hu»\u pHiim i ¦itnfal-XIII. l«|tnlk.
1935. lanuHr 20.
2. mint«ra.
Mčsečne verske novine.
Vu Imcrtl prSkmurtke evang. iinjorfje redltel
I vddavnlk i rLISAR JANOS, Murska Sobota.
Rokoplil ¦• morajo v Puconce polflati.
Ček računa št. 13,586; imč  »Dfiševnl   list"   Pucond.
Cejna na cejlo lelo 20 Din., v iv6nstvo SO dln., w Amerlko 1 Dol., adna numtra 2 dln.
Naprajplatilo gorlviam« vtaki avang. dOhevnlk I vulltal.
N6vo leto.
Pisao: Hdri Lipdt ev, diihovnik.
Naš žitek je ne drugo, kak edno težko vandranje. Naš Stvoritel nas je pri vdraši Zibela na pot spravo, naj idemo do Grob všraša. Na p6t nas je spravo, da bi glč-dajdči naše stopaje, vido kelko i ka smo zmožni doprinesti. Zato je vsškomi več, ali menje brčmena prekdao, vsdkomi po-leg njegove m6či i od toga brčmena ed-nok račun moramo dati pri Groba vdraši.
Za to pot nas je vsdki tiidi dčbo potne stroške, eden pčt, drOgi dva", trčtji pa eden talentom. Vandrajoči na"jdemo sčnco itadi nezgovorno vročino, nosčči nam prekddno bržmen nas nžjveč mrmra. Či se zgledne-mo na tč vandrare, vidimo ednoga, ka mžlo i l^hko bremen nesč. Drugi svojega sdseda ščč prisiliti na to, naj njemi po-maga bremen nositi. Trčtji pa vsigddr preklinja govorčči: zakaj moram jas t6 bremen nositi, a"r bi brezi toga tak lašno biI6 potttvati. Te štrti je betežen i svojega prižtela prosi, naj njemi za ma"li čas na pom6č bode. Te pčti je mladžnec, ki nešče vkOper hoditi z drfigimi, nego se loči od njih, bežl po svojoj poti, ali ednčk lagvo st6pi i v globočino spddne, gdž ešče živ-Ičnje zgUbi. Ščsti je eden močen človek, ki si z težkim brčmenom dolis^de na eden kamen, počinč si i tak ide dale po svojoj poti. Sčdmi je eden seri starec, ki že zmetno hodi, t6ži se zavolo dfige p6ti, žmetno čdka počinka vremen, i tak misli,
da je njegovoga potfivanja cil, Grob vLraš U ne daleč.
V te kepaj vsžki človek samogasebč lehko vidi, kak zemelskoga vandrara.
Ali Gospodin Bog nam je pa tč ski-zao svojo nezgovorno miloščo, gda nam je po svojem svčtom Sini počinka mšsta nastavo, na štere je ete reči dao goriza-pisati: Hodte k meni vsi, ki se trOdite ino ste oklajeni i jas vam počinek ddm.
Bratje i Sestre! Od svojega zemel-skoga vandrarstva smo pd eden dugifalat poti prehodili. Z tLm premindčim Ičtom smo na eden visiki breg prišli, z šteroga naz^j glčdavši vidimo toga stžroga leta veseljd i žalosti, z druge stržni se pa zglčdnemo v pred nami stojččo dolino, kak v novo leto.
Postanimo si za krdtek čas pri toj granici. Počinimo si nialo na počinka svčti mestaj, v boži hižaj, na štere jejezuštfldi tč svčte i trdštajoče reči zapisao: Hodte k meni vsi, ki se trtidite, ino ste oklajeni i jas vam počinek ddm. Hodte v božohi-žo zda v začčtki etoga n6voga leta, ti mladina, hodte vi srednji let ladjč, hodte vi starci, hodte vi siroma"cke, i hodte vi bogatci. Jezuš vas vse potrošta, mesto cdglosti i staranja vatn dd vtipanje, mir i batrivnost za eto novo leto.
Hodte v božo hižo v začčtki etoga novoga leta vi mlddi vandrarje.
Ešče nš dugo, ka ste vi začnoli svojo p6t hoditi, tak mislite, da vi ne potrebfl-jete počinka. Istina je, da ste yi ešče nS
Strdn 18.
DUŠEVNI LIST
januar 20.
tak triidni, kak tisti starci, ki že žmetno hodijo, ali dčnok ste pa potrebni prdvoga počinka.
Mladenec i devojka, ki si v svojem detinstvi zgtibo svoje lublčne roditele, ki si nigda"r ne občfito roditelsko ltibčzen i dobrčto, hodi v božo hižo, naj bode to tvoja roditelska hiža, Bog pa tvoj oča, tak se z slždkim spominom napum tvoje srcč.
Mladenec i devojka, ki si v sredini starišove lObčznosti goriraso i v premino-čem leti si pa te držge diiše v cintor spre-vodo, pri zgubički ti krva" vi srcč, hodi zdto v cžrkev, joči se bžr britko, ali zmisli si na Boga, ki je vse nds Oča, on te zmore i potrčšta, bolččo rano ti pa zvr&či.
Mladčnec i devojka, ki si po nevarni i nepošteni potdj hodo i preminoče leto ti je mogoče vse vfipanje poriišilo, ti ki si tak dostakrdt preklinjo Boga, hiidi si bio proti svojim starišom, hodi v cerkev, de-laj pokoro, zdigni se k Bogi, požaltij svoje grčhe, tak lehko čdkaš smilenost i grehov odpfiščanje.
Hodte v božo hišo v začčtki novoge leta vi srednji let vandrarje. Istina da ste vi ndjmočneši, ali tiidi vi morate nositi nšjveč bremena.
Vi ste navčkše očevje i matere, morate se brigati za svojo deco,  za sčbe i zvfln
toga ešče za driige, zato ttidi vam dobro spadne krdtek počinek. u po močnom dčli večkrat vaše telo trfidno postane, či vaša diiša opčša, hodte v cčrkev, gde pokoj i mir ndjdete.
Vi tiidi za drfige ludi trpite, mogoče ste voditelje edne fare, edne v^si, ednoga driištva. Za svoje d^lo ste dostim ltidčm odgovorni, radi bi samo za seoe i za svojo držino delali. Bodite v svojetn deli pošteni, brigajte se jedrno za svojo faro, včs, naj se v vas ne vkanijo tisti, ki so vas za svoje voditele odžbrali. Či trpčti morate za driige, smislite si na Jezuša, ki je vse nds brčmen na sebe vzžo i noso, ki je celo svoje živlenje drugim dariivao i to je bilo za njega najvčkše blajženstvo. Njega po-slušajte, gda dosta trpite za sčbe i driige, ki nam to prdvi: Vzemte na se jarem moj, i včite se od mčne, ka sem jas krotki i ponizen z srcš, i najdete počinek dlišam vašim. Ar je jdrem moj hasnoviti i brčmen moje je lehko.
Hodte v cčrkev v začčtki novoga leta vi seri, stdri i slabi vandrarje.
Vsdim na vašem obrazi, na vašem trlidnom te!i, da vam je počinek ja"ko po-treben. Ne čiido. Vi že dugo nosite žitka brčmen. Vremen je na vašem obržzi glo-boke brdzde potčgnolo.   Vaša   glava   je
^onifr Steroga rektora či.
Pripovfist. — Flisdr Janoš.
Jesžnskoga veččra tnegieni mrak je pokrio krajino. Prl rektora hiži okoli stola sedijo fa-mllie kotrige. Oča sl z laktom na sto djanov rok6v podslonivši glavo, brodi — što zna od kakšega dšvnišnjega pripefja, olenke lemni po-svet poslabom presveti njega pošteni obtaz Mati pazlivo posiuhša.
Anika, ta nedužnoga, fžpcga obraza ii, glas no člž, — to posluhšajo roditelje  —   na tera minii rogšt  z velkimi, sveklo ostrimi ofžmi se gde na dveri, gde na oblok zglčdne,   tak da bi nik&koga čdkala.
Z-nSodcov kntg" je čtčla Jef;e prigodo, po-leg štere je Jefte oblfl^o Bogi,   ka Ci njemi ob Iždati da AmtnonHžnce,   domo pridoč,   ka naj-prvle v6 z njegove  hiže  dveri prednjega ptide, Gospodni aldflje na gorečem aldovi.   Amtnoni-
tanci so ob'adani cd fzraelov. Giia je pa Jefte domo v Mispabo, k s/ojoj hiži prišao: jedina či njegova je prišia r aprvJe pred njega, itero gda bi zagiedno, rarprdsnno si je gvant, govorččl; »Ah Itibleia či, ja^o si razburkala i obdreselila srdce moje, a> seaj jas obliJbo dao BSgi, od štere nemrem cdstopiti." Na šfero njemi či erč^: , ,L0bI6ni cča, či si obliibo dao Bogi, čfni z tr.e- j notn, kak 50 ti vflsta vadlflvale." Gzvor^ča na-dale: .Odpflsti mi, da ide:n vu brežirio i plakam se ober raoje nedužnosti z mojimi deklinskimi priatel.cami navkflp" . , .
—  Zadosta de že z-Bibl^e,  Anika: -   er-tč mali.
AH,   ka   se je  pa zgodilo z-Jtfte čerjov ? pita očo Anika.
—  Njo so bogme, moje dete, na gor6či al-dov dali i aldavali so jo, kak je oča oblubo.
I ona je pokorna bila oči do ognjasmrti? Tak je, pokorna je bila. Vnoge drfige bi se lehko
janudr 20.
DOSEVNI LIST
Stt&n 19
ta*kša, či bi z snegom bila pokrita i opo-minavas na vašega žitka zimo. Rokč se vam tr6sijo, dosta se tčzite zavolo etoga hfidoga svčta. Vi ne razmite mladine, i mladina pa vas ne razmi. Čžkate tisti čas, gda mirovno lehko položite na vekivečen počinek svojo trtidno glavo i telo.
Hodte zdto na počinka svčto mesto vi trfldni vandrarje. Pite z vretine, štero na svčtom oltari najdete. Ne obečam vam mladosti, ne telovne m6či, ali obečam vam pa to, da Vaša dfiša močna postdne, či je pa ta* močna, tč premagate tela i materije vse slabosti, tč ešče dosta veselja ča"ka na všs v živlenji. Veselili te se naprejidenji svoje decč i vntikov. Veselili te se svojemi doseddšnjemi živlenji i svojim dobrim činenjam.
Hodte na počinka svčto mesto tfidi vi siromaški vandrarje, ki ste na svojo dugo pot nikaj stroškov nž dobili, ali ste je pa hitro potrošili, ali pa nepazlivo zgubili.
Znam, da ttidi vam dobro spadne med velikim trudom si počinoti. Znam da je vaš žitek pun staranja, žmetno pripravite sebi i svojoj držini kruh i gvant, vidim vas da ste prek mere trfidni i oklajeni. Hodte v svojem siromaštvi zLto k Jezusi, naj vas on trošta, naj vam on da v etom novom leti moč i zdršvje, da te žitka bre-
mena ponizno i mirno znali nositi. Zgled-nite se na svojega potikazžča, na svoj po-svet v ktnici, na Kristuša. Hodte k Njemi vsi siromdcke, nevolni lOdjč, navčiteseod Njega trpeti, znašati, stra*dati i ddnok za-dovolni i blajženi biti. Naj vam vaš čaren kriih beli i žmajen postane z tčm mišle-njom, da ste si ga vi sami pošteno z dč-lom i trudom spravili. Negledajte vsigdžr gori na bogštce, nego glčdajte doli na tiste, ki ešče niti teliko nemajo, liki vi.
