• Mi časa ... I Kadarkoli iščemo organizačnih delavcev bodisi za odbore sresikih društev, bodisi za odseke pri sekciji, smo vselej v največji zadregi. Članstvo se izmika delu v organizaciji in navaja za utemeljitev skoraj vedno isti razlog: »Ne morem, nimam časa!« Učitelj se udejstvuje danes na vseh poljih javnega življenja na deželi in v mestu, svoje sile posveča vsem mogočim društvom in ciljem, na njegovo iniciativo in z njegovo pomočjo so zrasli sokolski in gasilski domovi, učitelj ustanavlja in vodi naše čebelarske in sadjarske podružnice, je uvaževan faktor v našem zadružništvu, deluje v karitativnih, kulturnih in športnih društvih in prireja predavanja, tečaje in dramatične prireditve. Kako je mogoče, da člani stanu, ki se je vsega predal delu .za dobrobit bližnjega, ne najdejo časa za delo v lastni organizaciji, v prospeh vsega stanu in samega sebe? Ni časa? Ali ga resnično ni? Na to vpra* šanje moremo odgovoriti točno le tedaj, če se poglobimo v naše organizačno življenje. Ozrimo se predvsem na zborovanja sreskih učiteljskih društev! Iz poročil v Učit. Tovarišu razvidimo udeležbo: 50, 60, 70, 80 %. Le redkokdaj je udeležba večja, pač pa se je že zgodilo, da je padla na kakem zborovanju pod 50 %. Na deželi, kjer žive poedinci daleč od svojega društvenega središča, je izostanek cesto opravičljiv in to iz terenskih, vremenskih in iz gmotnih ozirov. Vse to v mestu odpade. In vendar moramo presenečeni ugotoviti, da je povprečna letna procentualna udeležba na zborovanjih podeželskih učit. društev v mno* gih primerih večja od udeležbe društev, čijih teritorij je zaključen z mejami mestnih občin. Neprijetno nas dirne dejstvo, da je v vsakem društvu gotovo število članov, ki se zborovanj sploh ne udeležujejo. To so naši »plačujoči« člani in so prepričani, da izpol* njujejo s plačevanjem članarine vse dolžnosti do organizacije in stanu. Oni ne čutijo ni-kake potrebe po strnjenem delu v organizaciji in za to tudi ne najdejo nikdar potrebnega časa. Poleg teh ima vsako društvo nekaj ta* kih, ki prihajajo na zborovanja redno pre-kasno, sede ves čas kakor na trnju z edino željo v srcu in edino mislijo v glavi, da bi bil že skoraj konec! Ti se še pred končanim dnevnim redom tiho umikajo proti vratom in izginjajo neopaženo drug za drugim. Ne* kateri od njih zato niti ne sedejo, marveč stoje ves čas na pripravnem mestu blizu izhoda. Poedinci od te naše »umikajoče se vojske« se še pred odhodom v ozadju zboro-valne dvorane šepetaje razgovore in se umaknejo potem s pozorišča že z določenim ciljem. Zadnje četrt ure pred koncem opazimo med članstvom čudno nervozno razgibanost. Še preden je mogel predsednik izreči svojo zahvalo za udeležbo in tako oficielno zaklju* čiti zborovanje, je nad polovico članov že pri izhodu. Dvorana, ki se je tako počasi napol* nila, je prazna v trenutku. Ali se nam resnično tako mudi? Posebno poglavje so večerna zborovanja v mestih. Spominjam se, da se nas je zbralo nekoč od 200 članov komaj nekaj nad deset. Odšli smo seveda, ne da bi zborovali. Na poti proti domu sem stopil v kavarno, kjer sem našel tovariša, ki ga prav za prav niti nisem iskal. Udobno je sedel pri okrogli mizi in čital časopis. Vprašal sem ga, zakaj ni prišel na zborovanje. Pa saj sem vedel! Ni bilo časa! Tovariš, ki radi prezaposlenosti ni mogel priti na zborovanje, kjer razmotri-vamo vprašanja skupne stanovske koristi, kjer presojamo pota in ukrepe za dosego • čim boljšega položaja in čim večjega kosa kruha za vse in vsakogar, ki trosi svoje življenjske sile za ljudsko prosveto in blagor naroda v naših vrstah, si je kupil v kavarni za bore tri dinarje ure in ure časa, povrhu Pa je dobil še skodelico črne kave, časopise in vso udobnost! In naši občni zbori! Pri volitvah v društvene odbore je leto za letom ista slika. Društvo šteje 100, 150 in več članov, pa skoraj ne more postaviti odbora. Stari odborniki bi radi odložili svoje funkcije, mlajši člani dela ne sprejmejo. Povsod in vselej navajajo isti vzrok: Nimam časa! Tako se zgodi, da pade delo in odgovornost vedno na iste osebe, ki se spričo svojega idealizma dobesedno žrtvujejo za stan. Kje so tisti časi, ko je članstvo smatralo udeležbo na zborovanjih za svojo stanovsko dolžnost, odborniška mesta pa za častne funkcije in je zato s ponosom delalo v društvenih odborih? Kadar govorimo o času in interesih naših članov za organizacijo in njeno delo, mora* •no vselej načeti tudi vprašanje našega stanovskega glasila. So člani, mislim, da ne pre« tiravam, če trdim, da tvorijo ti polovico vse* Sa našega članstva, 'ki ne znajo ali pa nočejo °ceniti važnosti »Učiteljskega Tovariša«. Oni se ne zavedajo, da je organizacija, čije člani so raztreseni na tako velikem teritoriju, ki torej nimajo bližjega kontakta med seboj in med svojo centralo, mrtva. Oni ne vedo, da je Tovariš glasnik našega dela, našega hotenja in stremljenja, torej tista vez, ki nas kljub oddaljenosti veže v kompaktno enoto, ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da sta* novsko glasilo ne obravnava stanovskih in šolskih vprašanj le za nas, za člane in pripadnike stanu, marveč da so članki v »Učiteljskem Tovarišu« istočasno namenjeni naši širši javnosti, torej tudi oblastvom in osebam, ki so po svojem položaju dolžne, se s temi vprašanji baviti in jih z zakonom utrditi. Nam pa ne more in ne sme biti vseeno, ali poznajo osebe, ki delajo na nas in naš stan v kakršnemkoli pogledu zadevajo* čih zakonih in zakonskih določbah, naše težnje ali ne. Vsaka organizacija stremi za osnovanjem lastnega lista. Med našimi člani pa je toliko takih, ki jim je stanovsko glasilo le potrebno zlo. Ne vzamejo si tistega časa, da bi ga pre-čitali. Zato ne poznajo in ne morejo prece* niti našega pravega stanovskega položaja niti organizačnega dela za izboljšanje obstoječih razmer. Vsa vprašanja presojajo zgolj s svojega najožjega osebnega stališča. To so člani, iki sprejemajo stanovske liste, le zato, ker je Članarina neločljivo vezana z narod* nino. To so tisti člani, ki neprestano tožijo o višini organizačnih dajatev. To so tudi tisti, ki nikoli ne utegnejo priti na zborovanja, tisti, ki po pol ure zamujajo in odhajajo še pred koncem, ker jim je vsako zborovanje predolgo in premalo zanimivo, to so končno tisti člani, čijih izraziti tip je tovariš, ki ni JOŽE ŽUPANČIČ: Moravski učitelji Le v »Jutru« sem zasledil par vrstno notico o turneji moravskih učiteljev po pirenejskem polotoku, sicer pa naše časopisje ni zabeležilo ničesar o tem uspelem pevskem pohodu naših severnih tovarišev. Naše pevce, člane UPZ in ostale tovariše pa bo gotovo zanimalo o tej turneji kaj več. Navedel bom nekoliko paberkov, ki sem jih zasledil v brnskih »Lidovih novinah« in drugih listih v zadnjih dneh. Pevski spolek moravskih učiteljev (PSMU) je dospel 3. januarja v Santander, obrežno mesto v severni Španiji. Tamkaj so priredili dva koncerta. Ves kraj je stal pod utisom obiska uglednih umetnikov. Simpatije prebivalstva so si zlasti pridobili, ker so zapeli v mestnem parku pred spomenikom španske pisateljice Conchi Esping špansko narodno himno. Več tisoeglava množica se je zgrnila pred spomenikom, navdušeno so po* zdravljali daljne učitelje, ki so zatem zapeli še češkoslovaško državno himno. Ves navzoči narod jo je poslušal odkritih glav. Prav lepo so se vpeljali na vroča tla revolucionarne Španije. Iz Santandera so nadaljevali pot z avtobusi po obrežni cesti v Gijon, kjer so priredili večerni koncert. Zatem je krenila pevska ekspedicija v sosednjo Portugalsko. V miestu Porto jim je navdušeno občinstvo napolnilo mestno gleda* lišče San Jao. Iz Porta so odšli v prestolico v Lisabono. Res, prav zanimivo je, da so se spustili naši podjetni severni tovariši s pesmijo v deželo nemirov. Kakor čitamo v dnevnikih, so zmajali vročekrvni Španci celo vladarski tron, vsak dan vprizarjajo »revolucije«, ki jim slede že drugi dan »protirevolucije«. Tako dnevno časopisje. Naši drugovi pa gredo med »razbesnelo« množico in jo krote s pesmijo. Zavidanja so vredni zaradi svoje podjetnosti in korajže naši kolegi iz ČSR. utegnil na večerno zborovanje, ki pa je dobil v kavarni za tri dinarje časa po svobodni volji. Ravno iz vrst tega članstva izhajajo tisti nezadovoljni kritikastri, ki iznašajo svoje neosnovane kritike o organizačnem delu vselej in povsod ob vsaki priliki in ne* priliki in to na povsem neodgovornih mestih. Taki člani so mrtvi za organizacijo in za stan