Vabljeni mladi 2025 Vabljeni mladi 2025 žirija vsako leto podari dve listini Primavera in nagrado Primavera, s tem pa jim omogoči razstavljanje v galeriji DLUM. V atmosferi konstantnih rezov v kulturno, umetniško in kritiško delo so odprti pozivi način, da se izpostavi vztrajnost kreativnosti ter nadaljuje rdeča nit sodobne umetnosti, ki temelji na konstantnih preobrazbah, niansah in eksperimentaciji, predvsem pa uporu komodifikaciji in kapitalistični ideologiji, ki nenehno mejita zmožnosti delo-vanja v umetniški sferi. Namen razpisa kljub njegovemu žirantskemu (Natalija Juhart Brglez, Matjaž Duh, Katja Felle, Sara Nuša Golob Grabner, Nina Jeza, Anja Seničar, Matej Sitar) in nagrajevalnemu značaju ni hierarhija, temveč dajanje priložnosti in vidnosti čim več novim ustvarjalcem znotraj zmožnosti sodelujočih ustanov. Prav zato letos natečaj ni imel razpisane krovne teme in je dopuščal, da poslane prijave v več medijih same govorijo o kolektivnih interesih, raziskovalnih poljih, emotivnih premikih razvidnih skozi umetniška dela ter oblikujejo prikaz usmeritve mlajše generacije. Vsako leto se številni razpisi brez določene teme izkažejo za presenetljivo tematsko povezane, saj umetnost od nekdaj reflektira družbeno stanje in tudi notranja stanja posa-meznikov, ki se soočajo s podobnimi okoliščinami. Predvsem mlajša generacija vedno deluje kot izjemno občutljiv senzor, ki zaradi stopnje intenzivnega razvoja resonira z vsako spremembo, ki jih doleti v procesu pospešenega notranjega raziskovanja. Letošnja dela se krovno povezujejo na več mestih, a najbolj očitno je osredotočanje na avtonomnost in pomembnost telesa kot prostora čustvenega in intelektualnega raziskovanja, obrat navzven, v analiziranje lastne psihe, kritično, a empatično motrenje družinskih in ostalih medčloveških odnosov, močno prisotna pa so tudi dela, ki neposredno nas-lavljajo družbene problematike, pomanjkljivosti in krivice. Dramatik Bertolt Brecht je zapisal, da umetnost ni ogledalo resničnosti temveč kladivo s katero resničnost oblikujemo. Vsekakor to v splošnem drži za sodobno umetnost in 4 izbrali za komuniciranje. Sara Nuša Golob Grabner 5 Gaja Lapajne Stanič Janez Škrlec Kaja Podgoršek Katarina Kolenc Maruša Pajnič Matej Zupan Matevž Čebašek Nina Borg Olja Simčič Patrik Frajzman Iaqua Renato Arnejčič Santana Bojić Tjaša Bon Vid Svetina Žiga Kelenc Ana Malnar Ana Malnar v svojih slikarskih delih izhaja iz drugih medijev (video, fotografija performans). Raziskuje povezave med telesom, spominom in občutjem. Seksualnost predstavlja kot prostor napetosti, kjer se stikajo impulz, hrepenenje, užitek in tudi praznina. Osredotoča se na v zgodovini manjkrat prikazano in redkeje emotivno raziskovano moško erotiko in s tem poudarja moškega kot nosilca želje po olajšavi ki presega zgolj telesno izkušnjo, ki je običajno v ospredju tovrstnega tematiziranja. 8 Ema Širec Ema Širec raziskuje učinek pojava »Uncanny Valley« skozi fotografije ljudi obrnjenih na glavo. Projekt poskuša pokazati, kako lahko že preprosta sprememba orientacije človeške podobe sproži občutke nelagodja, srhljivost in hkrati očaranosti. »Uncanny Valley« je prvi opisal japonski robotik Masahiro Mori, ki je opazil, da ljudje doživljajo nelagodje ob srečanju entitetami, ki so skoraj človeške- vendar ne povsem. Navdih za projekt izvira iz razmisleka o tem, kako močno sta naše zaznavanje in razumevanje resničnosti pogojena s kontekstom in pričakovanji. 