Hodte na počinka svčto mesto v za-č^tki etoga novoga leta ešče vi bogdtci, ki ste ndjveč talentumov herbali od Boga*. Istina da vi po žftka vandrarstva poti v mirovnosti lehko hodite, ali dčnok se pa ne morete ognoti nevolam i brigam, zato tUdi vam ne b6 škodilo, či si malo počinčte v boži hižaj.
Bogastvo je z brigami vkuperprikap-čeno, vi ste tUdi ne brezi brig. Žitka vi-hčrje, vddrci i materidlne nesreče vds ešče bole goripoiščejo, kak pa siromžke, či to-ča, povoden, lagov deždž ali ogen pride, vam dosta vkrajvzeme i vniči. Za^to vam je pa potrebna boža hiža, naj tam počinek iščete i najdete. Hodte v cirkev tfidi tfe, či vds težki vdarci goripoiščejo, i tti se to navčite, da zavolo materidlni zgtibičkov ne smete v caglivost spddnoti.   Hodte v
Lepa Anika je nestanoma poglejOvala, gde na dveri, gde na oblok, ali na vse kraje je ve-lika tihoča. Drfige knige je vzčla napre, nikšo si&to kr<5niko, v iteroj so od nigdašnji kralov fabuie bile popisane. Ne so meli na prebčranje knig od lepoga čtenjž, zv5n biblie, pesmeni i molitveni   je   i kakši sidri štampov:   kakti   so
snenske, starišinske i blodčča člzia knige bile -navučneš! je ne bilo pri hiži. htina, ka bl dnes-den tiidi bogše bilo, či bi oni, dflio i srdca vte-pejoči roraanov, bojdikaj vrednosti čtenj^, za-pclavajoči novin, nebi bilo, šteri samo mlad^zni živce motijo i od hasnovitoga dela odegiblejo i na hfidi žitek povodjavajo.
Komaj niiterno   megnenje  obrača  papčre, gda vrdt odpčranje  začuje;   z-radostjov   skoči gori, ali kak vdra notri idti brata Unarda, Bo bola  Janoša,   Bobola Gergor senatora   slna   i Lantor Mihdlja rltara, žnjiivi osvetni obršzov se
nje je nika nevugodnoga zdelo, sahsivša se, je vu k&njo odbežala.
Ar je Lontdr Mihšlj z Bobola Jančiom bogme nika ne v-m^ašem posli posrečo eto potstiroga rektora hižo, kak z-tčtn, ka sta Aniki vogledi prišla. I ržvno zšto se je pri notri idčnji na obrazi ritara osvetna dmurnost, vu Jančia očaj pa poglejflvajoča vesčla radost blisnila.           *>
Že je ddvno sklenjeno vetima dvema fa-milioma, ka rektora vrli sin Lčnard %\ vzeme Bobola Biriko i to je že v rčdi: Aniko bi si pa Janči vzeo za ženo. Kak prebrina miktnd bo-doča lepa ženilev bi to bila I Rektori se to pre-več vidi za"to, ix je Bobola senator čeres bogat človek; pov61i mk srebra, zlata, zetnl6, lžpi mčneš, gulyo, z rečjov vsega zavole.
Ali, ka vse to vala, da se Aniki nevidl ni srebro, ni zlato, ni veiika čržda mšhre, najbole nje pa ne trbe Jančia, iterl je bogme pred dek-linami ne bio prijeten junak.   Ci   je glih bogat
Stran 20.
DOSEVNI LIST
januar 20.
cčrkev, gda vas Ifldjč preganjajo ioropati vam šččjo vašega poštenja' venec. Hodte v cčrkev, gda vam dflšnavest ne da mira. Cčrkev va"s navči, kak morete dobro či-niti, siroma"kom pomdgati. V cčrkvi na"j-dete mir i pokoj svojoj dfiši.
Zda pa po krštkom počinki vi vsi vandrarje nadaljdvajte svojega vandranja p6t v božem imčni. Vandranja palico pri-mi z nčvov močjčv i z nčvim veseljom ti mladina, vi srednji let ltidjč, starci, siro-mdcke i bogdtci.
Stopimo doj z visikoga brega i hod-mo v pred nami stojččo dolino, štero eš-če g6sta megla pokriva, v novo leto. T6 ne vemo ka nds čdka v toj dolini, ali to niti ne iščimo. Bog je z nami bio v premino-čem leti, i či bomo ttidi v etom leti njega iskali i molili na počinka svčti mestaj, či bomo radi hodili v cčrkev, t€ z natni ostdne naveke.
Drugo ne moremo i ne smemo čakati, kak vOpati se v božoj dobroti, liibčzni i skrbnosti, verno i pošteno hoditi po van-dranja poti, dokeč k cili ne pridemo, k Grobi. Pri Grob vdraši Bog reši nas od vsdkoga brčmena, ali tudi potne stroške natn vkraj vzeme, i edne pošle na zveli-čanje, drfige pa na skvarjenjč. Tak van-drajmo v etom novom leti, naj postanemo talnicke vekivečnoga zveličanja.
Odked i kama?
(I. Moz. 16, 8)
L. N. Tolstoj piše v svojoj knigi .Spoved« etak: Bild je tak, liki bi se z menov zgodiJo nika sledečemi podobnoga: nespominam se, gda so me posadili v čun, gda so mi pokazali nasprdlni breg; da!i mi v neskiiiene rokč bro-darnice, odrinoli od nikiega nezndnoga va\ bre-ga ino me pOstili samoga. Delao sem z-brodžr-nicami, kak setn mogao i znao, ino setn plavao; all kčai dale proti sredini sem prihžjao, tem hit-reii je pos'djao tekšj, ki me je zan&iao vkraj od cila i tem gosteie sem srečšvao lždjare, ke je rdvnotak, kak menč zanaiao te tekšj. Med njimi so bili osamljeni brodirje, ki so ešče vedno brodarili, nadale čunari, ki so popOstili brodarnice, \i palik velki čuni, neztnerne Išdje pune lOd1; ti edni so se borili z tekdjom, drugi so se njemi prepOščali. Kak sem tak dale bro-dšro i glčdo za opot vse, ki so plarali po vodi navzdoli, tak sem vsigdar bole pozabo na opdt mi dano. Na sredi vode v zmešnjavi čunov i hajovov, ki so plavali doli, setn že popolnoma zglibo opot ino popusto brodarnice. Okoli i okoli mene so se gnali v vesčlji ino veseljaJenji z vSternicami ino brodarnicami čunarje po tom tekaji doli ino so ogvflšavali menč i eden ovoga, da drflge opoti sploj biti nemre.  I  vervao sem
njitn i sem odplavao   žnjimi.   Odneslo   me   je dileč, (ak daleč, ka sem začuo šlimlenje slapov
I
bio, so se n6 vlekle za njega. Anika je rada m61a onoga theologuš deaka, šteri se včl za dOhovnika i za dvž Ieti skonča svoje včenjd i šteri ravno dnes večer m&   naza   k-njitn pridti,
¦-<s gde je že več let na kvarteli bio.
-           Ka se Bogola Jančia dostdja, prinjem se ]e
malo vugodnoga nalšlo. Njegov trflp je očividno kdzao, ka je nž z našega plemena, očaci so n]e-mi prišleki bili, tatn odnikec zagorski hrib : vi-sikoga tčnkoga zrdsa, liki eden if&p, liki štaoga, zito so se njemi stangolač conivali, dOndekistoga, tupastoga obraza, zaobtegnjene čobe, šlevo je i z ednim okotn čfidno ikrlio; vlasjč so njetni v-klto spleteni visili doj po čeli i tžnjo vrgii na njegov gčter licojne obraz; gliva viie raere velka (na štero so gučali ka je puna plev), nos razpl(iičen, latnpe roalo prevelke, vfiha na dvž kraja gldve doli poklavflte; šinjek dugi, na šteroga prednjem tali pod braddv velko sfiho čonto, tak zvano Adamovo jaboko,   liki plfižni lemež;   rokč doj
do kolin viseče, prsi pogačaste, vplečaj tnalo poteženi i dve noge liki sohe diigivi z čeres velkitni og'dvami i pri kolinaj slokobžte, na x (iks) stojčče. Či je miičao: te ]e po tupastom doj pred seb« glčdao ; či je pa lampe odpro: vsigdar je nikio naopačno blodnost pravo, tak da so vsi ržj bili či je mučao. Šole je tiidi ne tnogao spuniti za volo dflndekie. — Zda je tQdi z tčn začno, med šterim je z dugimi nogami pod $tolom z-vodov pun vrč Idobrno, — zn&te Gos-pon rektcr ka ? &jta vas lepd dajo pozdraviti, zavolo dvesto srebrnšrov se nika nestarajte, sa-mo Aniko . . . Na srečo je Lanldr Mihžlj dosta čedneši bio, vrčbra ga je dregno i tak opome-no toga ešče niti mehovjš pod nosom nekžza-jdSega bed^lca, na muči i satn je napredao y-navadni poiteni, prčcimbni rigmošaj hodbe cil, ka etak po tom dvojem hižtvi se tevi dve fa-tnili nakeliko vkOp prikapčita i edna toj ovoj na diko slflžila bcde; z-nčbe bl poduploma zhi-
janudr 20.
DOSEVNI LIST
Strdn 21.
vu šteri bi se moj čun mogao raibiti, i z«gled-no June šteri so se vu nji že razbili. Predrarao sem se.' Dugo sem nž mogao razmiti, ka se je z roenov zgodilo. Pred sebora sam vido samo poglibel, v štero sem hito ino štere sem se bo-jao. Niudri sem nfi vldo rešitve i sem nfi znao, ka mi je čtniti, ali tč sem se nazaj zgledno i zagledno setn vnogo čunov, ki so neprestano bor« se rez«H tekaj, spomno sem se brega brodarnlc i opoti, pa sem začao brodžriti nazžj proti tekaji 1 k-bregi. Tč brSg je bio Bog, t& opot njegova reč, brodarnica — dana mi slo bodšČIna; prlbrodSriti do brega, ijedlnit! se z-BCgon.
Drdgi čtenjar, dopOsti mi, da te pitam : nOdked prthč/aš i kama ideš ?* Je to mogoče tvoj kep ? Gda si se rodio, si nastopo isto pot. Posadili so te v čun živlenja. Nikelko časa so te vodili drflgi. Ali ičasoma so te preptistili sa-momi sebi. ČGo si tiidi od Boga, itero bi naj bio cio tvojga potuvanja. Nikelko časa si se držao toga, ali zajiao si v tekaj toga sveta, ki te je potčgno za sebom. Zgilbo si svoj cio, zgObo si Bogš s-svoji miseo ino plavai napre zvnožinov, misleči, či ide večina to pot, idetn tOdi jas. DopDsti tni, da te opomenem, ta pot pela v prepast. Postoj i Cflo boi šQmlanje slapov, v iteri se hitro lehko razbije čun tvojga živlenja ino ti si zgflbleni za cžlo večno6t, Spametuj se, zgledni se i vido boš   eiče dtuge čunare, ki Ci
ravno z tcškočami, ali itak neprestanoma, boiič režejo tekaj toga svžta. To so ti, iterim je Bdg njihov cio. - Dali so se ržšiti z toga pritiska-vanja po Jezuši Kristuši. On je zda ravnitel i voditel njihovoga živlenja. To je vesčlo broda rivanje v večnost. Da je to tak, ti Ičko posve-doči tudi pisec te pAr redov z svoje lastne »kfišnje.
