Denar pa papir. (Koneo.) Odkar se vtika država v vse Baše očitao življeaje, dobiva zmerom več potreb ia za te ji je treba denarja. Njega vleče iz davkov ia da si so le-ti veliki, vse eao ae ae zaaegajo za vae potrebe, kar jib ima država. Kaj si torej boče ? Jezero ia jezero gobcev ia gobiekov sega po nje vimeau ia čem maaj je v ajem, tem več ji prizadejo sile. Hoče ali aoče, kje kako se jih mora otresti ia ker aima več sama mleka za aje, išče ga na posodo — država dela dolgo. Deaar iz papirja je tak dolg ia sedaj se ga za celib 400 milijoaov pomiče po svetu. Državni deaar iz papirja, ,,staataaote", glasi se na 1 gld., potem ua 5 in aa 50 gld. Podlage ta denar aima. Na ajem atoje le beaede, da ga vzame c. kr. davkarija za 1, 5 ali 50 gld. aa mestu srebra. To je vsa podlaga tega deaarja. Če gre za pravo, so mu tedaj davki podlaga. Pri aas ae jemlje ia izdaja ta deaar brez vsega premialjevaaja, saj ga vzame tudi c. kr. davkarija. Va-ajo pa ZBoaimo itak skorej ves denar, kar ga imamo, tedaj aam je lehko vse eao, kak da je. Drugače pa je to pri drugih državab. Tam imajo druge davkarije, le-te pa ao izbirljive. Nič jim ga ae vzarno kar tako ia aaravao je po takem, da ga tudi ljudje v drugib državab ae jemljo radi, vsaj ae brez vaega odškodovaaja. Tudi pri tem deaarju pride zato agio ali aadavek na vrsto. Le-ta pa boli ajega, ki ga mora dati. Vsled tega je s tem deaarjem prava sitaoba, čeprav ae rečemo, da ni dober ia sedaj še tudi ai atrahii, da pride ob veljavo. Dokler še tek6 davki, še že ide, kaj pa, ko bi kedaj kje kako zaetali ? Kakor bi pihail, zginili 80 tudi ti deaarji. Brez vse podlage so, nibče bi ae dal za nje beliča, naj bi jih še človek toliko imel. To vedo ljudje po avetu ia zato aima zuBaj cesaratva tega deaarja Bihče rad. Vseb. 400 milijoaov bode tedaj brž ko Be pri nas, v našem cesaratvu. Vaa Bezgoda bi pa po takem le aas zadela, ko bi dela kedaj država ta deaar iz veljave. Šedaj tudi za to še ai strabu. Predao bi to država storila, aapela bode še vse žile, da bi tako aezgodo odvraila od sebe. Iato se vidi že tudi iz tega, kako aedaaja vlada postopa z državaim denarjem. Kar stoji grof Taaffe na krmilu ia kar ima dr. pl. Duaajevski drž. deaar v rokah, gleda se z vso srkbjo na to, da Be izda država več, kakor prejme deaarja. Doslej še ai imela sreče, da bi bila to dosegla. Pač je bila laai že blizu ia letoa bilo bi še le malo primaajkovalo, ko bi ae bilo strabu, da poči — puška. Ta strah je kriv, da bode letos za kacib. 66 milijoaov premalo deaarja v drž. blagajaab. Malo to ai, veadar pa ima še država zmeraj toliko ,,kredita", to je zaupaaja pri deaarBib možeb, da ji dajo toliko ia ae več aa posodo, ako potrka aa BJib vrata. Da pride torej država že kmalu ,,aa bobeaj", za tb še sedaj ni strahii, veadar pa je treba, da oaa varčuje, kar ia kjer se da. Za to ai prizadeva sedaflja vlada tudi v resnici veliko ali kar enkrat živi, to ae ne more vkoačati v kratkih letih ia prejšaje vlade, liberalae od pet do glave, bile so spravile toliko ,,apačkov" aa svitlo, to ae pravi novih aaprav, ki žro leto aa leto veliko deBarja, a človek jim ae ve prav uzroka, čemu da so na svetu. Take aaprave pa je veliko ležje poklicati aa svitlo, kakor pa jih. odpraviti. V oai dobi je aaatala dolga vrsta aovib. uradov ia ti stanejo veliko deaarja a izmed starih. poprejšajib. vam za to le eaega ai zmaBJkalo. Poleg starih zalaga še torej država aove in je to aajhujše, da države za to aiso le za ped aa bolje spravili. Težko tedaj, da bi bilo vseh potreba. Uno leto je drž. zbor izvolil poseben od' bor ter mu je aitao delo aaložil. aaj prevdarja, kje da bi ae dalo kaj pribraaiti v drž atroakih. Doalej pa še aiamo zapazili aledu ajegovega dela, veadar pa klice že veliko število državaega deaarja iz papirja dovolj, da je državi aila treba biti varčai.