151 Ma Rija Mais Te R (1885–1938) – Po MeM bna Ma Ribo Rčanka Spominjanja. Univerzitetna knjižnica Maribor, 19. 9. 2018. Iztekajoče se leto 2018 je bilo sodeč po številnih predstavah, razstavah, sim - pozijih in drugih bolj ali manj popula - riziranih in odmevnih okroglih mizah, pogovorih in glasbenih prireditvah po - svečeno dvema osrednjima osebnostma slovenske zgodovine in kulture – Ivanu Cankarju in Rudolfu Maistru, tako da je upravičeno poimenovanje Cankarje - vo in Maistrovo leto. V senci teh dveh osebnosti in dveh stoletnic, to je stoletnice smrti Ivana Cankarja ter stoletnice konca velike vojne in bojev za severno mejo, se je odvijal program Spominjanj, ki pote - kajo že poldrugo desetletje pri Zvezi kulturnih društev Maribor, zadnja leta pa občasno v sodelovanju z Univerzi - tetno knjižnico Maribor, bodisi kot partnerico pri počastitvi dneva Primo - ža Trubarja ali ko odstopi Glazerjevo dvorano, in je njihov temeljni namen trgati iz pozabe pomembne dogodke in osebnosti. Zato ni naključje, da so bila septembrska Spominjanja namenje - na Mariji Maister, kajti 19. septembra 2018 je minilo osemdeset let od njene smrti. O njej in o ohranjenih pisnih vi - rih o njej sta spregovorili Majda Potrata in Vlasta Stavbar, obiskovalcem pa so bili pred Glazerjevo dvorano na ogled nekateri pisni viri o Mariji Maister iz rokopisne zbirke UKM. Šele ženske študije, ki se sistematično ukvarjajo z raziskovanjem vloge žensk v javnem življenju in s tem s postopnim razkrivanjem njihovega prispevka k raz- voju in napredku slovenskega naroda, so odkrile številne bele lise v poznava - nju naše preteklosti. Ker je sodobnikov, ki so še v devetnajstem stoletju rojene ljudi poznali osebno, vse manj, je za ohranitev spomina nanje toliko bolj po - membno, kaj o njih lahko preberemo. Marijo Maister označujejo kot po - budnico in organizatorko različnih humanih akcij (Metka Vrbnjak, 2003), borko za enakopravnost žensk, pred - vsem za volilno pravico žensk, ustano - viteljico socialno zdravstvenih ustanov za otroke in matere samohranilke (Majda Šlajmer Japelj, 2007), narodno delavko (Osebnosti: veliki slovenski bio grafski leksikon, 2008) in huma - nitarno organizatorko (Darinka Kla - dnik, 2017). Od ustanovitve do svoje smrti je bila predsednica Ženskega društva v Mariboru (od 26. maja 1919 Maribor - sko slovensko žensko društvo, od 15. maja 1934 Žensko društvo v Maribo - ru), Francoskega krožka (od 17. marca 1922), Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine, bila je članica uprav - nega odbora Ljudske univerze, sodelo - vala je s podmladkom Rdečega križa in drugimi društvi, in to ne samo v Mari - boru in na Štajerskem, ampak tudi v Ju - goslaviji in v mednarodnih povezavah. 15. januarja 1885. rojena Marija (tu - di Mary, Marica, Mara) Stergar (tudi ocene in poročila – reviews and reports 152 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2018/4 Sterger) je bila najstarejša hči zdravni - ka Stanka Stergarja in Antonije, rojene Mankoč. Mati ji je umrla, ko je bila sta - ra dve leti. Po otroštvu v Logatcu je ži - vela v Ljubljani, kjer si je pridobila tedaj najvišjo izobrazbo za dekleta, triletno višjo dekliško šolo. Odlikovala se je v znanju jezikov (slovenščine, nemščine in francoščine), dobro se je vključeva - la v tedanje umetniške kroge, kar se je nadaljevalo tudi po njeni poroki z Ru - dolfom Maistrom leta 1905. Po prevra - tu 1918 se je dokazala kot prevajalka za antantne oficirje in za opravljeno delo dobila državno odlikovanje red sv. Save IV. stopnje. Kot navdušena predsedni - ca Francos kega krožka je 1933. dobila francosko odlikovanje za povezovanje Maribora s francosko kulturo. Njena nepričakovana smrt jo je iztr - gala iz zelo dejavnega društvenega de - la, pri čemer ji je bilo kot ženi generala Maistra resda laže priti do marsikatere - ga pomembnega in vplivnega človeka, vendar brez njene zavezanosti kulturi, narodu in napredku, brez razvitega so - cialnega čuta in delavnosti, brez orga - nizacijskih sposobnosti, iniciativnosti, samozavesti ter odgovornosti dela ne bi zmogla. V Žensko društvo so bile vključene ženske različnih stanov, prepričanj