in ni čudno, da smatrajo vsako, tudi najmanjšo organizačno dajatev za težko bre* me. Le temu dejstvu je pripisovati izvor osamljenih glasov, naj bi izhajal Tovariš šti* rinajstdnevno. Čuje se, da naše glasilo premalo piše o aktualnih vprašanjih, zlasti o našem slabem gmotnem položaju. Tovariši! List Je last organizacije, torej last nas vseh. Vsi imamo do njega enake pravice — pa tudi dolžnosti. Prispevajte! Vsak stan dela predvsem za se, za svoje lastne interese in se šele v drugi vrsti posveča delu za druge. Pri nas je povsem obratno; učiteljstvo dela za druge, za se pa — nima časa. Tovariši in tovarišice! Časi, v katerih ži= vimo, so resni in težki. Za reševanje perečih vprašanj, ki nam režejo v meso, moramo dobiti časa in volje. Ne časa, zanimanja in volje za delo v stanovskih vrstah nam primanjkuje. Ta letargija velikega dela našega članstva je naša tiha organizačna kriza. Za njeno ozdravljenje pa moramo na delo vsi, zakaj čas je, da spoznamo, da rodi uspeh le intenzivno delo v strnjenih vrstah. Zato na svidenje že pri naslednjem zborovanju vsi in vse! mk—. - pevci na turneji. Takele inozemske pevske turneje imajo običajno tudi globok pomen. Navežejo in utrde predvsem kulturne stike med posameznimi narodi. In ti so temelj za vse ostale: prijateljske, gospodarske in druge vezi. V kolikor sem posnel še iz češkoslovaških časopisov, so nadaljevali pot pevci še v razne druge kraje daljnega polotoka. Višek turneje so dosegli v Madridu. Češkoslovaški poslanik je vzradoščen predstavil svoje ro= jake-umetnike predsedniku republike g. Zamori. Ta jih je sprejel v posebni avdijenci in se je zelo zanimal za pevce in njihovo društvo. Predsedniku Zamori so zapeli Mo* ravci nekaj pesmi iz svojega programa. Na* ravno je, da je o tem dogodku pisalo vse svetovno časopisje. Vse špansko časopisje pa je z zahvalno-stjo zabeležilo pozornost dragih gostov, ki so za časa bivanja v njihovi prestolici položili venec pred spomenik Cervantesa, čigar ime je poznano po vsem kulturnem svetu. Kakor sem že omenil, obsega to poročilce le del njihove januarske turneje. Ostali listi, iz katerih bi nabral podatke o celotni pevski poti, mi še niso dospeli v roke. Radoveden pa sem, s kakšnim finančnim uspehom se je zaključila daljnja pot naših stanovskih tovarišev. Že ime samo PSMU pa jamči za prvovrstni umetniški uspeh turneje. Zbor je bil deležen vse moralne in tudi materialne podpore svojih državnih oblasti. Španci, narod vročega temperamenta in sladkih pesmi pa je storil prav tako vse, kakor sosedje Portugalci, da so napravili pevski družini čim ugodnejše bivanje. Da je ČSR močno prosvetno fundirana, pa govori dejstvo, da je omogočila pevcem turnejo v času,, ko ves svet reducira izdatke za vse postavke. Bratska ČSR ve: kulturne vezi tvorijo najjačjo podlago za sodelovanje med narodi. v normalnem donosu do obrestne mere hranilnih vlog. Obstoječe cene za stanovanja v Ljublja* ni in Dravski banovini naj se znižajo najmanj za 35 do 50%. Spričo okolnosti, da hišni posestniki in stanodajalci tako v Dravski banovini kakor v ostalih pokrajinah naše države vzlic prizadevanju pristojnih oblastev ne kažejo potrebnega razumevanja za težke življenjske prilike najemnikov ter ni pričakovati, da bi sami prilagodili višino najemnin vladajočim neznosnim razmeram in kupni moči delovnih slojev, zborovalci pozivajo in prosijo kra* ljc\«ko vlado in narodno predstavništvo, — poslansko zbornico in senat — da se zakonskim potom nemudoma zaščiti življenje delovnih slojev ter z uzakonjenjem maksimiranja stanovanjskih najemnin zasigura življenj* ski obstanek stanovanjskih najemnikov, ki pod vladajočo gospodarsko krizo trpe največjo bedo in pomanjkanje. III. Zborovalci pozivajo in pooblaščajo vod* stva strokovnih organizacij državnih in privatnih uslužbencev, upokojencev in narodnega delavstva, da store vse korake pri vseh merodajnih faktorjih za čimprejšnjo uzako-njenje stanovanjske zaščite najšibkejših slojev našega naroda v svrho očuvanja njihovega življenja v dobro naroda in države. ' Prelom s tradicijo? V nas vseh ima tradicija strašno globoke korenine, do najneznatnejše akcije jih je zagrnila, Skoraj v vsaki besedi se izraža. Neza* vedno smo vezani na zunanjosti, ki so bile našim očetom še cilj vsega, ki so pa danes postale brezpredmetne in nas samo težijo v potrebnem duhovnem razvoju. Da bi zdaj kar prelomili z vsem? Gospodarska kriza je zapletla svet v nepremagljive mreže. Nič manjša ni duhovna kriza. Celi narodi preživljajo in ustvarjajo preobrate in se nikomur ne zdi to nič čudne« ga. Pravijo, da se vse razvija. Dobro, naj se razvija! Učiteljevo izvenšolsko delo je usmerjeno v dve strani, v dve komponenti, rekel bi, v poučno in v zabavno. Da, v zabavno. S te zabavne komponente se nikakor noče premakniti naše življenje. Dočim se je poučna stran izvenšolskega življenja široko razmahnila in v resnici šla vzporedno z razvojem kulture in civilizacije, je ostala zabavna komponenta na vedno enaki višini — če se o vi« šini sploh lahko govori. Saj bi o tej zabavni strani ne govoril. Vsak človek ima pravico do zabave. Neka* teri si lastijo celo dolžnost, da se morajo vedno zabavati. Danes je pa narodno gospodarsko in duhovno življenje v krizi. Vse išče rešitve, ta na ta, oni na drugi način. V vseh je pa hrepenenje po sreči, po enem samem koščku člo* veške sreče. V tem nemirnem iskanju, ko valovi ljudska duša od enega ekstrema do dru* gega, ne more hiti učitelj, če je res duhovni voditelj naroda, na kakem vzvišenem stolpu, izoliran od splošne razburkanosti. Tudi menda ni. V učitelju mora utripati življenje, ki raste in umira okoli njega. Uzakonjeno vodstvo narodnega življenja postane papirnata beseda, če se postavi učitelj v določeno razdaljo od sodobnega ljudskega življenja. O tem nihče ne dvomi. Tudi mislim, da je vsakdo izmed nas do dna prepričan o potrebi čim tesnejše zveze z ljudstvom. Toda po drugi strani bije tej dobri volji v obraz spet dejstvo, da so nekateri učitelji s svojim delom podpiratelji in širitelji nepravilnega ljudskega gledanja na svet. Kako to? V dobi težke gospodarske in duhovne krize, v času lakote in brezposelnosti, je greh, če sodeluje učitelj, voditelj ljudstva pri veselicah in plesih, ki splošno nezadovoljstvo in razburjenje še povzdigujejo. Najhuje pa je, če take prireditve učitelj vodi. Največkrat take prireditve ne vzniknejo iz ljudske potrebe, tudi ne iz potrebe najraz» ličnejših organizacij, pod katerih firmo se vršijo, ampak iz dolgočasja in lova za do« bičkom, pri nekaterih, ki jim je učiteljevo izvenšolsko delo itak samo sebi namen. Sploh pa prirejanje veselic in plesov ne spada v učiteljevo izvenšolsko delo. Kadar je narodno gospodarstvo v krizi, ne sme piti in plesati. Učitelj, ki je njegov voditelj, ki mora biti njegov voditelj, naj ga na to opozori. Vabim vsa učiteljska društva, da vplivajo na svoje člane in članice, naj v sedanjih težkih gospodarskih časih vzpodbujajo ljudstvo k treznosti, hladnokrvnosti in varčnosti. Vsaka potratnost in nepotrebna zabava ubija ljudstvo in državo. Dajte nam stanovanjsko zaščito! Resolucija, sprejeta na zborovanju ljub* ljanskih najemnikov dne 12. januarja 1932. I. Zborovalci, zbrani na javnem shodu, sklicanem od strokovnih organizacij držav* nih in privatnih uslužbencev, upokojencev in narodnega delavstva v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani dne 12. januarja 1932. ugotavljajo, da je življenjski obstanek vseh onih slojev naroda, ki živijo od dela svojih rok in duha, pri obstoječi vseobči gospodarski krizi najteže prizadet po neprimerno visokih stanovanjskih najemninah. V času, ko so zaradi svetovne gospodarske depresije padle cene vsem življenjskim potrebščinam ter se je kupna moč delovnih slojev radi znižanja plač in mezd občutno poslabšala in vsled uvedene štednje ter zmanjšanja produkcije v državnih in privatnih obratih in industriji povečala brezposelnost, predstavlja vprašanje pravične ureditve stanovanjskih najemnin najnujnejšo in neodložljivo zahtevo vseh de* lovnih slojev našega naroda. Zborovalci ugotavljajo, da so sedanje stanovanjske najemnine v Ljubljani kakor v ostalih mestih in krajih Dravske banovine brez dvoma previsoke in pretirane ter odvze- majo stanovanjskim najemnikom 50 do 75% njihovih skupnih prejemkov. Zato so držav* ni in privatni uslužbenci, upokojenci in delavci, potisnjeni v največjo bedo, ker s preostankom nikakor ne morejo zmagovati neobhodnih