Prhk se daj Jezull, ar brezi Njega nega Reiitve i zavfipaj se Njegovomi vodstvi. Nebo ti žao.
aIdite notri po tesni vr&taj; ar so prestra-na vrdta i široka je ta cesta, itera pela na skvarjenjč i vnogo ji je, ki po nje hodijo. Ar so tesna vrdta i voska je ta pot, štera pela vu žitek i malo ji je, šteri jo najdejo. (Mat. 7,13 14).
Z Jezušom H romam jas v daljave, z-Njim samo rad zda povsčd hodim, k cili pot mi kšže, \k v viiave, v Njetn rešitev tnojo jas dobim.
Mirna, srečna vsa je pot eda moja, dokeč Jezui v svoj me vodi raj, z Njim jas pridem v svet tnira, pokoja, gdč blažen bom na vekomaj.        .Zorja."
Bojdi  gospod volč tvoje i slugadaš-nevžsti tvoje.
jao na njč boži blagoslov i kak blSjžena bi bila Annika pri Bobolovi, gde bl se vu vsetn dobrotn kdpala.
—  Tak bogtne — privi k- coj Janči — Ljta nama z-italč džjo žnapraviti hižo, v šteroj va se satni držala.
—  Tlh boj, pojeb  —  graja  Lantar  toga brbrajočega — idi bole i pogledni  malo   okoli Annike, ka dela ?
Te veliki diindekasti stangolač se je bogme pobrao i vu kflnjo je odmandigao, ne si je za-mfido giavo vraalo nlsiki kfinjski dvčr zgornji strOg notri vdariti, tak da njemi je na čeli zasč-dena krv dlan šOrko lišo kžzala. Tam je preci etak začno zgovdrjanje : Jeli šbSr Annižka ka ka bl-bi že že rada ž ženska b bila, zi zato smo prprprišli, da tc-te te ta-td k-k-nam odpepelamo.
Deklina je žerjava gržtala i pravla je: ,Nž «te si dobro ztnislili, go$p. Jdnoš, ir bi jas ešče xda nebi rada ženska bila."
—   Pa-pa-pa bi  ti prinds dobro bilo,   i&t smotno tnimi bogati.
—  Moj šjtata te tu tudi tr-nnok  rararadl majo!
—  Zahvalim vaierai   oči   lepo  na njuvoj dobroti. Doj si nasedejo, Janoi.
Te neptlličen mladoženec se je telko vrtio, obračao, nateliko se je prebčrao vu mčstaj, ka-ma bi si doj seo, tak da je nailednje na vu krnici dojpokrito testo seo, 1 v6 je je potisno žnje, šterim si je aa zadnjici lače i kaput za-dosta natnazao i sledi povoli dela meo, dokeč je nakeliko, teliko testd doli spostrOgao i z ca-pami doli zvoičo. Perse Annika je nž mogla strpeti, ka bi se nebi zasmejala.
Vidlš, Annika! Z- menov se vsigdir nika čfldnoga zgodi. Eto ednok setn si v-ednom mesti na kraj kadi seo i kak je pes tamta medkadjov i nogami iddč se skoz vlekao, nogč mi prizdigno
Strdn 22.
DOSEVNI LIST
janudr 20.
^f  Na novo leto.
Lčta nam odidejo liki vodč odteččjo v-prepast globokoga raorja. Niti v pamet nevze-niemo, ka smo pi na kr&ji stžroga leta, na konci ilždnjega veččra. Kelko Ifldi na totn slednjem veččri z-skuznatimi očml, z-vkiip sklenjenimi ro-kdtni Bogi hvalo d&va za td srečno leto. Kelko jc ji pa takši, ki si ne zmislijo, ka bi Bogi hva"Io trbelo dati za srečno dokončano leto.
Z-vQpanjem idemo na nočni počinek, z-vflpanjem st&nemo gori nadčn toga novoga; z-blŠjženim troštom napunjeni na toga novoga leta dčn. Ali moreroo se tfldi zbuditi i gori stž-noti z-toga sfaroga živlenja: .ZbMl se, kl sptš i stant z-mrtvl i presvštt se ti Krlstuš.* (Efez. V, 14.) Zbfidi se, pravi Pavel apoštol. Zbudi se i ti, lUblčni brat i sestra i .obleči novoga človeka poleg Boga" stvorjenoga vu pravici i vsvetstvi te istine." (Efez.IV, 24) Nihžj (a vse tvoje staro mlilčnje i činenje i stopi z-novim letom vu eden novi žltek. Ta deni vie na nebožičnost pelajoče knige, itere si do etimao mogoče čteo, vse sme-Inice. Tž nihžj tfldi vse jdlnosti, čalarnosti, vu šteri si se do etimao radfivao, či si koga mogao vkanili. Z-novim letom stopi na to novo jžkosti pdt. Vzemi %i v rSke svčto Biblio, vu šteroj je teliko kinčov skrito, da ji v cčlom tvojem žitki nezgrOntai vo. Vrele čti vsžlci dčti (Ap. Djd. 17, 11.) Sv. Plstno, da spoznaš  te  odičene jakosti
pot, po šteroj mai srečno idti napre, ne oziraj se ni na levo, ni na desno, niti naza se nezgle-jfij, nego vzemi krlž svoj na s&be i nasledfij Zveličltela Jezuša. To ti je pa li tak mogoče, či slobod vzetneš od vse hudobe, od vsega pre-klinjanja i ružnlje, liki nas to Pavel apoštol včf, erkofi: KAr, kl ščd žltek /06/« / dobri dmvldltl, naj zdridva jezlk svoj od hHdoga t lampe njegove naj negučijo jčlnost. Nvj se ogne od htldoga l čini dobro, išče mir t nagčnja ga. Ar očl Gos-podnove so nad pravlčnlml t njegova vttha na njlh molitev kebzdjo, obrdz Oospodnov je pa na one, kihHdč člnljo.' (I. Peter III, 10-12)
Zmisli si, liiblčni brat i prebrodi ete rečl, od šteri ešče dosta več sam nd'deš vu Svčtom Pismi. Vreli bojdi z4to vu čtenje Svdtoga Pisma i molenji za vse brate i sestre, znajdči, ka smo s! vsi bratje i sestre vu Jezuš Kristuši. Štero te naj nadigne na ono veliko lubčzen, itera je vu našem nebeikom voji G. Kristuši. Kak to Pavel apoštol včl od te velike lfibčznost! vu svojera k Korintušoncom poslanom I. listi na 13 tom tali: »Lubdzen je trpliva, dobrotivna, labčznost je ne nevoiččna. Lab6zen se nehvali, nenadfiva se. Ne njevkd se, neiiče svoje, ne čemerl se, nemisli hudo. Neradflje se nad nepravičnostjov; radflje se pa nad istinov. Vsa zakriva, vsa verje, vupa se, vsa trpi Ltibčznost nigdar srdci v6 nespadne.
Zato mcj lablčni kričanski brat, doli sleči toga stžroga človeka žnjegovimi hfidimi delami,
i jas setn v kad med droždžč čučučupno.   Tak bogme! Ti bi se nad tnenom lehko dosta,  do sta   smehala i tl niti   nemisliš,   kak si te lepa, gda se stnehčš.
—  Jeli bir, samo te ?
—  A a-ah drdgSč todi.   0 o-od  t6be sem ešče jakie ne vido   i   ravno   zato  te  za ženo vzetnem.
~ No t6  je elče  nž gvušno,   odgovorl deklina.
—  Ne Annika ?  Td-to-to  je  gvušno, kak dvakrat dvž-ve dve-devčt, ka pa te te etiiščem, z-z zda lchko včasi zmememenom  idei, odgo-vorf štangolač.
—  T6 bi pa" malo prerano bilo, erč^ Annika.
—   Prerano ? Ajta so pravli, ka si že više dvajdvajsetl i glžva ti je zadosta doraščena, ka ka ka bi tnenč rararavnala.
—  T6 de malo teiko delo, gosp. Jdnoi.
—  Zaka? plta Jžnoš, z-psa nede slanina?
— Annika se je zasmejala i erkla: 16 vatn pač na mesti nih&m, gosp. Jdnoš, to je svčto. Ddndeki so se vse biiščale oči, ka njetni je Annika namesti njžla, gviišno je nika čednoga povedao, si je zadovolno tnislo i sfiičkariti je zžčao. Annika je pa natnali vusebi donela:
Daleč je tnoj golob,
VsedugonS prlde ;
Obinčtn ga z-obe rok,
Kflš dobi od m6ne.
Vu hiži so si ti stžri zgovdrjali od celoga dela. Stari rektor srdca privoli, za srečo drži z-poitavanov prčmočnov Bobolovov familiov vu žlahto prldti. Unara si vzeme Biriko (Baro). Annika de pa Jančia. Sam Boži prst se k&it v-celotn deli. Ti stari so tak dobro vdnarčdili že-nitev, brezi toga, ka bi si zraiilili na tistoga, ko^a se dostšja. Mlad6zni srdcž nSgib sploj po drGgi potžj hodi, kak pa stdri trdi glav skornati raozgov pamet.             .... .                  (Dale.)
janudr 20.
DUSEVNI LIST    ~--—-
—¦ Strdn 23. -
liki- srditost, čeni^r, hadobo, preklinjanje, ružno-gtttanje zsfist tvoji. Nitl ne laži na drfigoga. Nego obleči ioga novoga, ponovlenoga, liki te odebra-i Boži, svčii i liibeznlvi, žnjegovimi do-brimi delami, kakti: milostivnost, poniznost, krolkost, trplivost. Nad vsčm tem pa ešče obleči lubžznost, štera te naj nadigne na v*a dobra dela, da tak, gda se ti nagne tvoj zercelski žitek, na slednji č,6n bcš z Pavel apošiolom lehko pravo: »Te dober boj sem zbojOvao, bežaj sera dokončao, vero sem zdržao. Na dale doli mi je djdna kcrona pravice, šlero mi č& Gospod vu onom dnčvi, te pravičen sodec; ne pa samo meni.nego vsem onim, ki njegovo skazanjelubijol
Vukan Lajoš, Sodišinci.
150 letna puconsNa cčrkev,
Kak ti z babiionske   voze   oslobodjeni   i domo povrnjeni  ždovje   so  godzozidali  svojo c6rkev vu JeružaleTii, tak tiidi z 50 letne   »cer kevne babilonske   vozeK oslobodjen! naži očaki 8o-začali cerkvi zidali.........
Cerkev so zczidaii na funduši Grof Bxtthydny Mikšo i Kiihžr Štefana (na štuki) na južno2žhodnom lž'i vesi, na jako lepotn i slo-bodnom, odprtom prestori. Cčrkev stoji od sevra prdti jugi; na južnotn strani stojl vu njej oližr, obrinjega pred^anca. Cžrkev je 15 klaftrov duga i 7 klaftrov široka. Vsa zviinešnjojt cerk-ve, prelepi plac, sadovčni ograd 1 vrti njč delajo !epo okolico Okoli njč so ; moderni farof i lepa šola z ednim štokom. ŽeiezniŠka posfaja je sa-mo kakši 150 stopajov daleč od cčrkvi.