in veroizpovedi v skrbi za narodno - obrambno, socialno, kulturno, gospo - darsko in družbeno dobrobit ne samo tedanjega ženstva. Zato je bilo njihovo delo usmerjeno v izobraževanje, zla - sti poklicno, ustanavljanje knjižnic in čitalnic, pospeševanje domače obrti, poklicno in vzgojno svetovanje, zdrav - stveno zaščito mladih, kulturne pri - reditve, v letih gospodarske krize pa v skrb za revne, zlasti matere samohra - nilke, dijake in študente. T udi njeno delo v francoskem krožku je imelo narodnoozaveščevalni pomen, saj je z učenjem francoščine kot tujega jezika tudi v šolski rabi ta jezik skušal nadomestiti nemščino. Zaradi svojega požrtvovalnega dela in humanega odnosa do soljudi je med Mariborčankami in Mariborčani uži - vala velik ugled. Za tančico pozabe, ki je prekri - la vlogo in pomen Marije Maister za mariborsko in slovensko preteklost, je kar nekaj vzrokov. Deloma je to mo - goče pripisati tedanjemu družbene - mu položaju žensk, ki je bil odvisen predvsem od statusa in pomena moža (večinoma je ob njeni omembi posebej poudarjeno, da je bila žena genera - la Maistra) zato so žene pomembnih mož imenovali narodne dame, in Ma - rija Maister je bila prva narodna dama Maribora, zaradi česar so se ji prej kot kateri drugi odprla marsikatera vrata, čeprav njene sodobnice poudarjajo njeno skromnost in delavnost. Delo - ma je to posledica redkih ohranjenih pisnih virov, na nova ustna pričevanja o njej pa je težko računati – še največ jih je zapisala Majda Šlajmer Japelj – deloma pa je bila pozornost zgodo - vine do nedavna nezainteresirana za »pozabljeno polovico«, in so zapisi o Mariji Maister v literaturi o kulturni zgodovini Maribora in društveni de - javnosti redki (Metka Vrbnjak, Bruno Hartman, Dragan Potočnik). Sicer pa ji je namenjenih nekaj zapisov o njej kot ženi generala Maistra. Pregledati bi kazalo tudi morebitne njene literar - ne upodobitve. Nekaj dragocenega pisnega gradiva je shranjenega v domoznanskem oddelku Univerzitetne knjižnice Maribor in v Pokrajinskem arhivu Maribor. OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 153 V Rokopisni zbirki v fondu Glazerje - ve zapuščine /Korespondenca/ je pismo Marije Maister Janku Glazerju, ravna - telju študijske knjižnice z datumom 7. avgust 1934. V njem se njemu in njego - vi ženi zahvaljuje za izrečeno sožalje ob smrti moža generala Rudolfa Maistra. Najizčrpnejši vir v UKM sta dva zvezka tajniške knjige Mariborskega slovenskega ženskega društva, ki sta kot zapuščina Ivanke Lipold prišla v UKM 3. julija 1998 s posredovanjem Majde Špes. Knjigi zapisnikov se nanašata samo na čas od leta 1930 do 1940, delo žen - skega društva v prvem desetletju pa je mogoče spoznavati samo iz časopisnih člankov in zapisa (verjetno Ivanke Li - pold), vloženega v knjigo zapisnikov. Društveno delo so spremljali Straža , Mariborski delavec, Ženski svet, Jutro, Slovenski narod, Večernik … in tudi Mariborer Zeitung. O smrti in pogrebu Marije Maister, ki je bil prava narodna manifestacija, so poročali Jutro, Večer- nik, Slovenec, Slovenski narod, Nova doba in Mariborer Zeitung. Zapisniki vsebujejo številne podatke in zanimivosti o delovanju društva in vlogi Marije Maister kot predsednice društva. V njih je večkrat poudarje - na njena izbrana beseda, s katero se je oglašala na občnih zborih društva ali ob posebnih priložnostih, kot so žalne seje, zahvale in pozdravi. Tako je 12. aprila 1938 zapis o ko - memoraciji v spomin »blagopokojni gospe« Franji Tavčerjevi, oziroma na - govor predsednice Marije Maister, ko je poudarila vlogo Franje Tavčar v de - klaracijskem gibanju, prvi in eni naj - pomembnejših političnih manifestacij žensk, ob izročitvi 200.000 podpisov podpore Majniški deklaraciji. Enako pomembno, vendar še ne izmerjeno vlogo kot Franja Tavčar v Ljubljani, je imela Marija Maister v Mariboru, saj je pustila viden pečat v družbenem, socialnem, še posebej humanitarnem področju takratnega Maribora in na širšem območju delovanja društva. V Zbirki drobnih tiskov je nekaj slikovnega gradiva. Večina podob in drugih drobnih tiskov je generalovih, na družinskih fotografijah pa je tudi Marija Maister. Ohranjena