izdatkov za golo življenje sebe in svojih družin. Zborovalci se iskreno zahvaljujemo banu Dravske banovine g. dr. Dragu Marušiču za njegovo prizadevanje in inicijativo za znižanje stanovanjskih najemnin. Prosijo g. bana, da vztraja na zavzetem stališču in sto* ji ob strani delavnim slojem našega naroda v njihovem težkem boju za življenjski obstanek. II. Nepobitno je dejstvo, da ogromna veči* na hišnih posestnikov od stanovalcev zahteva za stanovanjske prostore ogromno pretirane cene, ki niso v nikaikem razmerju z investirano glavnico. Med tem, ko je za denarne vloge ugotovljena obrestna mera in so obresti od državnih papirjev zakonito dolo* čene, hišni posestniki po svoji volji zahtevajo od svojih hiš čisti donos v veliko višji izmeri. Zato je brezpogojno potrebno, da se čisti donos od zgradb oziroma stanovanj po* stavi na pravilno in pravično bazo, ki naj bo .Stanovs&o poliiišUo glasilo X m Mesečna priloga »Prosveta« m U. V. — sefccMje «eo JDravsliO '¿banovino v £fuJblfanl Uredništvo In uprava : Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefronkiranih pisem ne sprejemamo, hhajn vsak četrtek. Naročnino letne 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. V. plačajo list a članarino. Oglasi po cenika in dogovor. . • eh posebe. Pvšt. ček. rač. 11.197. Telefon 3111 Stran JTnie/isi ~> r>r* nf rine 28 januarja Wc2 ¿tet 25 ■v Češkoslovaške pedagoške akademije in visokošolski tečaji za učiteijsivo. V letu 1930. je bila v Bratislavi ustanov* ljena prva državna češkoslovaška pedagoška akademija, v kateri se absolventi srednjih šol, ki so napravili zrelostni izpit na srednji šoli, usposabljajo za učiteljski poklic na narodnih šolah. Spočetka je bila le-ta kot po* skusni zavod, kjer naj bi se ugotovilo, ako je mogoče v enoletnem študiju z uspehom iz* premeniti absolviranega srednješolca za uči* telja na osnovnih šolah, ki naj bi uvaževal delavno metodo, oziroma samodelavnost pri pouku. Naloga je bila jako težavna, ker se je morala slušateljem in slušateljicam podati v enem letu vsa najvažnejša tvarina iz strokovnega znanja bodisi v praktičnem ali v teoretičnem smislu, razen tega tudi še po* trebnega znanja v šolski praksi in praktične usposobljenosti nekaterih predmetov (kakor iz petja, glasbe, risanja, pisanja in ročnih del). Rezultati pri zrelostnem izpitu so bili zelo dobri in so pokazali, da je vzgajanje absolventov srednjih šol na pedagoških akade« mijah posrečena misel. V prvem letu je bilo na državni pedagoški akademiji v Bratislavi vpisanih 40 slušateljev in slušateljic, izmed katerih je položilo 39 učiteljski zrelostni izpit. » Ker je bil rezultat tega poizkusnega za* voda zelo povoljen, je otvorilo češkoslovaško ministrstvo prosvete z letošnjim šolskim letom še dve državni pedagoški akademiji in sicer v Pragi in v Brnu. Po predpisanem statutu je naloga peda« goških akademij podati slušateljem in slu* šateljicam natančno strokovno znanje v temeljnih pedagoških strokah na podlagi predavanj. Predavatelji so izbrani strokov* njaki. Največ so to visokošolski profesorji in docenti, ki imajo nalogo, seznaniti slušatelje s potrebnim strokovnim znanjem in jih usposobiti za pouk v šoli. V pedagoške aka« demije se sprejemajo slušatelji in slušatelji* ce, ki so napravili zrelostni izpit na srednji šoli, so češkoslovaški državljani, so za učiteljski poklic telesno sposobni in imajo po* sluh za glasbo. Ako pa je priglašencev več kakor jih je predpisano, izbere komisija le one, ki so vešči kakega instrumenta oziroma imajo izvrsten posluh. V vsako akademijo se iahko sprejme največ 80 slušateljev in slušateljic. Učiteljski zbor tvorijo univerzitetni docenti, srednješolski profesorji, strokovni učitelji in drugi strokovnjaki. Učitelj« ski zbor je sestavljen tako, da odgovarja na* činu ustroja posamezne akademije. Vodstvo te šole poveri minister prosvete enemu iz* med univerzitetnih profesorjev, ki je obenem predsednik učiteljskega zbora. V pedagoških vprašanjih in rečeh je podrejena neposredno ministru prosvete. Administracija te šole pa je poverjena direktorju državne učiteljske šole, ki ima že itak izkušnje in znanje v vodstvu in upravi. Študij na državnih pedagoških akademi« jah je brezplačen. Slušatelji in slušateljice, ki so vpisani na pedagoški akademiji, ne smejo biti istočasno vpisani tudi na kaki drugi visoki šoli. Državne pedagoške akademije so zaenkrat enoletne. Koncem šol. leta se morajo slušatelji podvreči predpisanemu zrelostnemu izpitu pred izpraševalno komi« sijo, ki jo imenuje ministrstvo prosvete. Urnik na državnih pedagoških akademi« jah je sledeč: Praga Brno Bratisl. Število ur I. il. I. II. i. IL sem. sem. stm. sem. m sen. Filozofija in sociologija k vzgoji 2 2 2 2 2 2 Psihologija splošna in pedopsihologija (pedologija) 2 2 2 2 2 2 Zgodovina vzgoje in narodna šola 2 2 2 2 2 2 Organizacija narodne šole (šolsKi zakon) — 1 — 1 — 1 Splošna pedagogika in didaktika 2 2 2 2 4 2 Šolska higiena 1 — 1 — i i Vzgoja manj nadarjene dece — 1 — 1 _ i Pedagoški seminar 2 2 2 2 2 2 Psihološke vaje (uvod v poskusno pedagogiko) 2 2 2 2 — 2 Praksa (hospitacije in nastopi) 6 7 6 6 5 6 Muzikalna izobrazba 3 3 3 3 3 4 Gramatika učnega jezika in njegova metodika 12 12 12 Metodika elementarnega razreda 2 _ 2 _ 2 _ Metodika nazornega nauka (zemljepis — zgodovina in prirodopis. znanosti) 2 1 2 2 2 1 Metodika računstva in merskega oblikoslovja 1 — 1 — 1 _ Metodika sočnosti (risanje, pisanje, ročna dela) 3 5* 3 5* 3 5* 3/5* 3 5* 3/5* Telesna vzgoja in njena metodika 11 i i i i Kmetijstvo — i _ i _ j Narodno gospodarstvo (neobvezen predmet)------ ] Ob koncu prvega semestra se mora vsak slusatelj podvreči kolokviju, ki ga polaga iz naslednjih predmetov: iz psihologije, iz zgo« dovine pedagogike in iz splošne pedagogike. Ako ne položi tega izpita v predpisanem roku, mu učiteljski zbor pedagoške šole ne dovoli posečati nadaljnjih študij v drugem semestru. Praktične vaje v pouku se vrše na vadbah- po potrebi pa tudi na drugih narodnih šolah. Vse to pa določi in nadzoruje direktor pedagoške šole ali njegov namestnik, na* vadno strokovnjak gotovega predmeta. Prakso v poučevanju je treba izvršiti po dobro zamišljeni in utrjeni metodi, tako da bodo slušatelji spoznali način pouka v raznih predmetih na vseh stopnjah osnovne sole po možnosti pa tudi na raznih drugih tipih šol. Zato se vrše ekskurzije s sluša« telji v razne šole in v razne zavode za vzgo« jo otrok. Preizkušnja učiteljske zrelosti sestoji iz pismenih nalog, iz praktičnega nastopa in iz ustnega izpita. Pismena preizkušnja se vrši iz pedago* gike, v kateri so zapopadene tudi filozofija, psihologija, splošna didaktika in organizacija narodnega šolstva. Traja 4 ure. Nato se vrši ustni izpit iz specialnih metodik, iz šolske hi« giene, godbe in petja, pisanja, risanja, telovadbe, kmetijstva (samo za moške) in ročnih del (samo za ženske). Razen tega morejo slu« šatelji in slušateljice napraviti izpit iz vzgoj'e manjnadarjenih oziroma imbecilnih otrok, iz * Za slušateljice 2 uri več zanadi pouka v ženskih ročnih delih. LISTEK IVAN VOUK: Zlata doba avtomatov. 2ivimo v dobi silnega napredka in obetajo se nam sijajni časi. Zakaj stroji in avtomati bodo v kratkem nadomestili ne samo ročne delavce, ampak bodo opravljali tudi možgansko delo. Obeta se zlata doba za človeštvo, ko si ne bo treba ubijati glave z raznimi »znanostmi« in »vedami« sploh, ker bodo tudi za to avtomati. Dobrih sto let je, odkar je rajnki Edgar Allan Poe na* pisal tisto lepo novelo o šahistu avtomatu, ki je vsakega živega šahista potolkel. Poe skuša sicer dokazovati, da je bil v tistem avtomatu skrit človek, vendar se mu ta do« kaz ni posrečil. Od tistih časov do danes pa smo napravili velik korak naprej, tega ne more nihče zanikati. Glede strojev in avto« matov pa smo že davno preko tistega šahi« sta avtomata. Nekje sem bral, kako sta se Amerikanec in Nemec prepirala o tem, kje izdelujejo popolnejše in čudovitejše stroje in avtomate Oba sta zahtevala seveda prvenstvo za svojo deželo. Nemec je skušal utemeljiti svoje stališče, da je Amerikanca presenetil s tem-le: »Povem vam, mister, da imamo pri nas čudovit stroj. Na eni strani vržeš vanj živega prašiča, čez pet minut pa lete na drugi strani iz njega izgotovljene pristne ogrske salame.