Oupravo cerkve i spižvo sv, posode obCoo dariivanje i pojedini dobroga srca daritelje so omogočili. O!!ar je eden vreii evangeličanski oficer kfipo v Ljutoraeri na Icifdciji 6praveedne klošferske cžrkve.
ZgclovJene velike cerkve pcsvetienje je bilo 1784 ga dec 8 ga, na Adventno II. nedelo. Po-svčtili so jo tedašnij senicr naše krajine, Klement Danielz K5rtvey:ša. Predgali so elče Bakoš Mi-hdlj križevski duhovnik i Gospodnovo sv. vefčrjo so obsluždvsli Berke Baiaž domanji doh. K cerkvj je tčda slšilo z edno 40 vesnic okoli 5600 dfiš.
.Q4fMvJe v,u začčikj brezi..tSrma j zvoapv
Pucontka 150 lelna cerkau.
Vrel! nžrod   Puconec   i   velikoga okoliša    bila, ar je po II. Jožefi voJštia .potrplivosti na-
1784 leta apriliša 1-ga je položo glavni  kamen    rčdba" ešče nedovolHa prcteštantom   lormov   i
za svojo novo cčrkev i jo začno zldati.   Vernl-    zvonnv.  U po   II   Lipoti 1791, leta vodšni 16.
kov aldilvajoča gotovnost i vrelost je bila   p^l ¦    pravde sklen je dovolo tfirme i zvonž tiidi. Tak
dasta. Mladžnci i sttrci, deca, možžfje, žene se    je bio 1795. leta prizidani k cekvi tčrem i  sta
borivši so sprdriali lcamen, les k zidanji c^rkve.    položeniva v njega dvž zvona,
Str&n 24.
DUSEVNI LIST
januar 20.
Pri toj 150 lčtnoj   cčrkvl  je sledi dvakrat
včinjena vfekia renovadja.   1856 ga   leta   so jo
povčkšali tak,  ka  to stenč 10 frevlov viie zo-
zidali, prvžši plafon z blanj so na štukatur pre-
delali,   ndvi kdrii so zozidali,   ndvi,   cšče zda
bodSCi, ]Lko prčcimbni i pozlačeni oltžr i pred.
ganco so dali v Grazl napraviti, (z niprave pr-
voga oltara je samo   kžp   gori   ostao notri do
dncs),   k cerkvi  je prizidana na   južnom stranJ
sekrestija, hodnfke so z kamnom včsklall. Fara
]e vse to prezidanje i  predelavanje z peldastov
vrčlostjov po veči nerodni  sfikešni  lettj dopri-
nesla. V etakio formo povčkiane cirkve posvet-
ienje ]e 1856 oktobra 12 ga bilo. Wohlmulh Li-
p6t tedainji   pfiipek administrator   so   opravili
posvetitev.   (PiiSpek Haubner Matej  so   v Kuf
iteini vu vozo bili zapreti.)  Sv. govore so meli
eSče: vu slovenskom jcziki   Kardoi Janoš   ho-
doiki duhovnik,   vu tnadžarskom jezlki  Rahner
Mataj senior z Kolte i vu nemikom jez ki Tomka
Karol dahovnik z Dobre.   Tedanji  domžnji de-
laven i veren ddhovnik so bili Terplan Šandor.
Za njihovoga hipa, že 1844 ga je bio prčcimbno
ponovlen tfirem cerkve,  šteroga cimer je dvojni
križ.  Za Terplanovoga   vremena   so   spravlene
tfldi teda hčrešnje  lepe n6ve dvomanualne,   na
22 klflčov orgole   i  to z samovolni darov.   Vu
35  vesnicaj ]e   nabrano   vievkiip 2711 srebrni
raniki. Največ,   340   ranški so polanski verniki
darflvali. Imčna daritelov   i   njihovi   dari so v
poiebnom zvezki vdnadrukani. Na orgolaj je ete
pozlačeni napis bio : Aldov pobožne gmdne Bogi
na dlko. Posvetienje orgol je na 1858 marc. 25
ga bilo včodločeno.   Ali   kak  tragično,   ravno
eden tjeden prvle je tisto toplo Trplanovo srce
mrzlo gratalo,   itero je na teliko znalo vernike
hicati, vužigati na prinšlanje tvčti aldovov.  Za
Terplinovoga dahovnikstva 1853 ga vu Adventi
so začnoli popčvati v puconskoj  c^rkvi z Kar-
doiovi pesmeni knig   na   mesto   do   tegamao
nflcani Barlovi pesmeni knig.
1877 ga so dva noviva zvon5 »pravili, ar je z prvčši te mčnii, kak fare prvi zvon, počo, na mesto ovoga je It 1816 ga bio spravleni novl zvon. Tak od 1877 mao 3 zvonovje jesto vu tOrmi. 1885-gana mesto ednoga počenoga zvo-na so novoga 6 q teže zvon i železno stojalo spravili za zvonč.
1002-ga je tflrem bio renovirani. 1903 ga je tčrmska vOra spržvlena. 1009-ga je piti temeljno   bila   renovirana
cčrkev i je zadobila svojo vezdžinjo lepo, dflšo podigavajočo, svetlo, prestrano, moderno formo. Odznotra je zvdn ollara i predgance, vse prezi-dano i nova oprava spravlena; kakti z rabic-betona napravleni novi korišje i feob, nove klopi, na dva strana olfara farbnatne glažojne dva obloka, lepi ndvi mramorni krstni kamen (z dara bethlehemski veredomanji), potlakana je z mraniorni tnozaik   ploščami,   po   stenaj   vse
Olfar, predganca I krstnlkamen pucontk« 150 Ittln« carkva.
okoli se lambčrija vleč^, z dšra Ženskoga drQ-itva je pritnerno, z protcitantskov prostostjov, vdzmalana Spravlene so zmožne i lepe dvo-manualne, 12 solo i 14 stranski variatctov, napreipilajoče, pedalne, puni žvegleni redov, z hrastovlm otnarom orgole. Z korišov so dvoje direktna slobodnose odpirajoča nove dverina-prdvlene. OdzvUna je tOdi na novo prijčtno vO-zmortana i znovič pokrlta blla.   Cčrkev labčči
Janudr 20.
DOŠEVNI  LIST
Strdn 25.
nirod ie na vei ete cio 55 000 korča alduvao, fare dOhovnik, Porkolab Gjula pa svojo verno »krbno vrllost. nevtrOdlivo ddavnost i veliko umetno zranost, tak ka eta c6rke* ržsan odgo-"iria vsčtn potrSbrHm goridjanjom cčrkve
J Etak predelane cčrkve, edne H rajlepši cerkveo na«, posvetienje se je ravno pred 25 Irfmi, na adventno IV. nedelo, med pozdlgnjemm isvetkom vršilo. Posvetltev so tedašnji apoitol-ike vrčlosti pOšpek D. Gyuržlz Ferenc opravlali. Sv eovore so roeli ešče D. Kapi Bčla tedašnji kermedinski dOhovnik, Porkolžb G;ula dorcanjj dOhovnik, pa tadi drOgi dahovnicke.
Vu svetovnoj bojni je eto cčrkev med drfi elm tadi t€ zgiibiček dosčgno, ka so ž njenoga tOrma odvzčli edncga 6 m i ednoga 4 m tčže zvona. Ali 1921 ga na Cvelno nedelo sta se n6 viva zvond priseliia vu torem. Eden 661 kg Moli 1 delaj" napiska i eden 412 kg BM<5r vam bojdi" napiska zvon. Te trčtji Je 220 kg žrr.čče. G Ls zvonov se gliha zfisacis tnužikžlnimi gistr.i Eta 150 letna cdrkev je dosta dosta dobro-volni daritelov tnela. Dosta takii, šteri aldOva jdča lObčzen je tak činila almoštvo, naj neznž lSva, ka čini desna. Dosta tadi takš1, šteri imčna so gorizamerkana na večen zahvdlen spomin. Z eti ništerna Imčna i džre tudl ese zamerkamo. Novak Franc bdkovski posestnik i fiškališ si je nevenlive zaslfiženosti spravo okoli dovolenja za cerkve zidanje. — Rehn Addm i žena M6:ec Judit, nadale vd. Veren Janoša, roj. Brgles Ilona z Gorice so dva" lepiva blišfžra dariivali vu cčr-kev, ta zddnja tfldi vankiš okoli oltara. — Vlaj Štefan z svojov bratjov z Predanovec na sp. of^ 1 kehli z (anjerom. — Vd. Podlesek Stefa-nova z Salamenec na sp. sinQ srebrni kehli; Marič ŠAndorova z Vaneča na sp. moža" srebrni tanjer k sv. vefčrji; Banfi Jdtioš z Šalamenec na sp. »infl vinski vrč k sv. več&rji; Franko Ma-rla, roj. Sinic z Puconec krstno posodo z pra-voga srebra. Vrele žene so aldavale oltarske prestrete; ta po itnčni mamo zamerkati Cipott Ido fararco, Jonaš J6žefa familio z Vaneča, Lu-thšrovo FHsižr Sarolto fararco, FUsiir Irmo de vojko z Gorice. Žensko driištvo je aldiivalo mra-morno ploščo na oltžr i parketni pod pred ol-tAr, Dr. KUhir SSndor primarius v Ptuji z gospov molitveno preprogo pred oltar. I zda ob jubi-leumskoj Ssvetnosti 2 sirotnivi devojki, iterivi si vu Frandji siflilta vsakdenžinji krfih, Flisir Irdna z Vaneča i Baler Ana z Gorice sta z čudOvanja vrčdnov mbžznostjov aldOvale novi oltarski pre-ttret z fine Carne sfiknje, na iteroga je ete Je-zuSov govor vOzašiti: ,,Ne nlhdm včs strote, prl-detn k vdm."
Etogi govora drago obcčanje je spunjavao On nad tistimi 28,720 ctrokmi, ki so vu tekaji 150 let v etoj cžrkvi po svčtotn krsti zadobili Božo sioovcino; nad onitni konfirmandušami, ki 30 10 obečali Njemi vernost. SpuniSvanie toga obečanja so čfitili vsi oni,   ki  so v etoj cžrkvi
po Njegovoj večžrji dObili zalog grehov odpiist-šanja. Z blagoslovom etoga obečanja je šlo vu novi žitek tlsti 7,979 parov, ki so se v etojcčr-kvi zavčzali na skiipno žlvlenje notri do srarti. — Dugi rčd pokoienj, šteri je s svojim pohodja-vanjem v eto cčrkev svedočo : .Gospodoe, lfi-bim prebivaliiče hiže tvoje i mesto prebitka tvo-]e ččsti", je na svoje prošnje, zduhave ete od-govor vdiblao : ,Nen hAm Všs sirote, pridem k \am\ Ah kelko oranjeni src je zadobilo tQ vu 150 letaj t6 trošt I TG je gu!ao te milostivni Bog k svojoj gmani sk6z 150 let i po njegovoj sv. reči je Jezuš prihajao tii k vtčm pobožnim dfiiam.
Gda zda na poldiflgo stotino puconske c6rkve glčdajo nazaj naie bči, nepostaMa nas to pred piramido človeče dike, nego pred hva"-lodavanje. Klččavši pred oltžrom ete 150 letne cerkve hvalodavajOč vadlfijemo : meli smo i meli bomo Boga, ki nas nen.hk sirote ; ki nam je do tega mao na pomoč bio, nadale tiidi z nami ostšne z svojov pomnčjov. Zda i nadale se li vu Njem viipamol Ci je On z nami, što prOti nam ? Trdi gržd je naŠ Bog!