je fotogra - fija odbornikov mariborske Ljudske univerze iz leta 1933. Med uglednimi člani sta Marija Maister in blagajničar - ka ljudske univerze Marija Ažman. V UKM je shranjena osebna knjižni - ca Rudolfa Maistra z okoli 6000 eno - tami gradiva. Ob pregledu knjižnega fonda knjižnice opazimo zlasti pri re - vijah in časopisju, da je Marija Maister tudi tukaj pustila svoj pečat. Povezana je tudi z bogato knjižni - co Francoskega krožka (pred vojno je obsegala, po zapisu Bruna Hartmana, 2741 zvezkov). Približno polovica fon- da je po vojni, natančneje leta 1966 (za - radi tega, ker se Francoski krožek po vojni ni obnovil), prešla v fond UKM. V dokumentaciji Enote za domo - znanstvo in posebne zbirke so izpisi šte - vilnih člankov o Mariji Maister, zlasti ob njeni smrti. V Pokrajinskem arhivu Maribor so ohranjeni le drobci, to sta dva dopisa Marije Maister, in sicer prvi iz leta 1922, ko se kot predsednica Mariborskega slovenskega ženskega društva zahva - ljuje vodstvu osnovne deške šole II za njihov trud pri izvedbi prireditve, ka - tere izkupiček je bil namenjen »otroški bolnici kraljice Marije«. Drugi zapis je iz leta 1929. V njem se Marija Maister zahvaljuje predsedniku 154 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2018/4 kuratorija študijske knjižnice, da je knjižnica nudila prostore knjižnici Francoskega društva. V PAM je ohranjen tudi zapuščinski spis Marije Maister, roj. Stergar (upora - blja tudi Sterger). Navedeni so podatki o zapuščini in dedovanju. Pisna ostalina Marije Maister je mnogo skromnejša od njenega delova - nja, saj je bila izrazito družbeno aktiv - na ženska. Spominjanja, posvečena tej pomemb - ni ženski, so se končala na najlepši mo - žen način: Rokopisna zbirka UKM je prejela šest pisem Marije (Mary) Mai - ster Grossmanovima hčerkama (Karel Grossman, pionir slovenskega filma) iz tridesetih let 20. stoletja. Podaril jih je Anton Božič iz Grosuplja. Spominjanja ob osemdesetletnici smrti Marije Maister so sicer obu - dila spomin nanjo, upravičeno pa je pričakovati, da se bo raziskovanje te pomembne osebnosti iz preteklosti na - šega mesta še nadaljevalo. Majda Potrata a ndre J Gulič, PohoR je in k ozjak: P laninske koče, doMovi, zave Tišča, Penzioni, R azgledniki in Ro Ma Rske T očke na Poho Rju in k ozjaku do konca d Ruge sve Tovne vojne. Maribor 2018. 258 strani. Industrializacija in razvoj gospodar - skih panog sta povzročila začetek spreminjanja tudi kulturne pokrajine Pohorja in Kozjaka. Konec 19. stoletja in v prvi polovici 20. stoletja smo tako priča izjemnim začetkom izletništva, rekreativnega pohodništva in planin - stva, letoviščarstva in klimatskega zdravljenja, v dvajsetih letih 20. stolet - ja pa tudi razmahu zimskih športov, še posebej smučanja. Razen gostišč, letovišč in klimatskih zdravilišč se po - javijo prve planinske koče, domovi in zavetišča. Dodatno vzpodbudo grad - nji planinskih postojank je prispevala prebujajoča se narodna zavest in zoper - s t a v l j a nj e p o n e m č e v a nj u . Ti poudarki so bili prav gotovo izho - dišče zgodovinarju Andreju Guliču, da se je lotil raziskovanja omenjenih tem. Rezultat tega je s slikovnim gradivom bogato opremljena monografija Pohor - je in Kozjak, ki je v začetku letošnjega le - ta izšla pod okriljem Zavoda Gremo na Pohorje, ki v svojem naslovu nosi tudi zapis Zavod za raziskavo in promocijo naravne in kulturne dediščine. In prav to nam nova domoznanska pridobitev prinaša. Tokrat za območje Pohorja in Kozjaka. Številni podatki, citati iz ča - sopisja, fotografije, razglednice, risbe in zemljevidi ponujajo bralcu izjemno zanimivo podobo Pohorja in Kozjaka. Da pa ima knjiga poleg znanstvenega pristopa tudi »dušo« in je zato še po - sebej dragocena, pa izhaja iz avtorje - ve osebne naklonjenosti Pohorju. Na eni izmed predstavitev monografije je Gulič povedal, da je družina že od nekdaj močno povezana s Pohorjem skozi arheologijo, zgodovino, pozna - vanjem »terena«, zbirateljstvom, pla - ninstvom … in vse to so povezali z raziskovalnim delom, katerega rezultat je pred nami. Monografija, sicer s preprostim na - slovom Pohorje in Kozjak, je sestavljena