dobro vpeljane zasto-nike. Franjo Maltar llaca, Srem juulijuuliccrdnc aco33xo3orooc Ocarinienfe vsen uvoznih, izvoznih in tranzitnih DOšiljk oskrb' hitro, skrbno m po najnižji tariii 211 rfajko F ur k, carinski posrednik, ubljana. Masarykova 9 nasproti glavne carinarnice Vse intormacne ore^piacno Gospodično k 3 letni deklici z znanjem nemškega in francoskega jezika spre mem. Zeli se razumevanje za popravilo in vzdrževan;e otroške garderobe. Ponudbe s sliko in zamevami poslati na naslov: Beba Cvrkuš č Pančevo. Učenka za trgovino z elektrotehničnim predmeti se spreime akoj. Pismene ponudbe pod „Učerka 15" na oglasn oddeek ^Jutra'. r^a OIOIOIOIOIOIOIOIOICi Predno kaj kupite, ogle.te si na novo doš a angleška blaga, velurie in kostume v novem lokalu, v trgovini Mari:e Rogel, Ljabljana 26 i*. Pfra ces ? :nso8 a Citre dobro ohranjene kup'm. — Ponudb« z navedbo cene pod »Citre — Ljobljana> na oglasni oddelek cju'ra> 31304 same 2 konja zanesljiva za težko vožnjo, n»jmanj_ po 6 let stara, kupimo. Kobile so izključene Pismene ponudbe na po»iLi preda! št. 0 — Ljub .:na. 31311 i upi te „K0NT NENTAl ker ie najbo jši tn na cenejši pisa n^ stre Samoprodata Ivan Legat, 4anbi( uetrtnjsk' 3 Telefon 414 annmmn Nas srčnoljubl;em oče stari o ie n stre, gospod Jurij Kmetic posestnik m trgo.ee v Trzinu e dne 14. t m. dopoldne v snlošni oo!n'c v Ljubljan mirno, boguudano o em nai. Pogieb dragega pokoinika se vi5 nedelio dne 1 / ok obra L I. dopoi dne u h'še žalosti Trzin št. 32. na amo poionaliJce v MengeS. Ijnbljana-Trjin, 15. okt. 1926. Globoko zalu oči ostali Urejuje Franc Ptic. Izdajt za Konzorcij cJntra« Adoli Ribnik«. Za Naroda/ tiskamo dd. kot tiskaxnarja Fran Jczeiici. Za inseratni del je odgotoreo Alojzij Novak. Vsi « Ljubljani.