Njemi na diko posvetšena eta 150 letna cdrkev bojdi večna vretina vu zmožnoga Boga položenenevkleknjene vere, vsenas vkflpvčzajoče bratinske liibeznosti i bdgie prišestnosti vtipanja !
Radosti- i zahv&lnosti svčtek puconske ev. gmane.
Puconska gmana je decembra 22 ga i 23-ga pozdignjeno posvetila 150 Ietnicoi25 Ictnico posvetšenja cčrkve svoje. Že pred dobrim pol-drfigim letom je skončano bilo na farnom spr&-višči, da se dostojno posveti 150 letni rojstni dčn gtnane (to se je 1934. oktobra meseca zvr-šilo) ino 150 letni krstni (posvetšenja) dčn cLr-kve. Celo vu zvOnski protestantni orsagaj vsako leto posvetijo dčn posvetienja c6rkve. Puconska fara je zato kre nateliko znamenitoga dn&va svoje cčrkve tudi ne mogla samo tak nžmo tnitno idti. K-tetn menje, vem jelšScši spominski osvetek edenedcn oazii na piistnom vandrarstvi vsakdenčšnjega živlenja ino nabčranje nove mo-či k nadaljnotni deli, pozvdnji ino borOvanji.
;        Predpravke.
K totni pozdlgnjenomi osvetki je pozvala fara našega prezvišenoga g. piiipeka i naše se-nioratno predsednikstvo. Vu svcjem krili se je pripravlala skdz več tjčdnov, naj se ta historična osvetnost kem dostojneše zvrši. Dosta-dosta dobri dQš fare je ob toj priliki z djanjem po-svedočilo, ka kak preveč IfibJjo svojo cčrkev ino kak so verni k njej. Dve brez telovne svoje ma-terž bodočivi sirotici sta za žldov svojoj dohov-noj materi cčrkvi na oltar aldtivale novi prelepi
Strdn 26.
DOŠEVNI LIST
janudr 20.
prestret, šteroga sta Flisdr Irma z Gorice i Go-ričan Gizela z Polane z velikov lubčznostjov krasno vozašile. Puconski tncški i mešani khd ruš se je po kmični, blatnl večeraj dosta tifido, naj se pod vodstvom Osvath kantora pripravi na lepa popevanja. Spodobno se je triido todi predanovski moiki khorui pod vodstvom Jonaš kateheta. Šalamenska mladina je celo cerkev temeljno gorizaprala i vse reči v nje lepo ščistila, zvontoga pa ešče krasne giavne vrata posiavila. Vrele goričke dekline so olter i predganco okra-sile, ravnotak polanske dekline edna stranska vrata. Šalameaske zene so več pUšlov kcrin položile na olfar. Itneniivanivi dve vrelivi siro-tici, Flisdr Irena i Baler Ana sta tfldi sveče al-dfivale na oltar i v bliščare. Farni inšpektor so se poskrbeli, naj plac pred cerkvov i sarna cčr-kev brez elektrike tudi primerno bcdeta raz-svetleniva.
Prihod i sprejem g. ptišpeka.
Prezvišeni g. naš pušpek so dec. 22 ga popoldnč?i ob 725 toj vfiri z brzivlžkom priSli do Ormoža. Zs svojo drago cerkev na šldove vsigdar gotov naš vreli senioratni inšpektor i nžrodni pcs'anec g. Benko Jožef so svoj osebni auto poslali v Ormož pred g. pUšpeka. čakali i sprdjali so v Ormoži liiblčnoga gosta g. Kovatš senior. No ii je preveliko blatc bilo, auto je itak točno ob šesti vcčžr stao pred vratrci cer-kvenoga parka z g. piiipekom, gde so ji v imčni politične občine »prijali i pozdravili predsednik občine i farni inipektor g. Kuhšr Štefan v na zočnosti vse bližinji ogengasilski čet i občinstva. Med špalirom ogengasilcov so prišli g. pušpek do cerkveni gldvni vrat. TQ je najprvle popevao predanovski moiki khoruš »Oh — kak te raam prii^ti" adventno pesern. Potom so pozdravlali visikoga gosta z govorami iople liibeznosti, ve-like radosti i globoke zjhvalnosti za prihod: Goričan Gizela devcjka z Polane v hržni fdrne reladine i je Prezvlženomi prelžpi pliieo koria darfivala; v irreai cerkvene občine mesini da-hovnik Luthar i v itreni fSrnoga ženskoga dffi štva gps Ratkaš Vera predsedn'ca Zaf^rn je po-pevao predanovski moški khoruš »Bojdi veren v tvojoj Vfren" pesetn.
Ousvetni veččr.
Po sprej^mi so g. piišpek vu f?rcf šli, za edno malo pa vu !6po cerkev, oštera se je med tem že nabito napunila z vernlkmi. Po praelu diutni na orgolaj Osvdlh kantora je puconski moškl khorui popevao MHodi k nam, Boži dfih sveti 1' pesem. Luthar diihovnik so molitev pravli i razklddanje Biblije držali. Celo spravišče je popevalo »Prebfidte se ino čfljte" Gusfžv Adolfa driištva podporno pesem. Zatem so tneli g. piiipek od vsakoga z velikov naležnostjov čakano pro-
pagandno predivanje ža Gusfdv Adolfa podporno društvo. Na podlagi Apostolske reči: BCi je Bog z nami, što prdti nam ?" (Ritnl. 8, 31) drždnoga lepoga govora zdtžetek ese zamerkamo.
Koreniti evangeličdnje.    '
Vkaper smo priili, naj lepi i retki svčtek svetimo: 150 letni jubileum posvetšenja Vaie cerkve. Moje srce je puno radosti, ka sem lehko svedok Vašega sveluvanja, ka Vas z mojimi očtni lehko viditn, ka Vam vu roke lehko sčgnem, liki brat vaš i da svedočimo, ka vkiiper slišimo, ix smo vsi potomci toga velikoga rtformatora Dr. Luther Martona, ki je cdrkev očisto odvse krivi ndvukov i komi matno zahvaliti, ka jeste prava evangeličanska cčrkev.
Vu našoj domovini bodoči ovi evangeli-čanje, nemci i slovžki, so se pred 150 letmi pri-selili ese, ali Vi prekmurski evangeličanje ste od reforraacije niao eti. Na to ste lehko prežtimani, ali to Vam tfidi dužnosti nalaga. Dužni ste brž-niti, ohržniti svoje vadlQvžnje i je precipiti vu srce ino dfllo svoje dece.
Ka tr.aie lepo cerkev, td ne samo Lutheri, nego tudi difigcmi raate zahvaliti. Ar pred 300 letmi je vu tcj velikoj pogiibelnosti bila evan-geličanska cčrkev, ka se potoni vu r. katholi-čanskom mcrji. Ali gde je najvčkša nevola, tam je najbliže pomoč.
Švčdia i Gustav Adolf.
Vu nadaljnera so lepo doilspisalig. piišpek Švedsko, efe polnočncga sunca orsag, eto na C cSlcni sveti nžjbcle čisto evangeličansko zetnlo, nj^ pobožen ndrcd. Potom so govorili cd Gus-tav Adolfa, kak dobroga krail, kak modroga državnika, kak pobožnoga krstšenika, ksk vi-iežkcga vojskovodjo i kak branitela evangellčan-skoga vadluvanja. Či nebi bilo toga kraia, dnes nebi bili evaageSičanje i zda v Puconci nebi bilo evangeiičanske cčrkve. T^ vifdžki krao je obrano evarigeličansko cžrkev celoga svefa pri Lfiizeni. htina, ka je dtago ceno plačao zato: svoj mla-di ž;tek je ia aldiivao, sii smrt njegova je žilek evangelifdnov.                                      .;¦,•. ov
Gustav Adolfa drlištvo.
Evangelifdni so znali, ka Gusfav Aiolfi dosta tnajo zahvauii, Zato so njemi zviin drugi lfipi, ali ifak mrtvi spomenkov, eden živ spo-menek postavil*, eden fund : Gustav Adolfa drii-štvo. To društvo vsakega evangeličana spomina i pita : Gustay Adoif je dao svoj kraievski žitck za ves evangeličsnski narod, ka daš ti za Gus-ta? Adolfa dtiištvot? Vsi smo pczvžni na pod-pžranje toga driištva. Siikešina je dnes povsedik. Aii dokeč tnamo peneze na cigaretline, na alko-hol i na driige višešnje reči, tečas merao na eto diuštvo tOdi.
Nazadnje so se zahvalili g. pOšpek zalepi sprejem dOhovniki, inšpektori, vučitelom i vsem
janudrr 20.
DUŠEVNPLIST
Strdn 27.
drOltvam. Opotnlnali so vsakoga na labčzen do cžrkvi svoie i na vernost vu podpčranji G. A. društva. O kamči edcn dinar darflje letno vsaka dfiša na G. A. druitvo, 16 smo ne zarcan svetili, ar je ztoga obilen blagoslov shajao.
Puconski moški khoruš je popevao ,Vad-lOvanje, oh ti Boži dar' pcsmi 1. i 8. veršuš. Franko Oizela puconska deklina je lepo dekla-malivala »Gustav AdolP pesetn. Puconski me-šani khoruš je popevao »Nevcagaj, oh Creda mala« pesmi dva veršuša.
Kabel telegram.
Mestni dOhovnik so javiii, ka je edna vrla farna deklina, Andreč Terezija, v Hamiltoni (Ca-nada) na radioji poslfiiala g. pOšpeka genlivo predavanje, štero je njo taki na činenje nadig-nolo i je že prišao od njč ete kabel (podmor-skl) telegram : »Visikopoštflvani G. DOhovnik ! Pošilara eden dolšr na Gustav Adolfa drSštvo i eden dolar napreplačilo na DOševni List, iteroga jas vesčlo čtčtn. TQdi Njim pošilam eden kep, šteri kaže lepo lutheransko cčrkev, vu štercj zda jas vkOpsklencm tnoje proste rokč i na molitev nagnem tnojo glavo." Pravzaprav se pa to etak ma razložiti. Ta razmeta deklina ne samo z oč-mi, nego z dušov č(e naš list. Tak je čtela ttidi tisto poročilo, štero srr.o prinesli od toga drfi štva glavnoga spravišča v Beiki. T6 poročiloje njo nagnolo na aidov za verebrate. Malo prvle čfito prelepo preda^anje g. puipeka spodobno naj bfidi vse nas za dobrovolne podpornike Gustav Adolfa drOštva!
Potom je popevao puconski mešani kho ruš »Hvdlmo mi vsi Boga" pesmi 2 veršula. Mestni diihovnik so zaprtno rnolitev i blagoslov pravli. Po popevanji zadnjega vetšuša občne pestnl med vOidenjera z cerkvi cffertorium bio nabčrani na G. A, podporno drfištvo.
Po verskom večdri je bila na čast gda pfii-peka veččrja vu farofi, pri šteroj bilo je nazoči več pozvžai gostov.