« Amerikanec pa se je samo pomilovalno nasmehnil in rekel: »Take stroje je imel že moj pokojni ded, Bog mu daj dobro, kjer je. V kolikor smo vas že prekosili, naj vam zadostuje to-le: V vsa« kem količkaj dostojnem kraju naše dežele imamo stroje, v katere mečeš grozdje, pa ti na drugi strani lete ven pristno nadelani vinski bratje, pijančki, da jih je veselje gle« dati, in to vkljub prohibiciji.« Uverjen sem, da je malo takih, ki bi ta primer imeli danes še za dovtip, zakaj danes imamo še vse čudovitejše stroje in avtomate. Naj omenim samo sodobne računske stroje in avtomate, ki ti izračunajo z lahkoto narodnega gospodarstva in deških ročnih del. Slušatelji, ki imajo na izpričevalu iz najvišjega razreda srednje šole iz risanja in telo« vadbe kot obveznega predmeta vsaj red »dobro«, so oproščeni polaganja izpita iz teh predmetov. Nato se vrši ustni izpit iz nasled« njih glavnih predmetov: pedagogike, slovnice in učnega jezika, ki sme trajati za vsakega kandidata največ eno uro. Izpit iz pedagogike vsebuje zgodovino pedagogike, splošno pedagogiko, filozofijo, splošno didaktiko in šolske zakone. Dasiravno so pedagoške akademije na začetku in še v povoju, so že sedaj pokazale, da so že sedaj kristali učiteljske izobrazbe. Letos so bili pri pedagoških akademijah v Pragi in v Brnu ustanovljeni državni visoko« šolski tečaji za pripravo učiteljstva za strokovne preizkušnje za meščanske šole. Do sedaj so bili ti tečaji pri šolah »Visokih štu« dij pedagoških « v Pragi in v Brnu in so jih vzdrževale učiteljske organizacije. Letos jih je prevzelo pod svoje okrilje ministrstvo prosvete in jih priključilo k državnim pedagoškim akademijam. Naloga teh kurzov je po statutu taka, da nudi učiteljstvu na znanostnem temelju strokovne izobrazbe, posebno v učnih pred« metih na meščanskih šolah. Tako so tedaj priključeni ti visokošolski tečaji pedagoškim akademijam, kar je velike važnosti, posebno ker jih vzdržuje država. Pedagoško vodstvo teh tečajev vodi pedagoški direktor drž. pe« dagoške šole, administrativno delo pa je poverjeno administrativnemu direktorju peda« goške akademije. Docenti tečajev so največ visokošolski profesorji in docenti, nato srednješolski profesorji in razni drugi strokov« njaki. Spadajo pa direktno pod ministrstvo prosvete. V te tečaje se sprejemajo učitelji in učiteljice z izpričevalom učiteljske usposob« ljenosti za osnovne šole, ki te tečaje lahko redno posečajo. Tečaji so celoletni, morejo pa trajati tudi dalje. Začenjajo se meseca oktobra, končajo pa maja. Predavanja in vaje se pa morajo vršiti tako, da jih morejo posečati tudi učitelji in učiteljice iz oddaljenejših krajev. Zato se vrši pouk v teh tečajih v soboto ves dan in v nedeljo dopoldne. Po« setnikom teh tečajev se mora v domači šoli urnik urediti tako, da jim je obisk tečajev omogočen. Tečaji obsegajo predmete vseh štirih skupin predmetov za meščanske šole, morejo se pa poučevati tudi drugi predmeti. Oddelek za eno skupino se ustanovi tedaj, ako se priglasi za to skupino dovolj slušateljev, a najmanjše število sme biti 20. Pri tehničnih predmetih in pri delu ter vajah v laboratoriju se posetniki delijo v primerno število skupin. Tečaji so brezplačni. Oddaljenejšim po« setnikom, ki se morajo v te tečaje voziti, more ministrstvo prosvete podeliti primerno podporo, ako se le-ti pismeno zavežejo, da bodo po končanih dveh letih študija položili usposobljenostni izpit za meščanske šole. aroisif© vse potrebščine potom Učit. gosp. e-oslovainice! Splošna vesti — Imenovanje članov stalnega - ožjega odbora Glavnega Prosvetnega Sveta v Beo« gradu. Gosp. minister prosvete dr. Drag. S. Kojič je na osnovi § 15. zakona o Glavnem prosvetnem svetu imenoval izmed članov širjega odbora Glav. prosv. sveta kot člane stalnega « ožjega odbora gg.: Dr. Vlad. Pet« kovica, prof. v Beogradu, ¡1. Mihajloviča, direktorja seizmološkega zavoda v Beogradu, načelnike min. prosvete: K. Sretanoviča, Drag. Djordjeviča, M. Miloševiča, načelnika prosvetnega odd. Savske banovine iz Zagreba dr. Kasumoviča, načelnika prosvetnega oddelka Dravske banovine iz Ljubljane Jos. Mazija, univ. prof. v Beogradu dr. VI. Coro-viča, univ. prof. v Beogradu dr. Dr. Jovano-viča, rektorja viš. ped. šole v Zagrebu dr: St. Bosanca, prof. viš. ped. šole v Beogradu Ned. Divača, gimn. direktorja v Beogradu B. Boškoviča, dir. klas. gimnazije v Zagrebu St. Musilina, direktorja učiteljišča v Sarajevu Stevo Markoviča, str. učit. meščanske šole v Zagrebu J. Rukovino, šolskega upravitelja iz Ljubljane Ivana Dimnika in šol. upravitelja iz Beograda Damnjana Rašica. V zmislu §§ 1. in 2. zak. o Gl. pr. sv. je Glavni prosv. svet posvetovalni organ ministra za prosveto v načelnih in važnih vprašanjih, ki se nanašajo na šolo, pouk, narodno prosveto in povzdigo narodne kulture v obče ter zasliši minister za prosveto o vsaki šolski in prosvetni reformi mnenje Glavnega prosvetnega sveta. Po 17. in 14. se sklicuje stalni«ožji svet najmanj enkrat mesečno, širji svet pa najmanj dvakrat v letu na seje. Člani Glavnega prosvetnega sveta so postavljeni po § 5. zale. o Glav. prosv. svetu s kraljevim ukazom na predlog ministra za prosveto za tri leta. — Občni zbor Društva upokojenega učiteljstva v Dravski banovini bo dne 4. febr. t. 1. ob 15. uri v restavraciji pri »Novem svetu«. Poleg običajnih poročil društvenih funk« cionarjev bo na dnevnem redu tudi spre« memba društvenih pravil. — Ako ob določeni uri ne bo navzoče ene tretjine vseh pravih članov, se skliče pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu članov. K obilni udeležbi vabi odbor. — Sekcija JUU nujno potrebuje stare, predvojne učne načrte od eno- do osemrazrednice. Tovariši, ki jih ne potrebujejo več, naj jih pošljejo sekciji. Stroške sekcija rada povrne. Tovariši, pobrskajte malo po stari krami1, ker Vam itak načrti ne koristijo, nam pa nujno služijo. — Prof. dr. Georg Kerschensteiner. V Miinchenu je umrl v svojem 77. letu proT. dr. Georg Kerschensteiner, znani pedagog in šolski reformator. Tudi slovensko učiteljstvo, ki se peča z modernimi pedagoškimi načeli, ga dobro pozna po njegovih šolsko reformnih spisih. — Osnovne šole v Drinski banovini. Na dan formiranja Drinske banovine je bilo na njenem teritoriju 683 osnovnih šol s 1792 razredi. V zadnjih dveh letih se je to število povečalo za 40 šol in 246 razredov. S spre« membo banovinskih mej z zakonom od 28. avgusta 1931 je odpadlo 123 šol s 430 razredov. — Današnje stanje osnovnih šol v Drinski banovini je 612 državnih osnovnih šol s 16t8 razredi in 12 privatnih šol z 52 razredi. Ena osnovna šola pride na 2471 prebivalcev. obrestne obresti za poljubno glavnico, po« ljubne procente in poljubno obrestovanje, ki ti izvlečejo kvadratni koren, kubični koren in katerikoli koren, izračunajo točno lunin in solnčni mrk itd. Ni čuda, če je v takih časih oni eberfeldski grof propadel s svojimi učenimi konji. Dnevno časopisje nam dan za dnem prinaša poročila o novih čudovitih iznajd« bah Mene kot učitelja in vnetega prijatelja vsega šolstva pa je presenetila najnovejša iznajdba, iz novega sveta, ki se imenuje »Avtomatični samouk«. To je lepa kovinska omara, ki je nekoliko obilnejša od navadnih avtomatičnih tehtnic, kakršne vidiš danes na vseh železniških postajah. Ima mnogo puščic, ročk in nešteto gumbov. Razdeljena je na več oddelkov za najrazličnejše vede. Napisi: »Latinščina«, »Grščina«, »Matema« tika«, »Astronomija« itd. kažejo, da gre za avtomat, ki izvršuje naloge. Ta avtomat je posebno priporočljiv za mesta, ki imajo mnogo srednjih in višjih šol. Vsakdo ve, kako težko se je danes učiti, ko so profesorji tako sitni, šole prepolne, in je žoga zakraljevala nad plebejskim možganskim delom. Recimo, da ti je dan težak matematični problem. Včasih je slabo podkovani študent obiskal prijatelja, pa mu je ta izvršil nalogo, za plačilo pa sta ga zvrnila kozarec v kakšni zakotni gostilni. In ker je že od nekdaj, rekel bi skoraj običaj, da so bili gosposki mo= žgani v splošnem nekoliko uporni za lepo matematiko, medtem ko jo je ¡revni dijak laže zmagoval, je bilo vse v redu. Revež je napisal bogatinu nalogo, bogatin pa ga je pogostil ali ga kako drugače nagradil. Prijateljstvo med dvema tako različnima slojema je šlo bujno v klasje. »Kapitalist« in »prole« tarec« sta se našla in med mladino ni bilo socialnih trenj Danes je stvar drugačna. Petični štu« dent stopi k avtomatu, pregleda napise, vrže notri nekaj dolarjev, pobrska po gumbih, po« vleče ročko, in avtomat položi na mizico lepo natipkano in pravilno izgotovljeno nalogo. Doma jo prepiše v zvezek in stvar je v redu. Če pa žrtvuješ še en dolar ali dva, ti avtomat vrže s črnilom napisano nalogo v po- ljubni pisavi, ker jih avtomat kaže v desetih različnih vzorcih. Tudi šolskemu zvezku pri* kladen format si lahko izbereš, tako da ni treba naloge prepisavati. Ni treba drugega, kakor da jo študent všije v svoj šolski zve« zek. (To delo pa more opraviti tudi domača služkinja). Študent je vesel, ker se mu ni treba ponižati pred »plebejskim« sošolcem, profesor je zadovoljen, ker ni treba poprav« Ijati in se jeziti, in red je odličen. Toda vsakdo ve, da so profesorji prebrisani in dobro poznajo svoje dijake. Odličen red bi torej priznanemu slabiču v kak« šnem predmetu malo koristil. Toda glej, avtomat je tudi na to »mislil«. So gumbi, ki kažejo, za kakšen red hočeš imeti nalogo. Zato so navedeni vsi redovi od odličnega pa do nezadostnega. Marsikdo se bo vpra« šal, čemu nezadosten red? Tako nespame« ten vendar hihče ni, da bo hotel potegniti nalogo z nezadostnim redom! Toda ti dvom« ljivci naj pomislijo, da so študentje veseli, hudomušni in nagajivi ljudje Marsikdo pošlje prijatelja k avtomatu, ker sam ne utegne (žoga!): »Prijatelj, prinesi mi tako in tako nalogo, s takim in takim redom.