9 Gaja Lapajne Stanič Gaja Lapajne Stanič predstavlja podobe, kjer se telo pojavlja v različnih oblikah intimnosti – bodisi v odnosu do sebe ali do drugega. Tehniki cianotipije in risbe s prepoznavnim modrim odtenkom poudarjata mirnost in mističnost (samo) odkrivanja ter nas vabita v pravljične podobe procesualnosti razvoja, ki se dogaja z majhnimi premiki rasti, spremembe. Umetnica človeka neposredno vzporeja z naravo in prek metafore vzpodbuja poglobljeno razumevanje človeške izkušnje. 10 Janez Škrlec Janez Škrlec v svojem slikarstvu stopa po meji nadrealizma, magičnega realizma in realizma. Izbrani motivi vzniknejo kot rezultat motrenja lastnih spominov in doživetij, ki se prepletajo s fantazijo in cinizmom. Upodabljanje spomina pri umetniku deluje podobno kot pisanje dnevnika. Kljub elementom fantazije je spomin ali vtis upodobljen iskreno, ne kot kronizem, a kot beleženje subjektivnega dojemanja in procesiranja. 11 Kaja Podgoršek Kaja Podgoršek se s svojo serijo navezuje na zgodovinski aksiom pravila 5-ih N-jev (nikoli, nihče, nikdar, nikjer, nič ni nikogar ničesar naučil). Umetnica poudarja, da so okoliščine in samoumevne stvari, dogodki, prostori, vedno ključen del ustvarjanja – četudi na nezavednem nivoju. Ozadje dela je materialna sled okolja in prakse umetnika. Vsak element nosi sledi drugih, spreminja se skozi interakcijo. Ta interakcija ustvarja omenjeno sled - s tem dela niso izolirana, ampak so del elementov v dinamičnem prostoru. 12 Katarina Kolenc Katarina Kolenc s predstavljeno serijo Po vročinskem valu nadaljuje serijo Vročinski val. Izven turistične sezone jo je umirjena estetika sezonskih objektov in prizorov navdihnila s svojo neuporabnostjo in zapostavljenostjo. V izpraznjeni pokrajini, je namesto na poletno dogajanje pozornost usmerila na tipične sezonske objekte in prizore, ki jim je s fotoaparatom podala novo estetsko vlogo. Fotografirani prizori postanejo izčiščeni topografski elementi post-turistične pokrajine. 13 Maruša Pajnič Ustvarjalni proces Maruše Pajnič temelji na zbiranju in gradnji raznolikih spominskih segmentov, ki se med seboj prepletajo in tvorijo kompleksno, večplastno celoto. Medsebojno prepletanje celoto zgosti v tvorbo neprekinjenega gibanja med obliko in njeno izgubo – med podobo in abstrakcijo. Ta prehod ni linearen, temveč poteka kot ritmično nihanje, kjer se motivika ves čas izmika končni določljivosti, dokler se ne zasidra v točki, kjer postane na videz nerazpoznavna, a hkrati še vedno ostaja taktilno prisotna. 14 Matej Zupan Matej Zupan se v svoji likovni praksi se večinoma ukvarjam z upodobitvijo predmetov in prostorov, ki so bili last njegovega pokojnega deda. Predmeti so sami nosilci spominov, ki jih skozi lastno interpretacijo upodobi v kolažiranih likovnih delih, s čimer se spominja svojega starega očeta in predstavlja pomenske fragmente povezanih življenj. Celotna serija V sodelovanju s pokojnim tako postavlja veliko posvetilno delo ustvarjenih spominov in raziskovanja bližnjega življenja. 