Nedelna dsvetnost,
*e je dtc 23 ga ob 9. vori začnola. Cčrkev se je pall popolnoma napunila z vernikmi. Nstz6či 3ta bila tQdi oba senioratniva predsednika, kakti Kovati Stevan senior i Benko Jožef narodni posianec, senJoratni inšpektor. Po praeludiuml na orgolaj Osvalh kaatora je spraviiče popevalo navadno zdflhavanje pred slflžbovbožov: BGos-podne bože!«   Zatčm  je puconski meiani kho-
?,«
rui napredao po Flisar JSnoši na 150 letnico pisani aZdilhav." Kovatš šinjor so bogamolili. Spravlšče je popevalo 397. pesem. Kovdtš Šte-fan so čteli Sv. Reči (K Filip. 4, 4 7) i Apo-štolsko verevadlUanje pravli. Puconski tnoiki khorui je jako lepo popevao po Luthžr dahov-niki prestavleno eto pesera:                                 '¦
Veseli d&a nam je zišao, Diigi čas je bistro odifao, Vsi se preveč radfljemo 1 Verni očakov potoreci,         : Žive Bog naš vu nžbi gorl, Njemi dilco aldfijemo! Odprete so dveri,      ^, ?; r Jezuš prlde k-tebi,      -   ; n Spevaj Njerai!
,':.»¦: *>   Dčn sv^tešnji                   'i-i\
Ki ti je dao                     ... t
.   ,       Naj bode tvojga srdca kraol
Boža milošča je blla,
Da se eti cčrkev zozida
Na vere krepkoj pečini!
Protivnik či je tia njo tro,
B6g je prčstro peroti na nj6
I njž ne mogao škoditi.
Nai stari protivnik ¦'¦'• *-'"   I sveta poglavnik
Jo nevtere.
Velka zmožnost 3,4   I obiadnost                                               :>
Je večen E"angeliom.
Svetešnji govor g. piišpeka.
Na podlagi Ozn. 3, 11 : ,,Drži, ka maŠ, naj ti nišče nevzeme korono tvojo," so meli g. piišpek svoj, globoki misel pun prelepi svetešnji govor, šteroga kratki zdržetek je naslediijoči. Vu globokoj žalosti celoga jugoslovdnskcga na-roda za tim viteškirn kralom, komi mi evange-> ličanski krstšenlci dosta n?amozahvaliti, se dnes z Bože milošče itak lehko radiijesno vu Gospon Jezuš Kristuli, koga rojstvo (6 dni boreo svetili. Naj se porodl On ttidi vu tvojem srdci, ar ovak si pogiiblen I
Gda dnes z zahvalnirn srdcom svetlte 150 letnico posvetšenja Vaše lepe cerkve, spominajte se na očake, iteri so z svojov aldovagotovnost-jov, luteranskov vernostjov, z znojom Ifca svoje-ga i žfllnatnitni rokami zozldali eto cčrkev i vžs vu evangeličanskoj veri gorizhranili; iteri dnes nemrejo med nas stopiti, ali verjemo, ka senji-hove duše vu nčbi znatni navkiiper veselijo. Genlivo so se spomlnali tfidi od tisti, ki so vu svetovno bojno odišli i   več nš nazajprišli,   od
Strdn 28.
DUŠEVNI LIST
januar 20.
šteri se tfldi lehko včimo,   ka   zadčne   verno-mi bidti.
Potom so Iepo razpr&vlali goripreStete sv6 te reči. Bogžitvo netnore  človeka za bl&ženoga včiniti;   preidoči kinč  je to,   i nazždnje vse tU moramo nihitl.  Apoitol nas opomina oa obdr-žanje duhovni kinčov.   Zdržt svojo i tvoji otro-kov člsto, krstiansko dilšo! Zdržl tvojo evange-UČansko vero, za štero so trpeli 1 vmčraliočaki Za itero dnesdčn vu Rusiji kelko dfihovnikov i vernikov je smrt pretrpelo.   Pred 200   letmi je vodana bila zapoved v Austrlji: ali evangeliom sko vero, ali domovino ostaviti!   Bogatci i si romžcke so lanihSli vse,   ali   k   veri svojoj so verni oitanoli.
Zdržte vadlflvinje vaši očšlcov I Eta cčrkev je zato zozldana, naj vsdlco nedelo tak puna bode, liki je zda. Bojdi pri vas svetlo vu srdci, vu hiži, vu fitniliji, vu šoli i vsakom pozvanji! Kristuš bojdi srediiče vašega živlenja, ki je je-dina prava svetlost etcga sveta. Mi driigo vero poštfijemo, ali s svcjov se hv&limo i k toj verni ostšnemo notri do smrti!
Po navdOienom govori našega višjega pas-tčra je puconski raoški khorui z toplim srdcom popevao ,,Visiki Bog" tnolitev. Jonaš Števan ka • tehet so z punim prečfitom napredali nasledii jočo, po Flisar Jdnoši na 150 letnico puconske cerkve napisano ,,Trdi grdd je naš Boug ztnoz-nVl požrno:
Držgi naš Šionl Spomin tvoj dnes  ponavlamo, Šteri se kak M6žeša ščipkov grm bliiči; Vnogokrat je vdčrjao ober \€ vihčr, zn&mo I ti stojii, gičdaš, v preminjenosti dni. Prek podrOge stotine v-s(arom fundamenti Se kak lepo osnšvlaš, vrela gmajna ti I kak so nigda stari očdci spžvali — Spžvaj i 11: »Trdi grdd je naš Bog zmožnfl
Mramorni steber ka"že tam mesto osvetno, Ode je sld'a nigda pod n&bov s'fižba Boža, Al' Batthyany Kdzroer je obilen funduš dao, Na šterom je pozdignjena cčrkev Boža. Na stopčdes&tlčtnice spomenck dičen Tebč, oh zmožea Bog, čestimo vu srdci — Ino  kak se glisi Luthera bfidna pesem — Popčvamo : »Trdi grčd je naš Bog zmožnt" 1
I od onoga hipa mao vse sv&tešnje dni, Ci se zglžsi zvonov tnili glš$ vu tčrmi, Vcrnikov iereg postane na t!e i kdruši, Rokč si na vrelo molitev vkOp skluči: Popžva, slihša apoštolov epištole, Štere stojčč slihia v-srdca pobožnosti: Oživč pred njitn to prerainoče, Jndašnje — Zide pesem : nTrdi grdd je naš Bdg zmožni'1
Dn^šnji svčtek je spomenek z-ti preminoči
I opominanje tOdi na pridoča.
Vcepte si v srdca" vaša, gmanarje pOconski,
Ar li tak bode z-vami Boža milošča :
u neostš?ite vašega vinogržda,           l>   '     'Xi
Nezavržete svčte rnateri cžrkvi,
Bodte živo telo; štero prek stotln speva
Ino glžsi: nTrdl grdd je naš Bog zmožnl* !
Dr&gi nai Sion I Spomenek tvoj ponšvlamo, Steri se, kak Možeša ičipkov grm bliiči. I čl znova bode vihdr ober iL yd6rjao, Stoj! I bojdi nam posvet na priiestne dni. Prek v dugi stotin hipi, v sldrom fundamenti Se osnžvlaj nadale, vrela gmajna ti I kak so slžri očdci inda spevali — Spevaj i ti: , Trdt grdd je naš B6g zmožnl" !
Puconski moški khoruš je navdflšeno po-pevao 46. žoltžr: BB6g je naša obramba". Mest-ni dahovnik so napredšli malo bole prestrano, liki je v prvešem artikuluii dolispisano, hišto-rične spomine od puconske c6rkve. Zatem je popevao puconski moški khorui »DičJ, dflša raoja" pesmi 2 veriuia. Prezvišeni g. pflšpek so zaprtno molitev i blagoslov pravili. Na zadnje je | bila občna pesem 510. »Radosti skuza poleva". Pri vdidenji z cerkvi je bio nab6rani offertorium na G. A. podporno drflštvo.
Po božoj slflžbi so se g. piiipek pred vratmi cerkve v navzočnostl cerkvenih funkcijona-rov i občinstva spominali blagopokojnega vltez-koga kralja Aleksandra I. Zjedinitelja z »Slava mu" kiicom i z BŽlvio" klici mlademu kralju Petru II. Po šterorn bila je poslana  na kraljev-
ski   dvor   i   kraljevsko   namestniitvo   sledeča brzojavka:                                                               |
Kralj. Regentskoir. Veču Beograd. ' Prilikom proslave stopedesetgodišnjice o-svečenja evangeliške cerkve Pucond (Prekm.) više hlljada skupljenih vernika ialju svom ljubljenom mladotn Kralju Petru II. in Regent-skom Veču tople izraze iskrene vernosti i vdanosti.
Evangelički   Biskup Dr. Popp iz Zagreba, Mestni duhovnik Luthar, Nar. posl. Benko.
Poslani bili so ešče brzojavi sledečim mi-nistrom : Ministru predsedniku Bogoljub Jevtiču, Ministru pravde Dr»gutinu Kojiču, Min. soc. po-litike Dragutinu Maruiiču, Ministru financMila-nu Stojadinoviču, Min. protvete Števan Čiriču.
Po spominskom osvetki so g. pDšpek ne-katere deputasije sprejali vu farofi. Zatčtn se je vršo skOpen obed pri gost. Kiihar. TQ so na-znanili mestni dahovnik, ka je offertorluma za O. A. podporno driiitvo   na   verskom  večerl i
janudr 20.
DOSEVNI LIST
Strdn 29
nedelnom Osvetkl, z roalim pridanjem z farne i ženskoga drflštva gase, okroglo 1500 din. vkQp-nriilo 0 pfl*P«ka le vidn0 ob^selil° t0 P°rc" eilo, &r so i toga vldli, ka je njihovo setnen sejanje taki začnolo sad prinaiati Guslav Adol-fa društvi.
Za volo pri prdgi stojčči božični svčtkov so se g. pfišpek v sprevšjanji senioratnoga pred-stavnikštva ob 14. vOri odpelali, s sebom vzčvši edne vrele gmane zahvalnost i iGbčzen.
Hvšla bojdi Bogi za vse. Ali tudi vicm popržk, ki so se v kakiemkoli pozvžnji ] deli trOdili, naj ete hištorični osvetek snažno dolitečč
Te dobrotiven Bog naj da na eto 150 let-no cčrkev svoj obilen blagoslovl Bojdi n^na najstalneia krepkcst, nevenliva najlepša pičcim-ba, vrelost njeni kotrig, štere so v pretečenotn zida!e, vu vezdašnjem svetile, za bodočnost pa znale bodo delati i moliti!
Razloini mali glasi.
Radostl glas. »Premišlavam si od ddvnji dflč?ov, od nigdššnjl let. Božel sveta je steza tvoja: gde jeste Bog tak ztnožen, kak ti, Božc?" (77. Zolt. 6. 14)
Z urada maršalata Dvora so naš gosp. pOipek nasledflvajoči dopis prejeli: .Preuzviie-nom Oosp. Dr Poppu Bskupu Evangeličkc crkve Zagreb. Preuzvišeni Oospodine Biskupe, Po na-logu Nj. K. V. Kneza Namesnika čast mi je Jz-javiii zahvalnost Vam i poverenoj Vam pastvi Puconaca na izrazima odanosti i pozdravima podnetim pril:kom proslave Stopedesetogodii-njice osvečenja Evangeličke crkve u Puconcima. Ministar Ovora, Milan Ant č v. r. — Ravnotak so prij^li g. piiipek jžvlenja zahvainosti z ovi ražst.