« »Prijatelj« nagajivec pa potegne nalašč nezadostno nalogo in jo izroči z najnedolžnejšim obrazom nič hudega slutečemu dobričini, ki všije na« logo v zvezek. Pri korekturi seveda debelo gleda, ne verujoč profesorjevim opazkam in zbadljivkam. 0 premoru seveda velik kro« hot. Vsakdo se mora čuditi temu tudi psi« hološki dobro podkovanemu avtomatu. Ta iznajdba je amerikanskega izvora. Tam se to imenuje »šolska racionalizacija«. Toda kakor vsaka racionalizacija, ima tudi ta svojo slabo stran, ker povzroča neke vrste brezposelnost med revnimi študenti. Ni čuda, če so ti nesrečniki hudi na avtomate in so se večkrat znosili nad njimi in jih skušali poškodovati in uničiti. Ženialni iznajdi« telji pa so takoj vstavili v avtomate naprave, ki onemogočajo take poškodbe. Če se približa brezposelni študent avtomatu s tem« nim, iskrečim se pogledom, začne avtomat piskati iz piščalke, ki je zvezana s posebno žico na take membrane, katere reagirajo na bliskovite poglede. Piščalka skliče ljudi in študent jo mora naglo odkuriti. Avtomati pa tudi sicer reagirajo na vsak nasilen in neprijazen prijem z glasnim bobnanjem. In tako je avtomat zmagal nad možgani Samo v enem primeru so možgani potrebni, in sicer če profesor pomotoma črta pravilno nalogo. Študent gleda, se čudi, gre drugič k avtomatu, avtomat napiše isto. Sedaj se po« rodi v njem dvom. Kdo ima prav, profesor ali avtomat? No in hajdi, romaj k revnemu študentu, ki si je ohranil še možgane. No, in študent mora z žalostjo ugotoviti, da se je profesor pomotil, ne pa avtomat Profesor seveda prizna zmoto in popravi red. Razume se, da sta občinstvo in del štu-detov navdušena za to iznajdbo. V najnovej« šem času pa se vendar pojavljajo glasovi, ki ne odobravajo docela teh mislečih avtoma« tov. Učenjaki so namreč dognali, da se mož« gani moških študentov (izvzemši onih, ki morajo še rabiti možgane) vidno manjšajo in niso nič večji od ženskih, če je resnična tista pravljica, da so ženski možgani za nekaj gramov lažji od moških. Zato nastaja upravičena bojazen, da bodo ženski možgani sčasoma težji od moških. Deloma se to opaža že danes v Ameriki, kjer žensko obožu« jejo (če je mlada, lepa in bogata). Morda bo kdo ugovarjal temu, češ, v Ameriki poseča tudi ogromno število žensk srednje šole, zato bi se moralo krčenje možganov pri obeh spolih sorazmerno vršiti. Na videz je ta sklep pravilen pa vendar je varljiv. Lepe ženske se niso nikoli učile in se jim tudi ni treba zanimati za avtomate (častnim izje« mam vse priznanje), druge pa avtomatov ne Tazumejo, ker so preveč komplicirani, in ho« dijo rajši po starih potih Pa bodi kakorkoli, eno je gotovo. »Av» tomatični samouk« je ženijalna iznajdba, pričujoča o čudovitem napredovanju naše dobe. Ni čuda, če si je pridobil že mnogo občudovalcev. Tudi pri nas smo vneti za avtomate, vendar pa ni še pričakovati, da bi tega tako kmalu videli v Ljubljani, zakaj je precej drag in z našo valuto ga še ne zmo« remo. Začasno pa nam ni niti neobhodno potreben Optimisti pravijo, da imamo Še vedno 80% mladine z integralnimi možtfa-.d. Pesimisti seveda nergajo, da jih ie samo še 50%, toda kaj hočete, pesimisti vedno pretiravajo. — Čuden citat. V 2. številki »Treznosti« sem čital pod črto z razprtim tiskom: »Ako bi polovica duhovnikov, učiteljev in zdravnikov v Dravski banovini postala dosmrtnih abstinentov, bi pri nas takoj prenehali umori, pretepi, poboji, in naš narod bi doživel novo kulturno pomlad.« Čigav je ta citat, ni zapisano, kakor tudi ne, v kake svr-he je napisan. Ali so morda ti trije poklici tisti, ki se pretepajo, morijo in pobijajo? Ali pa so vsemu temu krivi: učitelj, duhovnik in zdravnik. Ali ti trije stanovi ne vršijo do* volj svojih dolžnosti? Pač zelo naivno. Vsakdo ve, da v osnovni šoli ni morilcev, pretepačev, da je napravila te »poklice« šele odrasla družba«. Kaj vse gre na rovaš osnovnošolske vzgoje? — Učitelj abstinent Osebne zadeve. —i Imenovanje. Ministrstvo prosvete je v sporazumu z ministrstvom socialne politike imenovalo g. Gabrijela J a n e ž i č a , strokovnega učitelja, za upravnika zavoda in šole za slepo deco v Kočevju. —i Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Ivan Petrovič iz Hajdine v Pobrežje, Josipina Omahen-Veber iz Beltincev v Planino pri Sevnici, Dora Jutraž s Sinjega vrha v Ljubečno, Ljudmila Radič iz Sarajeva na Jesenice, Franja Sušteršič iz Male Polane v Blagovno pri Celju in Milan Apih iz Hoč v Maribor. Kdor naroča vse šolske potrebščine potom Učiteljske gospodarske posiovačnice pomaga Učitelj, domovoma v Ljubljani in Mariboru — Prvi jugoslovenski orkester na koncertne orglice. V Ameriki so dosegle orglice kot ljudski inštrument največji pomen. Mladina svira navdušeno nanje in v večini šol vzdržujejo redni pouk v sviranju na nje. — Z veseljem je treba torej pozdraviti dejstvo, da so začele skoro vse kulturne države posvečati glasbi, najpoljudnejši umetnosti v šolah, več pozornosti. — Poleg lastnega pevskega inštrumenta — glasu — ima narod v orglicah glasbeni inštrument, ki se ga more pod veščim vodstvom (po učitelju ali potom prve jugoslov. šole za orglice, ki bo kmalu izšla), kaj hitro naučiti in je zelo poceni. Na* ša mladina more na orglice izvajati one naše narodne pesmi, ki jih šola iz vzgojnih razlogov doslej ni mogla obravnavati. Tu velja pomagati do veljave po krivici zapostavljenemu inštrumentu in pouk v sviranju nanj postaviti na dobro glasbeno podlago. Proč z mehaničnim sviranjem, proč z utepanjem v glavo; orglice naj pomorejo do samostojnega dela. Spoznati je treba narodovo dušo, iki vse izumetničeno odklanja. — Obračamo se na učiteljstvo in glasbene ljubitelje in potom teh na družino, šolsko mladino, mladinske organizacije vseh vrst s prošnjo, da naj se osebno prepričajo o vrednosti in porabnosti orglic. Kmalu bo marsikje zadonel domač orkester na orglice; šolske slavnosti, izlete bo spremljala radostna glasba in mnoge dru* zine bodo imele veselje. Veliko zaslugo stori ljudstvu in domovini, kdor se trudi v narodu vzbuditi potom narodne pesmi in narodne glasbe to, kar leži narodu na srcu. NEKAJ ŠTEVILK IZ ČEŠKOSLOVAŠKEGA ŠOLSTVA. Konec šolskega leta 1930. je bilo na Češkem 1086 meščanskih šol; 1. 1921. jih je pa bilo 942. To število se je torej v enem de* setletju povišalo za 10'2 %. Narodnih šol je bilo 6660, pred desetimi leti pa 6258. Ako izračunamo v odstotkih, jih je za 6'4 % več. V vsej državi je bilo narodnih šol 14 900; L 1921. pa 13.633 — število se je v desetih letih povečalo za 9-3%. Meščanskih šol je bilo 1868, 1. 1921. pa 1564, torej zopet za 19"4% več. Razredi na meščanskih šolah so narasli za 18"4%, toda število učencev se je zmanjšalo za 15-4%. Na osnovnih šolah se je v letih 1921. do 1930. povečalo število razredov za 10 %, število učencev pa zmanjšalo za 47%. V vsej državi je bilo 1. 1930. skupaj 40.949 učiteljev, med temi 15.839 ženskih moči; razen tega je po* učevalo 5614 učiteljev verouk in 3868 učite* ljic ženska ročna dela in gospodinjstvo. NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE. Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izdelani po predpisih, kakor jih je ugotovila komisija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov. Zvezki so sledeči: 1. Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitelk.) • 2. Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.) 3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v ci* rilici. (Rjav ovitek.) 4. Okrogla pisava. 5. Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek.) 6. Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.) 7. Risanke, (Siv ovitek.) Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pis salnega papirja ter opremljeni s pivnikom. Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroce, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez» kov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki. Šolska upraviteljstva so prejela podroben prospekt in opis zvezkov. Uvedite nove zvezke v svoje razrede! Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svojemu stanu, ker podpirate svoja stanovska Podjetja! NdSa gi>spuii€ifii»a uigauiztiCijči. VABILO na PRVI REDNI OBČNI ZBOR Samopomoči za otroke učiteljev in učiteljic v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo 14. februarja ob 9. uri dopoldne v sobi odsekov J. U. U., Frančiškanska ulica 6 v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika. 2. Tajniško poročilo. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Predlogi. 5. Sklepanje o višini posmrtnin oziroma odpravnin, o članskih prispevkih in pogojih za sprejem. 6. Pritožbe izključenih društvenikov. 7. Volitve. 8. Izprememba pravil. 9. Slučajnosti. Predloge morajo člani pismeno prijaviti društvenemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom. Ako ob določeni uri občni zbor ne bo sklepčen, se vrši čez pol ure drugi, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih plačnikov. Lavrič Pavel s. r., Kumelj Metod s. r., t. č. načelnik. ' t. č. tajnik. —g Učiteljska gospodarska poslovalnica v Mariboru javlja, da bo skupna seja uprav* nega in nadzorstvenega odbora o Svečnici, dne 2. februarja 1932 ob % 10. uri na III. deški osnovni šoli v Mariboru. —g Članom Učiteljske Samopomoči. V teh dneh ste prejeli položnice za nakazilo članskega prispevka za 261. do 263. smrtni slučaj (Anton Porekar, Maribor, Josip Pobe* raj, Šmartno ob Dreti, Draga Kovač, Celje) za samce v znesku 16 Din, za zakonske pare pa 31 Din. Vse tri posmrtnine znašajo 38.100'— Din. Zamudnikom je prištet k omenjenim zneskom še zaostanek iz prejšnjih mesecev. — Kot zadruga je Učit. Samopomoč pričela poslovati s 1. januarjem 1932. Svoj poslovni lokal ima zadruga v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6/1. Uraduje vsak dan — iz-vzemši nedelje in praznike — od 9. do 12. ure. — S prihodnjo pošiljatvijo (koncem fe* bruarja 1932) dobi vsak član nova zadružna pravila s člansko izkaznico. — Učit. Samopomoč ima danes 2541 članov. Posmrtnina znaša 12.705 Din. — Zadružna uprava vljudno prosi vse člane, da nakažete članski pria spevek takoj po prejemu položnice, ker ji s tem delo zelo olajšate. Zopet korak bliže našemu domu. Pred 70. leti so ustanovili naši blagopo-kojni tovariši »Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem«. Namen društva je razviden že v naslovu samem. Kaj je bil tedaj goldinar in kolika je bila njegova vrednost, nam povedo knjige in stari ljudje. Ako je takrat prejela vdova na leto 200 gld. podpore, je to zanjo že nekaj pomemlo._ Za primer naj povem, da je dobil dijak za 5 do 6 gld. vso oskrbo na mesec. V letu 1900. je prejela vdova okrog 170 K sirota pa 58 K. Vdova je mogla s to pokojnino šolati skoro vse leto svojega otroka. Iz navedenega je razvidno, da je bilo to društvo velikega socialnega pomena za ta* kratno dobo. Marsikateri vdovi je bila ta podpora krepka pomoč in velika uteha. Iz knjig in računskih zaključkov je razvidno, da je to društvo vršilo svoje posle tudi tekom svetovne vojne in lajšalo s podporami učiteljskim vdovam in sirotam gorje. Z izpremembo razmer po vojni, z vedno bolj rastočo denarno in gospodarsko krizo so se skrčili dohodki društva, vrednost de* narja je bila vedno manjša, med učiteljstvom so nastale nove gospodarske ustanove, ki se jih je vedno bolj oklepalo, na »vdovsko« dru* štvo se je vedno bolj pozabljalo. Člani in odborniki društva so bili po veliki večini sami starejši — že upokojeni tovariši. Društvo je imelo v 69. upravnem letu 55 društvenikov, ki so plačali na članarini Din 550. Podpirati je moralo po pravilih 39 vdov in 7 sirot, ki so prejele 1668 Din 10 p. Primanjkljaj se je pokrival leto za letom iz društvenega imetja, Iki je naraslo glasom bilance v letu 1930 na 39.564 Din 94 p. V tem stanju je bilo društvo, ko je izšel zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931. V smislu § 76. bi se moralo prilagoditi novim predpisom. V ta namen je sklicalo društvo 11. oktobra 1931 izredni občni zbor, ki je sklenil, da naj društvo likvidira, imovina pa naj se odda v smislu § 40. društvenih pravil »Učiteljskemu domu v Ljubljani«, ker ima ta zadruga med drugim namen podpirati učiteljske sirote in je voljna glasom svojega do* pisa z dne 21. junija 1931 prevzeti društveno premoženje z vsemi pravicami in dolžnostmi napram učiteljem-članom, njih vdovam in sirotam, ki so navedene v društvenih pravilih. Banska uprava Dravske banovine je sporočila z dopisom z dne 23. decembra 1931, II. No. 17.262/2, da je društvo črtala iz društvenega katastra. Zastopniki ugaslega društva tov. Režek, Juraj, Furlan Jakob in Kecelj Alojzij so dne 22. januarja 1932 izročili zastopnikoma »Učiteljskega doma v Ljubljani« tov. Jos. Kobalu in Vekoslavu Mlekužu društveno premoženje, ki je znašalo skupaj Din 41.168"—. Ker bo »Učiteljski dom« vršil prevzete dolžnosti napram vdovam in sirotam iz vsa* koletnih obresti ugaslega društva, zato ne bo to obremenjevalo domovega premoženja. Načelstvo »Učiteljskega doma v Ljub* ljani« smatra za svojo dolžnost, da se na tem mestu iskreno zahvali vsem funkcionarjem ugaslega društva, posebno pa še tov. J ura ju Kežku, ki je načeloval društvu celih 35 let, tov. Alojziju Keclju, ki je vršil tajniške posle istotako 35 let, in tov. Jakobu Fur-lanu, ki je upravljal društveno imetje 24 let. Nase šolstvo. O STANJU ŠOLSKIH VRTOV IN ŠOL* SKIH ZEMLJIŠČ V DRAV. BANOVINI. Ko bo sestavljen na osnovi § 39. šolski zemljiški kataster, bo šele mogoče podati točno stanje nepremičnine šolske imovine. V naslednjem podajamo stanje na podlagi zbranih poročil in ugotovitev. Vsa šolska zemljišča v Dravski banovini merijo 345 ha 87 a 43 m2. Od teh se uporablja 178 ha 84 m2 direktno v šolske name* ne in sicer: zazidanih je . ' . . . . 27 ha 10 a 75 m2 telovadišča in igrišča merijo .......24 ha 69 a 11 m2 matičnjaki (sadovnjaki) . 19 ha 89 a 67 m2 prostori za drevesnico in zelen j ad .....49 ha 90 a 75 in2 vinogradi ......4 ha 90 a 75 m2 drugi v različne svrhe do* ločeni prostori . . . 51 ha 75 a 75 m2 Poleg navedenih zemljišč imajo nekatere šole tudi zemljišča ,ki ne služijo direktno šolskim namenom. Ta zemljišča merijo 167 ha 02 a in 37 m2 in je njiv.........60 ha 66 a 31 m2 travnikov.......23 ha 27 a 36 m2 gozdov........36 ha 66 a 66 m2 vinogradov.......31 ha 18 a —m2 pašnikov.......10 ha 23 a 75 m2 Dohodke od teh zemljišč uživajo v nekaterih krajih na podlagi volil in zapuščin upravitelji dotičnih šol. V največ primerih pa jih dajejo krajevni šolski odbori v najem in izkazujejo najemnine v letnih obračunih. Po odredbi višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 8. februarja 1924. št. 1463 se ima uporabljati najemnina od šolskih zemljišč v prvi vrsti za oskrbovanje in izboljša-vanje šolskega vrta, za nabavo učil in pripomočkov za kmetijski pouk. Šolski vrtovi: Pri 114 šolah ni šolskih vrtov. Pri 92 šolah pa so šolski vrtovi tako majhni, da ne ustrezajo - šolsko=vrtnarskim namenom. Velikost teh vrtov je od 2 do 3 are. Na 117 šolskih vrtovih ni drevesnic, ker so vrtovi premajhni ali pa imajo za drevesnico neprimerno lego in zemljo. Na šolskih vrtovih se goji v drevesnicah trenutno: 46.400 divjako-v in 97.651 sadnih drevesc. Ker rastejo drevesca v drevesnici 4 leta, odpade na I. letnik 42.660, na PI. letnik 22.231, na III. letnik 18.237 in na IV. letnik 14.595 drevesc. Danes je na šolskih vrtovih 15.833 sadnih drevesc. Od teh 4482 pritličnih, 1494 ob* likovanih ter 9857 visokodebelnih. Pri šolah bo treba zasaditi nove in razširiti obstoječe sadovnjake z onimi sortami,, ki so določene po sadnem izboru za dotične sreze. Prispevki krajevnih šolskih ocflborov, kraljevske banske uprave in raznih korpora-cij za oskrbovanje' in zboljšanje šolskih vrtov so znašali v preteklem (1930.) letu 284.277 dinarjev.. Te vsote so se porabile v največ primerih za nove ograje, ki so za časa vqjne in po vojni skoraj povsod propadle. Leta 1931. je v proračunih krajevnih šolskih odborov za šolske vrtove 413.196 Din 75 p. Raznih nagrad od kraljevske banske uprave, občin in raznih korporacij je bilo podeljenih 48.701 Din. Od teh učiteljem 21.800 za vrtove pa 26.901 Din. V zvezi s šolskim vrtnarstvom podpirajo učitelji vrtnarji v izdatni meri tudi umno čebelarstvo. Na šolah v Dravski banovini je 316 čebelnjakov s 1760 panji in sicer 1552 s pre* makljivimi satniki in 208 kranjičev. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se šolsko vrtnarstvo povoljno razvija in stalno izboljšuje. MladfnsNs Matica. S seje, dne 22. t. m. 1. Seje bodo odslej ob četrtkih ob 20. uri. 2. Izid tekmovanja za razpisane nagrade. Razpisane so bile: I. nagrada 3000 Din za izvirno povest, primerno mladini po 10. letu; II. nagrada 2000 Din za najboljše umetniško delo, primerno mladini od 6. do 9. leta; III. nagrada 3000 Din za realno knjižico o kulturnih, zgodovinskih in gospodarskih sli* kah Jugoslavije; IV. nagrada 3000 Din za realno knjižico o domu in gospodinji; V. nagrada 3000 Din za realno knjižico o razvoju tehnike. a) Nagrado za prvo knjigo je dobil dr. Bogomir Magajna za knjigo »Brkonja Čeljust-nik«. b) Nagrade za knjigo za naše najmlajše ni mogel odbor prisoditi nobenemu izmed došlih rokopisov in podaljša zato rok za vla* ganje rokopisov za to nagrado še do 15. marca tega leta. c) Za 3. knjigo je prišel samo 1 rokopis, a ker je bil pisan po vzorcu šolskih knjig, zato ni prišel pri nas za tisk v poštev. č) Za 4. knjigo smo dobili kar 3 rokopise. Vsi trije rokopisi so dobri, posebno dva sta po mnenju literarnega odseka tako slič-ne vrednosti, da je smatral odbor za potreb* no, da jih precenijo še 3 osebe izven odbora, ki naj imajo odločilno besedo! d) Za 5. knjigo smo dobili 1 rokopis, ki obravnava Teslo in razvoj elektrotehnike. Snov dela je pretežka in ne pride v poštev za redne publikacije. Ker pa je delo res temeljito in bi bilo res škoda, da ga Mladinska Matica ne založi, bomo skušali izdati to delo v izredni publikaciji potom subskripcije. 3. Sklene se naprositi ministrstvo prosvete za dovoljenje, da se bo lahko uporabljala Ribičičeva knjiga »Mihec in jakec« kot pomožna učna knjiga. —mm Razpis književne nagrade. Vsled neugodnega rezultata prvega razpisa nagrad za umetniško delo za naše najmlajše se podaljša rok za vlaganje rokopisov za to tekmovanje do 15. marca t. 1. Razpis se glasi: Mladinska Matica razpisuje 2000 Din nagrade za najboljše umetniško delo, lahko je slovstveno (3 do 4 pole male osmerke) ali slikarsko, primerno otrokom med šestim in desetim letom. Snov je oblikovana lahko v prozi ali verzih, je lahko resna ali šaljiva, vzeta iz življenja ali iz narodnih pesmi. Prvi pogoj: umetnina. Rokopise sprejema tajni* štvo Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6/1. (JČHJisk pevski zbor JUU. —pev Pevski tečaj se prične 31. januarja ob 9. uri v Glasbeni Matici in se nadaljuje 1. in 2. februarja. Vse in vsi!! —pev Važen odlok ministrstva prosvete glede pevskega zbora JUU. Ministrstvo prosvete je, uvažujoč velik kulturen pomen gojitve zborovskega petja za moralno prosveto in v priznanje 7Ietnega uspešnega dela uči« teljskega pevskega zbora, izdalo z odlokom O. Br. 82.968 od 31. decembra 1925 dovoljenje, da sme imenovani pevski zbor uporabljati za vaje in koncertne prireditve tudi šol* ske dni. Z odlokom ONBr 30.282 od 16. IV. 1931 pa še ponovno priporoča delo v učitelj« skem pevskem zboru in delu za ta zbor. Ker ima zbor pevske vaje v pouku prostih dneh kakor v velikih počitnicah (10 dni), v Vseh svetih (2 dni), ob semestrih (2 dni), o Božiču in Veliki noči (3—5 dni), se izdanega odloka poslužuje le v res nujnih primerih (1—2 dneva mesečno) in se bo zbor v bodo* če tudi sam oziral na to, da zaradi vaj in koncertnih nastopov pouk ne bo trpel, naj gredo šol. upraviteljstva članom tega zbora na roko. Tuuradno se je doznalo, da šolska upraviteljstva in vodstva raznih pisarn štejejo dneve teh pevskih tečajev v reden dopust. S tem je prizadeto posebno ono učiteljstvo, ki je zaposleno v raznih uradih. Da se učiteljstvu olajša posečanje pevskih tečajev in omogoči sodelovanje pri zboru tudi onim, ki so zaposleni po uradih, se opozarja na to; da po gornjem ministrskem odloku teh dni ni šteti v reden dopust, kar je tudi razvidno iz posebnih, za turnejo dovoljenih dopustov. Ti dnevi naj se smatrajo v smislu cit. odloka za istovetne z dopusti za učiteljska zborovanja sreskih učiteljskih društev. (Odloka min. prosvete ONBr. 30.780 od 2. VI. 1925 in ONBr 32.398 od 18. XII. 1926). —g Simbol ujedinjene Jugoslavije je njen grb. Zato naj; bi ga imela vsaka šola1! Poleg slike Nj. Vel. Kralja spada v vsak razred tud islika državnega grba. Učiteljski dom razpošilja tako barvasto sliko na kartonu v velikosti 45 X 55 cm z opisom vred za 20 Din. Slika je odobrena in priporočena od ministr* stva prosvete. Vse muzikaiije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno. Kadar pridete v Ljubljano z mislijo, da si nabavite dober aparat za šolski radio ali tudi zase, ne pozabite obiskati našega prodajnega oddelka. Pri nas dobite največjo izbiro aparatov na baterije, na izmenični in istosmerni tok vseh napetosti. Nizke cene in ugodni plačilni pogoji! mm^mm^ri TELEFON' 31-90 l ISSE^Ef LJUBLJANI! MIKLOŠIČEVA CESTA 5 Šolski radio. —r. Program za XII. teden. V torek, dne 2. februarja t. 1. odpade oddaja radi praznika V petek, dne 5. februarja: V steklarni. Pre» dava g. Žabkar Viktor I.—III. Scanovsk^ or^aimacita JU! \\ : Vaoiia: — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA» OKOLICA — vzhodni del bo zborovalo v soboto, dne 6. februarja 1932. ob 9. uri v šoli v Mostah s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Predavanje ge. dr. Pirkmajerjeve: Iz šolske prakse. 3. Slučajnosti. — Odbor. = JUU sresko društvo Maribor levi breg zboruje v soboto, dne 6. februarja t. 1. Člani in članice naj se zbero točno ob pol 10. uri predpoldne v telovadnici deške meščanske šole v Mariboru — Razlagova ulica, kjer bo točno ob navedeni uri tov. Lavrenčič pred-vedel praktični telovadni nastop z učenci. Nato sledi razgovor o omenjenem učnem nastopu, potem pa redno zborovanje po obič« nem dnevnem redu, na katerem poročata tov. predsednik Vauda in tov. podpredsednica Mešičkova o zadnjem posvetovanju društve« nih predsednikov v Ljubljani. Tov. blagajnik bo poročal o članarinskih dolžnikih — skrbimo, da jih ne bo nič! Apeliram na polno-številno udeležbo, pa za celo, ne le delno prisostvovanje! Odsotnost je predčasno pis-. meno opravičiti! Tov. pozdrave! — Mirko Vauda, t. č. predsednik. — Člani(ce) društvenega upravnega odbora sreskega društva Maribor levi breg naj se zbero v omenjeni telovadnici točno že ob 9. uri tega dne k seji. = Celjsko sresko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 6. februarja v mestni narodni šoli v Celju s pričetkom ob 9. uri. Na dnevnem redu je: predsednikovo in blagajni* kovo poročilo, dopisi in predavanji: Dolinar: Poizkusni razredi; Vrečar: Izlet na kolonijah no razstavo v Parizu. Šmarsko s rogaško učiteljsko društvo bo zborovalo dne 6. februarja ob 10. uri v Rogaški Slatini. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o seji upravnega odbora in izrednega zbora. 4. Predavanje šolskega svet* nika prof. g. Jožeta Krošla o učiteljskem gospodarskem delu na kmetih. 5. Slučajnosti. Po zborovanju seja upravnega in nadzornega odbora. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH bo zborovalo v soboto, 6. februarja 1932 ob 9. uri v Sevnici. Dnevni red razviden iz razposlanih vabil. Čim večjo udeležbo pričakuje — odbor. = JUU sresko društvo v Ljutomeru bo zborovalo dne 6. februarja 1932. ob pol 10. na narodni šoli v Gornji Radgoni s sledečim sporedom: 1. Poročilo seje predsednikov sre* skih društev. 2. Pedagoško predavanje (tema še neznana). Po zborovanju bo pevska vaja za proslavo društvene šestdesetletnice. — Odbor. = JUU sresko društvo v Gornjem gra= du bo imelo svoje redno zborovanje dne 6, februarja v Gornjem gradu. Pričetek ob 11. — Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Došli dopisi. 3. Predsednikovo poročilo o zadnji seji. 4. Referat tov. Kotnika. 