15 Matevž Čebašek Matevž Čebašek predstavlja projekt raziskovanja vplivov demence na obolelega in njegove svojce. Poglobil se je v življenje svoje babice in njeno spopadanje z boleznijo z namenom, da prikaže večno subjektivnost preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter ranljivost, ki smo ji podvrženi kot minljiva bitja. Združuje uradne zgodovinske dokumente, ustno predane spomine in lastno interpretacijo ter opominja, da je človek tudi v stanju demence avtonomen posameznik, ki potrebuje empatijo in podporo. 16 Nina Borg Nina Borg se v svoji likovni praksi navdušuje nad prikazom banalnosti vsakdana. Izhaja iz lastne resničnosti – bivanja v študentskem domu, ki ga običajno dojemamo le kot začasno bivališče, kot vmesno fazo, četudi študent v majhni sobi preživi daljše obdobje svojega življenja. Z avtoportretom je želi zajeti banalnost študentske sobe in poiskati lepoto v prostoru, ki nikoli ne bo v resnici njen, a je recipročno zaznamovano okolje. 17 Olja Simčič Olja Simčič v diptihu Portret in Avtoportret za prikaz procesa žalovanja in občutka izgube uporabi dve različni gesti. V delu Portret, je žalovanje tiho in monumentalno. Prek preosvetlitve fotografskega negativa ustvari poseg v narativno značilnost medija in onemogoči čisto videnje portretiranca. Za razliko od procesa žalovanja subjektivno občutenje izgube avtorica izrazi z gesto pisanja. Občutek izgube dojema prodorno - kot krik - ki ga v delu Avtoportret predstavi prek v zid vrezanega izseka iz fantazijske knjige The Last Unicorn (1968). 18 Patrik Frajzman Iaqua Patrik Frajzman Iaqua v svojih delih izrisuje odo življenju v vseh njegovih niansah in se osredotoča na tri ključne poudarke: čustveno barvitost, notranjo preobrazbo in povezanost z naravo kot najglobljo resnico. Dela raziskujejo trenutke čiste prisotnosti. Vsaka slika je kot postaja na poti: od introspektivnega umika v tišino, preko zavedanja svojega notranjega sveta, do končnega zlitja z naravo, kjer posameznik izgubi ločenost in postane eno z ritmom. 19 Renato Arnejčič Renato Arnejčič izhaja iz izrazito osebnih izkušenj in ponazarja trenutke razdvojenosti, preizpraševanje smisla obstoja, trenutke zavračanje telesnosti, materialnosti in beg iz prisotnosti, v trenutke zamaknjenosti in drugačnih zaznav, v duhovne sfere, kot umik iz telesa v enost. Kombinira naravne materiale v katere posega človeška intervencija, jih spreminja in zaznamuje kot sled obstoja in enigmatične neznane zgodbe posameznika. 20 Santana Bojić Santana Bojić razstavlja sliko, ki je del večje serije petih del z naslovom Trubači. Izbrala je motiv, ki je velik del kulture Balkana in spremlja vse velike življenjske dogodke – rojstvo, slavje, smrt. Metamorfoza, spreminjanje, rast in cikličnost so predstavljene skozi groteskne, rahlo žuželke, pajkovce in mehkužce, ki nas istočasno odbijajo in privlačijo zaradi svojega videza, ki v nas, kljub njihovi majhnosti vzbuja strah in gnus. Želi poudariti kontrast med nazivom Trubači, ob kateremu pomislimo na kaos, hrup in med statičnostjo, negibnostjo nari-sanih likov zazrtih v gledalca in tako prikazati stanje pred in po metamorfozo. 