Občinsko spravišče naie cerkve v Jugo-llaviji bode 22. i 23 janužra v Novoj Pazovi.
NaS pflšpek Dr. Popp Fillp so 3. jan. prvič oficielno obitkali pravcslavnoga patriatha Varnavo v Beogradi.
Novi doktor. Pred Božlčom je bio promo-viran v Grazi za doktora medicine Pintarič Ja noš z Bogojlne, ki kak gimnazist je eden čas viivao skrbnost našega DijaCkoga Doraa todi. K lepomi dospehi Njemi gratulerarao i se ž-nje-govimi domanjimi vr6d tQdi veselimo.
LObčzen do siromfikov. Od Boga blago-slovleni naš rojžk, Weren Jožef veletrgovec v Uljl, so pred BOžičem 57 mtr. flanela, 12 rob-cov na glavo i 6 p. llrumfeo poslali puconsko-mi dUhovniki, naj to siromakom raztalajo. T6 Plemeniti dir samoga teb^ hvali. u Mrtetoost.Pred vnogfmi lžtmi je odlšao z MoiCiaec vu Rezovac (SlavonJja) Crepnjak Ivan.
Na novom svojem mesti si je lepo včrstvo i poštlivanje spravo. Pretninočega leta okt. 27-ga starosti 77 1. ga je Oča nebeski domo pozvao. Žalfijejo ga deca tam i rodbina eti v našetn kraji. Naj ma sladtek počinek.
D. Lendava. V adventi stno meli dva ver-skiva zvečdrka. Napredavanje je mdo dOhovnik na prvoin od Sv. Pisma, na diflgom od čtenja Sv. Pisma Goričtčla je fararca i Rožai Irčn, solo je popžvala Šftar Gezova, duett sta popevala Bohar Lola i Ments Pirl, deklarralivali so: Menti Janoi, HegedOš Blanka i Š ftar Baba. Navzoči je bilo preci vernikov. — V našoj gmani se je pretninoče leto narodilo 4 dec6, mrlo je 3 oseb, zdao se je eden čisti i eden tneJani par (deca bodo ev. vere), v naio cerkev so stopili 1 moški i 2 ženski, vO je stopila 1 ženska zavolo ženidve. V osn. šolo hcdi 16 pojbov i 15 dekeo, v mešč. šolo 4 pojbov, 5 dfikeo. — Na cerkev je vkfi-per prišlo v gmani i zvHn gmane z šenkanim delotn vrčd 30 000 Din dara, na zvonč 100 Din. Gmana je dobila od G. Adolfa drfištva 4,737 50 Din pomoči. V gmani je za G. Adolf drOštvo, za ruske evangeličane i za driige dobrodelns cile 1,193 Din zbrlno vkfiper. Žensko drfištvo je ob-darllvalo srmaško deco z oblekov i z slačecom v rednosti 350 Din. Duga na cerkev nam je ostalo 60,000 Din. Či se zgl&dnemo na to edno-letno šafariivanje naše male gmane, moremo praviti: Hv&la bojdi Gospodnomi Bogi i boži blagoslov nad vsemi našimi dobročinitelami IŠk
Božični večžr v puconskoj cerkvl.   Na
božični večer, to je 24. dec. popoldnevi ob 2 vdrotna je puconska c^rkev rždko svetšenje mela — zvQn lepoga računa Mrnikov, jenad 300 šol. decč vz61o tal pri božoj svdtoj sliižbi. Po obč-noj pestni so g. dfihovnik ,,liturgio" držali, za tčm so pa deca deklaraalivali lepe božične pesmi. Lepo je bilo napredavanje »Šteroga z ti deveti" igre. Prav lepi i genljivi je bio govor od pri-iestja našega Zveličitela Jezuša, — iteroga so s toplimi rečarni napredali g, diihovnik. Pod vodstvom g. kateheta Jonaša so deca več lSpi božični pesmi popevali. Po dokončanji osvelka je vu ioli ,,Prekm. evang mladinsko drOšivo", obdarOvalo okoli 80 siromaške šol. decč z ršz-ličnira blagotn za spodnjo i zgoranjo oblžko. Ostali so pa zvčzke, svinčnike, radirke i pčra dobili. Pri tom obdaruvanji so tal vzčli šcl. de-ca ; puconske, predanovske, brezovske, sebebcr-ske, moščanske i pečarovske šole. Za kritje vd-divanja so deca po vesnfcaj nab^rali. Puconska . H-anilnica in posojilnica" je 50 Din dariivala. Šol. upravitcl A. Šavli z Predanovec 30 Din. DOhovnik so po g. Weren J. veletrg. z Celja poslanoga džra prekddli za deco 30 m flanela i 5 parov štrumfel. Gospodin Bdg naj poplača vsem darovnikom, iteri so z svojimi darmi raz-včselili tnšlo i nedužno dečico. Fk.    -
M. Sobota. Na  slednjo adventsko nedelo je naie vrelo ženiko drOitvo med lžplm dsvet-
Strdn 30.
DOSEVNI LIST
januar 20.
kom obdarUvalo 48 sirmaški šolžrov. Z dosta trfidom i velikov liibeznostjov so gospa Ružova na edno božično igro navčili n?Lle io!are i šo-larkinje. Ali veliki triid je ne bio zanian: vnoge oči so se napunile s skuzami. Edna deklina se je z genlivfmi rečami zahvalila za obfitel i gvant, s iterira so naše evang. ženske teliko sirorra kov zavarvale pred mrazom. Z etim svojim djdnjem je scbcško žensko driištvo pa pokazalo, ka edna krščanska gmajna nesmi samo gučati od liibčzni, nego IDdi z djdnjem mora posvedo čiti, ka v nje jeste lubezen i ka je ona v liibčz-ni. Lepše narodjenje našega Zveličitela nebi mogli svetiti. Hi!o smo dužni predvsfem onitn, ki so s svojimi lepimi darmi omogočili eto delo JUbezni.
Advent v puconskoj cčrkvi. Vu S;6!om ino tihotn adventnom hipi je vsako gojdno bila vu cčrkvi boža slfižba, pri šteroj, gledžč na 150 letni jubileum cerkve, so dQhovnik razklšdanja meli od cerkevni nastav i opravil vu svetlosti Sv. Pisma. Dugovanja govorov so bila: gtnana, cčrkev, torem, alfa>, krst, G veččrja, zda^anje, predganca, orgole, boža slOžba, biblijska vora, hižna pobožnost, šola, brfitiv, presbiterium, zldta kniga, znotrešnja tnisija, Gusldv Adolfa podpor-nica, zvflnešnja rnisija. Ki so rčdno prihijali, so z te pobožnost ne malo blagosiova zajitnali.
Puconci. Pieminoče leto je bilo v našoj cžrkvl rojeni 41 dcčkov i 33 deklic, vsevkup sa-mo 74 dece. Z ete edna deklica nezakonska. — Mrlo je 67 osčb, med temi 35 moškoga spola i 32 ženskoga spola. (Zvon te so y Soboškom špltali rorle 3 farne osebe i med rojenci je bilo 4 mrtvorojeni. Tak pravzaprav ravno telko mrt-vecov je mela fara, liki rojencov.) Rojencov, do-tično vopreminoči spšdne na posebne firne vesni-ce: Andreci 3-2, Bokrači 1 — 1, Brezovci 7—5, Dolina 4-1, Gorica 7-4, Krnci 2-1, Lemerje 5—7, Markišavci 1-4,Moščanci 5—7, Pečarovci 7—1, Polana 1 — 3, Predanovci 6-5. Puconci 9-6, Pužavcl 4 4, Sebeboici 4 5, Šalamenci 3 - 4, Vaneča 5-7. Zdalo se je 21 čisti evang. pirov i 1 par fakšl, ka je mož r. kat. vere. Pri konfirmaciji je bilo 76 dece, raed temi 33 pojbarov i 43 deklin. — 2 Gospodnovov sv. veččrjov le živelo 645 moškoga spola i 944 žen-skoga spola osčb. — Vu našo cerkev je ne pre-stopo nišče i z naše cerkvi je ne vfistopo liidl nišče. Donok eden sebeborski rojak je v Bački v r. kat. ccrkvi skleno ženidev. — Dobrovolni daritelov po zlžtoj knigi srao meli 401, Šteri so dariivali 8940 Din. gotovi penez, 84 faiatov sveč na olfir, 96 faldtov sveč v bliščare. Nadale je daruvalo fžrno žensko driištvo za 12 klopi 3435 din i na Porkolabov križ 1000 din; Flisdr Ir^na z Vaneča i Baler Ana z Gorlce sta darOvale 1 prestret na altar, z tržmi rodlimi prestrčti navkOp, z fine čarne siiknje, vdzašitoga z Biblijskim go-vororn. Žibrik Irma z Polane je daruvala dva pulpitniva   prestreta,  lepo  vozašitiva z ročnim
delom. — Doševni L'st wA v našoj fari400na-preplačnikov; E^angeličanski Kalendari si je spravilo više 500 farni driižin.
Zgodovinski dčn za nemški n&rod. Ja-nuira 13 ga je posaarsko prebivalstvo z 477,119 giasovrai pr6ti 48 637 glasom vOpovedalo, ka se nazšjoovrnč k Nemčiji. Radost zmagovalcov je nepopisna.
Širltele Evangeličanskog« kalendarlja proslmo i opominamo, da neodine eksemplžre do Iga februara nazaj sprdoijo v Tiskarno, dr nači moreb*tno škodo sami bodo nosili.
Božičnica v Andreskoj šoli. Naš dober šolski ravndtel Ratkai Odon i njihova z'atoga srca gospa, puconskoga farnoga ženskoga društva predsednics, so nam pa-li veliko Božično radost spravili. Radost duhovno z bogatim redovčkom, popoldnčd i vefer napredšaim; i radost telovno z obdariivanjem ioldrov i sirona'<ov.
Turobni glasi. Odselili so se zadnji mesec z Puccnske fare vu večnost: Sečko Ivan v Mar-kišavci, st. 75 1., Šiftar Lajoš na Gorici, st.251., Melin M-kloš v Šilamenci, st. 81 1., Skrilec Mat-jaš v Brezovci, st. 741.. Časar Kata, roj. Kuronja v Moščanci, st. 80 1., Vajda Karol v Dolini, st. 24 !., Š fiar Maria, roj. Marič v Pužavci, st. 401., Črepnjak Karol v Dolini, st. 70 1., Kiihar Ana, roj. Hfklič v Puconci, st. 78 1., Baler Števan v Sebeborci, st. 461., Poredoš Matjaš v Pečarovci, st. 39 i. Naj majo sladtek grobski sčn i blaženo goristanenje I
Moravci. Šolska deca moravske evang. gmajne so tnela dec. 24. tak zvano božičnico. Po boŽGj sliižbi so deca deklaulrali na božlč spisane veršuše, po tetn so pa naprždali edno igro : »Jezuš mi je vse". Eto igro so g. šolski upravitel) Škalič vodili z velkov pazlivostjov. Tak lepo so deca deklamirali i igrali, da so vsi navzdfi bodoii gmanarje z spomenkcm le-poga zadvečarka i osvetka odhajali dorao. Po kiatki rečaj kaplana, tned deklatnacljami, so g. KOhar Štefanova goriprečteli edno Ičpo božično pripovest. Pri konci so pa pred igrov g. Škalič Dežo napredavanje tneli z tem titulušom :Lubč-zen v krščanskoj sv. materi cerkvi. Po božičnici je mordpsko evang. žensko drflštvo obdartivalo deco, vsevkfip 170 dece i mcd tejmi 20 siromai-keše z bole obilnimi dartni. Tak je žensko drO-štvo 800 D ov alduvalo na obdarttvanje dece.