5. Stanovski tisk. 6. Slučajnosti. — Eventuelni predlogi naj se pošljejo predsedniku vsaj do 4. februarja. — Udeležba — častna dolžnost. — Z. Kotnik, predsednik. = JUU sresko društvo v Slovenjgradcu bo zborovalo v soboto, dne 13. februarja ob 9. uri v IV. razredu osnovne šole v Slovenjgradcu. Dnevni red: 1. Poročilo tov. predsednika. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja, 3. Dopisi, 4. Referat tovarišice Šinigojeve »Gospodinjski tečaji«^ 5. Slučajnosti. — Udeležba obvezna! — Odbor. MiRDSLAVfl LE1IGEB Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk. Puročsia: + SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBOR MESTO je zborovalo dne 24. novembra 1931. Navzočih 65, to je 90 %. Prof. Baš je zelo zanimivo predaval o zgodovini mesta Maribor. Podal nam je sliko mesta Maribora pred dobrimi 100 leti. Pri poročilih funkcionarjev so se obravnavale razne važne zadeve, med temi teritorij našega društva. Sekcija ni ugodila dru* štvenim predlogom. Naše načelno stališče je, da so edinice organizacije društva, niso pa društva radi sekcij in centrale. Vsaki stanovski organizaciji morajo biti upravičene želje članstva več kakor birokratična ureditev teritorija. Pretresala se je okrožnica glede Sokola, priporoča se udejstvovanje pri Sokolu. Z učiteljskim naraščajem se stopi v stik v svrho boljšega medsebojnega spoznavanja. Naraščaj je potreben predvsem pouka v sta* novskih zadevah. Potrebuje pa tudi navodil za izvenšolsko delo. O »Našem rodu« se je razvila živahna debata. Število naročnikov v Mariboru je ostalo na isti višini kakor lani, na nekaterih šolah se je število celo zvišalo. Želje in na* sveti se sporoče odboru Mladinske Matice. Pokrene se akcija za znižanje stanovanj* skih najemnin. V to svrho se stopi v stike z vsemi stanovskimi organizacijami v Mariboru. Merodajne oblasti se opozorijo na kvarne posledice manjvrednih nemških filmov, ki moralno silno slabo vplivajo ne samo na šolsko, še bolj pa na doraščajočo mladino. — Koncem meseca januarja bo izšel 14. zvezek »Die schulmässigen Ausbildungsmöglichkeiten für den Einzelhandel«. (B. J. U. II.) (Načini, naloge in učni načrti). Sestavek iz natečajnega razpisa gospodarske in socialno-znanstvene fakultete univerze v Kölnu. K setavku so prispevali: Dipl. Hdl. dr. Pavel Eckhardt, ravnatelj trgovskih vajeniških šol, Bielefeld, Albert Naupert, strokovni učitelj in inštruktor, Chemnitz, Herrn. Priess, ravnatelj nam. in strokovnošolski revizor, Stettin in Dipl. Hdl. dr. Hans Stark Gelsenkirchen-Buer i/W. Po nalogu fakultete je sestavek obdelala dipl. Hdl. dr. Hildegarda Schroer, voditeljica obrtne šole v Kölnu. Velikost knjige 8° XVI., obseg 240 strani. Broširana izdaja 120 dinarjev, v polplatno vezana izdaja 165 Din. V knjigi je izrazito poudarjena potreba po šolski izobrazbi v detajlnem trgovstvu. Razpravlja se o osnovah, nalogah in načinih šol* ske-izobrazbe trgovskih vajencev, kakor tudi o nadaljnji izobrazbi trgovskih nameščencev v detajlnih trgovinah. Knjigo zaključuje vrsta učnih načrtov. Prva tovrstna knjiga, ki vsebuje vsa vprašanja ter je vsled svoje popol* nosti neobhodno potrebna trgovskim šolam, učiteljstvu v trg. šolah, trgovskim gremijem ter industrijskim in trg. zbornicam. — (Pöschl Lpg.) — (252) Dannemann A.: Fünfzig Takts stunden im Jungvolk, 8° format, 92 strani. (Der Jungvolkführer H. 3). Cena Din 18.—. (W. V. 52/a. 10.) (256) Koch Paul: Kinder» schrift und Charakter. 6.—12. izdaja, 78 strani, 8° format, cena Din 18.—. (259) Dr. Simonis Werner Christian: Dein Kind — ein Fremder. Smernice k duševnemu življenju otroka. Knjiga obsega 108 strani v 8° formatu. V platno vezana Din 52"50). (417) Dr. ing. Jul. Vischer — Dresden: Der neue Schulbau im Inn* und Ausland. Osnove, tehnika, upodobitev. Knjiga obsega 310 slik in 4 tabele, 100 strani 4" formata. Die Bauaufgaben der Gegenwart II. zvezek. Cena Din 217-50. ■— Vse knjige dobavlja Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani. KNJIŽNI DAR SLOVENSKE MATICE ZA LETO 1932. 1. France Kidrič, Zgodovina slov. slovstva. 3. — predzadnji — snopič, ki konča z letom Vodnikove in Zoisove smrti (1819). 2. E. Spektorski, Zgodovina soci* jalne filozofije, iz rokopisa prevel Josip Vidmar. Knjiga bo obsegala 30 tisk. pol, V. 8°; letos izide prva polovica. 3. Tolstoj Lev. Nik., Vojna in mir. Roman. Prva knjiga. Ta epohalni roman v prevodu Vladimirja Levstika bo po svoji obsežnosti in mogočnosti izredno zadovoljil člane. Obsega v štirih knjigah približno 1800 strani v obliki romana »Kmetje«. Za nezvišano članarino 50 Din'dobe torej člani troje dragocenih knjig v obsegu nad 50 tisk. pol. — Vrednost vsake posamezne knjige presega članarino. Članarina mora biti poravnana najkesne* je ob sprejemu knjig. Tudi na obroke po po* ložnicah — ček. rač. št. 11.672, — vendar do-sprejema knjig. V »Zgodovini socialne filozofije« ob- j ravnava ruski učenjak svetovnega slovesa zgodovino socialnih problemov, ki danes vznemirjajo svet z znanstveno neodvisnostjo, je torej v teh časih posebno aktualna in potrebna, za vsakega razumljiva knjiga, ki bo v slovenščini izšla pred ruskim originalom. Pristop novih članov je javiti ali pri poverjenikih, ali po dopisnici na društvo ozir. ( osebno v društveni pisarni Kongresni trg 7. i Knjige izidejo pred Veliko nočjo. Slovenska Matica. —k Zgodovina Celja III. del. Novoveško Celje 1456—1848. Spisal Janko Orožen. Založila Goričar in Leskovšek, Celje. V isti založbi sta izšla že I. in H. del Zgodovine Celja. Knjiga je zelo lepo opremljena in tudi ilustri* rana. Nudi najlepši pregled vse zgodovine razvoja Celjske grofije in Celjskega mesta od najstarejših časov do 1. 1848. Z zgodovino Celja je vezana zgodovina našega naroda in njega stremljenje po ujedinjenju in radi tega bo knjiga vsakemu učitelju dobrodošla. —k Čitanka za analfabetske tečajeve. Treče izdanje. Priredio prof. Stjepan Ratko* vič. Zagreb 1931. Naklada Jugoslovenskog nakladnog društva d. d. »Obnova« u Zagrebu. — Učitelji, ki poučujejo v vojaških anal-fabetskih tečajih, se bodo s pridom posluževali te čitanke, ki je po Glavnem prosvetnem svetu odobrena kot učbenik za analfabetske tečaje. Po sklepu lista. V NIŽJI TEČAJ VIŠJE PEDAGOŠKE ŠOLE V BEOGRADU SO SPREJETI: Iglar Franjo, učitelj v Mežici, srez Dravograd; Kos Joško, učitelj v Mariboru; Mercina Danica, učiteljica v Stični, srez Litija; Poljanec Stani* slava, učiteljica v Mariboru; Haberman Franjo, učitelj v Mariboru; Černigoj Vera, učiteljica v Apačah, srez Ljutomer; Šinigoj Av* gusta, učiteljica v Šmartnem, srez Slovenj-gradec; Šušteršič Julijana, učiteljica v Šošta* nju, srez Slovenjgradec; Toldi Ana, učiteljica v Lichtenturnu v Ljubljani; Potokar Danica, učiteljica v Št. Lovrencu, srez Novo mesto; Šavkah Ana, učiteljica v Sv. Martinu na Pohor* ju, srez Maribor; Zomer Franjo, učitelj v Sevnici, srez Brežice; Osvald Marija, učiteljica v Tržišču, srez Krško; Kolbezen Antonija, učiteljica v Talčjem vrhu, srez Črnomelj; Koren Marija, učiteljica v Brežicah; Gruden Danica, učiteljica v Križevcih pri Ljutomeru; Bandel Marija, učiteljica v Brežicah; Žerjav Albert, učitelj v Sv. Bolfenku na Kogu; Suha-dolec Peter, učitelj v Vidmu ob Savi; Rom Viktor, učitelj v Slov. Bistrici; Ruspnik Josip, učitelj v Sv. Emi pri Rogaški Slatini; Štravs Marija, učiteljica v Rajhenburgu, srez Brežice; Kotnik Ana, učiteljica v Sv. Jakobu v Slov. gor., srez Maribor; Šajna Ljudmila, učitelj ica v Črni, srez Dravograd; Kunst Viljem, učitelj v Ormožu, srez Ptuj; Novak Josip, učitelj v Ormožu, srez Ptuj; Kline Dra* go, učitelj v Vojniku, srez Celje; Bertoncelj Vlado, učitelj v Sv. Petru pri Mariboru. ^■«■■■■■■HnHM»'' Mali uglasi, ki -lužijo v posredov?lne in soclalr>« namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjit znesek Din 5" — 4**ttr>e-Tjt.-w..-i::jti nas * J' FOTO - SPO RT* Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubijan* Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! bmskt gaioše 5 . 70 Din aioftke g&lo&e ... 75 Dio íHwHki «notni ftevljl 100 Dio Ho*K) anežtr. èeviji . 110 Dits um DEKL UN» « ■ ! ï Zaloga barv, tušev in radirk POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l. Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠT. 9 Za naš .jDinar" kupite naše domače proizvode! prašek za pecivo »fmr«t*n to «wt rece«*. U rajfcotyo k*ai!te«r p*i l*>«*oi« Sekin fcKllln sladkor WfBWft WW lörtno gosprtteja »flOlH«" «efiX n el^dhor ek>n tum«.»«" r*^,, «a Mfw rotçe relent»k* )r, wo< ^•gefceijiXB. J»ekin r»roen#» kod« ¡