21 Tjaša Bon Projekt Tjaše Bon je nastal v sklopu magistrskega dela, ki raziskuje rastline in glive slovenskega prostora – z vidika habitata, kemičnih lastnosti in vizualne reprezentacije. Rezultat projekta je knjiga umetnika, ki vključuje 18 ilustracij v tehniki točkovnega rastra, analogne fotografije habitatov ter tipografska dela z informacijami o toksinih in strupenih učinkovinah. Dve deli pripadata habitatu s fotografije, dodatni ilustraciji iz drugih območij sta postavljeni izven linije, kar poudarja razmik med konkretnim prostorom in širšim raziskovalnim kontekstom. 22 Vid Svetina Vid Svetina s prostorsko specifično instalacijo Kjer smučam sam ponazarja blokovska dvorišča/atrije in s svojim prikazom zunanjega prostora v notranjem prostoru želi gledalca pahniti v iskreno, skoraj otroško začudenost, kjer bi obiskovalec v nadrealističnem delu galerije znova odkril začudenje nad svetom. »Ready-made« delo Strict rules and middle fingers pronicljivo in ironično kritizira oboroževalno politiko EU ter ujame duh pacifistične in utemeljeno družbeno kritične generacije, ki vojno dojema kot nesmisel in absurd. 23 Žiga Kelenc Žiga Kelenc predstavlja dela iz slikarske serije Mile-male hišice in diptiha Mass. Tematizira sodobni urbanizem, ki izrinja ljudi, ki naj bi jim bil primarno namenjen. Hišica za ptiče je brez dna in tako postane neuporaben predmet, kot tudi veliko sodobnih bivanjskih prostorov, ki so ljudem težko dosegljivi v luči stanovanjske krize in gentrifikacije. Sterilne a nejasne oblike stavb se spajajo v eno gmotno obliko, ki ostaja prazna in nedoločljiva. Poudarjen je absurd poskusa obstoja v človeku neprijaznem okolju, ki ga včasih prepoznamo le prek paralele z drugimi živalskimi vrstami. 24 25 Izdajatelj: DLUM, Trg Leona Štuklja 2, Maribor Založnik: DLUM, Maribor (zanj: Simona Šuc) Kuratorka in avtorica strokovnega besedila: Sara Nuša Golob Grabner Žirija: Natalija Juhart Brglez, Matjaž Duh, Katja Felle, Sara Nuša Golob Grabner, Nina Jeza, Anja Seničar, Matej Sitar Avtorji del na razstavi: Ana Malnar, Ema Širec, Gaja Lapajne Stanič, Janez Škrlec, Kaja Podgoršek, Katarina Kolenc, Maruša Pajnič, Matej Zupan, Matevž Čebašek, Nina Borg, Olja Simčič, Patrik Frajzman Iaqua, Renato Arnejčič, Santana Bojić, Tjaša Bon, Vid Svetina, Žiga Kelenc Oblikovanje in tehnično urejanje: Karin Rošker Črkovna vrsta naslovov: Spektra Tekst (Type Salon) Avtor fotografij: arhivi umetnikov Urednica: Sara Nuša Golob Grabner Izid: Maribor, julij, 2025 Način dostopa: https://www.dlum.si/ CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 75(083.824)(497.4) VABLJENI mladi 2025 [Elektronski vir] : [razstava del izbranih mladih umetnikov natečaja Vabljeni mladi 2025 v organizaciji DLUM, gostuje v galeriji Media Nox, Židovska ulica 12, Maribor, od 9. 7. do 29. 8. 2025] / [kuratorka in avtorica strokovnega besedila Sara Nuša Golob Grabner ; avtorji del na razstavi Ana Malnar ... [et al.] ; avtor fotografij arhivi umetnikov ; urednica Sara Nuša Golob Grabner]. - E-knjiga. - Maribor : DLUM, 2025 Način dostopa (URL): https://www.dlum.si/ ISBN 978-961-96957-7-7 (PDF) COBISS.SI-ID 241389827 Razstava nastala v sodelovanju med DLUM, Media Nox, MKC, KČŽ Program galerije dlum podpira: občina MB S prijazno pomočjo: Gaja Lapajne Stanič Janez Škrlec Kaja Podgoršek Katarina Kolenc Maruša Pajnič Matej Zupan Matevž Čebašek Nina Borg Olja Simčič Patrik Frajzman Iaqua Renato Arnejčič Santana Bojić Tjaša Bon Vid Svetina Žiga Kelenc