V SobotSkoj gtnani se je v premindčem 1934 leti narodilo 50 decč. Možkoga spola 28, ženskoga 22. Vsi so zdkonski bili. — Mrlo je 33 i 12 v bolnlci, kl so nž z Sobotške gmane. Z možkoga spola 20, z-ženskoga 13. — V-hJštvo je stopilo 19 pšrov.
Samovolni dari na goridržanje DCševnoga Llsta: Z Sobote Benko Jožef ndrodni poslanec 150 D, gospa Dobraica 100 D, KranČlč Jinošo-va 10, Jarnevič Peter 5, Zelko Mikloš Nemšavci 2, Seričn Števan Renkovci 2, Bencik Janoš Bel-tinci 5, Kranjec Peter Gederovci 20, Szinicz Ja-
janudr 20.
DOSEVNI LIST
Strdn 31.
noš velelrg- Maribor 70, Mr. Šiftar Didi Maribor on fvi-Dnjak Franc Re*ovp.c 20, KOronja Jancš norlca KOHč Števan Salamenci, Kardoš Vince Polana' 2-2 D, Temlin Ida Ksnada 1 doia"r, 5noš Terezlja Franclja 10, Benko Marija vučite-jjca Cankova 40, Vrečič Viktor VaneSa 5, Bol-diždr J&noš Šalamenci 2, Drvarič Lajoš Fran-cuiko 10, Benkič Kalman Pužavc! 5 Jos. Weren veletrg. CeJje 70, KUhar Janoš (spodnji) Puconci 5, Luthšr Lajoš Poconci 2, Kovati Karolj duh Sla-veča 10, Dotnjan Franc Brezovci 5, Fitear Lajoš Brezovci 4, Šoštarec Matjai Puconci 2 vd. Šošfarec Ana Puconci 10, Luthar Jožef (marcina) Sebeborci 10, Škraban Lajoš Puconci 2 Din. — Rad« bi na-daljžvali! Srdčna hvdla vsem, ki vu eti težki ča> saj hitijo nara na pomoč, naj moremo nadale go-rldržati nai preveč potreben jedini slovenski evangeličanski list!
Pošta. Zšdnje svetke je reditelstvo od čte • njdrov dosta veseloga poročila i troštanja prijs-lo. Lepo se žahvžlimo za vse pozdrave, posebno g. Jos. Wereni v Celji, Bernalh Franci v Grazi, Andreč Tereziji i Temlin Idi v Canadi. Z naj-več pisem čtemo velko hrepenenje za domdčcv cerkvov, vu šiero ti ozdaleč bodoči nemrejo z svojimi domžijitni navkfip goriidti. Vu toj dfl ševnoj žalosti je njim najvčkši trošt naš Dtišev ni List, šteroga z nezgovornov radostjov Č16jo. To nam pišejo Drvarlč Mihalj i Ficko Ana z Montevideoja, Fujs Rudolf i tiiv&rišica, FJisžr Irena i Baler Anna z Francije. Sooš Terezija z Franc'je z Jepitn veršušom pozdržvla Puconsko-ga farnoga ženskoga drfištva kotrige. Bezndc Irma z Francije sa vu dugom veršuši genlivo spomina s svojega dobroga, vu tidjlepši letaj vfipreminoEega vučitela, Hima Sandora. Veršuš ma" lepo vsebino toti, ali ovak neodgovdria vorcanom veršuša, zato ga nemoremo cbjžviii. — Celec Štefan Buenos Alres. Prošene kalenda rije smo Vatn taki odposlali na recepis. Po 35 centaj je lehko odSte. — Cipolh Vince Bethle hem. Vaše lepo pismo prijali. Hvšla za vse. Vupamo se, ka ste nove kalendarije vu rčdi do-bili. DrGgoč vu pismi več. — Naslediijoče pisrao nas je preveč obdselilo i je vu celoti objavimo. Toplo zahv&Inost vad!Qjemo za čedno miseo i lepo činenje. Vsžm tistim, ki labijo naš Ust i šččjo, naj se gori obdrži vu vezddšnjš slabi ča-iaj, na podldgi toga plsma erfčroo: Idlte i vi prispodobno činte pri vsdkoj džnoj prilikf! Ve-rebratski topeo pozdrav vsem. — Pozdrdvlamo najsrčne celo upravo ..Dflševnoga Lista", i ve-sčlo pa srečno novo leto njim želetno. Nadale Vam ddmo znati, da se je preteklo soboto 29. dfc 1934 leta osvetno oženo naš po vsž kra-jinl pozndni dečko, Fartelj Jžncš \z černelavec z Flfsar Viltnov zaročnlcov z Lemerja. Ta osvet na prisega st je končno vršila v našoj eyang. cerkvl i po naši nžvadaj v Versailles-i. Zelemo pa totni mlddomi pdri, šteriva sta dnes pred sv. oitarom   naše   matercerkve   prisego položila s
svojov liibžznostjov i vernostjov, da njfma Bog da dosta sreče ino blagoslova svojega! Nadale Vam džiio znati, da stno meli edno mžlo vu-godno priliko na toj našoj osvečanoj driižbi, da smo se ne spozdbili na naš visoko poitfivani »Duševni List'. Na td cio smo vkuper nabrali eden rnd!i djr 115 Dln., te mali da> poklonimo na gorfdržštjje naiega (1Diiševnoga Lista." Zdaj pa primite naše pozdrave, štere Vam pošilatno z daleSnje Frarcljc. Spoštovanjem : Ciguth Šte-fsn i M holič Štefan: — Brouessy, dne 1.1. 1935. Gornja Slaveča. 24. dec, na Svfeti post, zadv. ob 4. vori smo vu našoj cčrkvi — kak vsako leto td lepo krstšansko navado mk naša ^?erska občina — lepi božični zadvečarek držali z sledččim osvetnitn programom ; 1. Začetna občna pesem. 2. Predga domdnj. duh. poleg Esang. Jžnoša III. 3-4. 3. ,,Vesčli den je nam zišao" popejvao na 4 glase naš cerk. choruš. 4. ,,Božični večžr" deklairžlivala Frumen Marija. 5 ,,Tffldem sem, dolpočin^m" ~- solo spejvao Pojbič Joško, sprev. na harm. naš k&ntor. 6. ^Gloria in excelsis deo" — deklarnžlivao Wag-ner Karol. 7. Molitev Jz opere ,.Freischulz" — solopopev gospe KovAtšove, na harm. sprev. naš kantor. 8. ,,Svčta noč" — božična igra. Napre so di\i odrasli. 9. ,,Tiha noč, sv6ta noč" — pesem popevao na 4 gldse naš cerk. choiuš.
10.  Zaprtna občru* pesem. — Božično drevo stno Ietos tiidi meli vu   cerkvi lepo okinčano.   Cela naša cerkev  nabito puna bila posiašavcov.   Ti poslUiavci so se z veselim srcom vrnili vu svoje domžnje kuče. — Po 6svetnosti smo offert. dr-žali na Novo Vrbatko diakoničko društvo,   na-bt&ao bilo 93 50 Din.   Naj   Bog  blagoslovi te darovdlce ! — Kovdtš dfih.
Turobni glasi z Gornje Siavečke fare. Ostavili so te zernelski plačen dol zždnje raej-scce : Nov. 8. Landžai Jožef, vdovcc, z Sotine, vu 78. I. star.; nov. 10. vd. Hajdič Treza, roj. Rituper, v Vidonci, vu 84, I. star.; nov. 22 ga Škodnik Rudoif, samec, z Gor. Slaveč, vu 39. 1. star ; dec. 7-ga Wagner Franc, roj. v Krotten-dorfi, v Kuzmi vu 88 1. star.; dec. 17 ga Celec Jožef, vdovec, z Gor. Slavcč, vu 88. I. star. Vu njih 80 naš verevreli, D. L. vrli čtenjžr, G. sla-večki obč. skrbnlk svojega 1. očo zbabili. Te včpreminoči naj irajo sladtek grobski s€n i naj počivajo vu miril Ti žalGvajoči pa naj se po-činčjo vu Božera sv. ravnanji I Naskori na pžvi-denje vu nebesaj!
Gornja Slaveča,   Offert.  na fond štatnp.
11,  4. 15 D,   offert. na Luther fond IV. 8. 31 D, offert. VI. 24. za gladuvajoče v Rusiji 55 50 D. Srdčna hsdla za i€ džre ! — Naše vrle devojke fz vžsi Gornja Slaveča pred kolednlmi svžtkami so trnck  lepo okinčale naš Bcži hrara.   Bckan Ernest iz G. Slaveč trfida   nepoznavži   vu celoj gmajni okolik hodeč na okinčanje cčrkvi sledčCe aldove nšbrao vkOper po vesnicaj: Gor. Slaveča 78 D, Sotina 74 D, Kuzma 44 D,   Dolnja S!a-
Stršn 32.
DOŠEVNI LIST
fanudr 20.
veča 35 D, Nuskova i Serdica 55 D, Gornja Lendava 34 25 D, Vsevkuper: 324 25 Din. Iz-datki na okinčanje cčrkvi 294 Din. Zaos!anek 26 15 D. je na c6rkev dariivano. H?ala za tč milodare i z» trfid vsžm, ki so coj poroogli za okinčanje naše cčrkvil Naj t6 Vsamogoči Bog stofarti nazSj plača darovnikom i l^oi dcvc jkam njihove dare i trflde!
Rano vesčlje BNovin". »Novlne" se ve selijo, ka je pre nikii nemški f rar v ednom člankl to piso, da je potrebno, nda Juteranje" nazaj ido 14, cdkčd so odiil', v materino hišo, v katoličansko cerkev." Pa .ka to natiho vsi mislčči evangeličanci cd dnč/a do drčva bole jasno prJznavajo" (?l) itd M evangeličanci, ki smo vdrni k Krlstušovomi evangeiiumi i svojo matercerkev, to drago herbip, za štero so naši v Božem m6ci počlvajoč! očški n!gda telko pre ganjanja i mantrništva mogll prefrpeti ravno od (č »edino zveličajoče", ,p'ž e krščanske" cerkvi, t6 od paplnske cerkvi — mi sinovje i hčeri 16 telkokrat prega"njane i zani š/ane, itak pa Kris tušove evangeličanske cerk?i ne vorjemo, ka bi se najšo fškši p'a?i evangeličanski diihovn k, ki bi tak grdo piiisko po 1 caj svoje daševne ma terč, kak to »Novtae" pišejo. (Mogoče, ar je apostata postao. Red) Č( bi pa kakil duhovnik tdresanpiso, z mermv diilov lehko povemo, ka je zblojene pimeti i zab 6djene dQše »t^roš" i ne pa evangeličanski .pattčr". Ar prave pineti evar.-geličšnec z dliševne sveklojti evangeliumagttovo ne žele nazaj v ddševno tetnnost. Luther, od Gos-podnoga Bogš odebršni i poslšni reformator, je evangeliumske kričane • 0 odpeio z temnosti sredjega veka, od nerazmete cerkvene ceremonije naza] na prosno, ali to pravo, apoštolsko krš-čanstpo. Zato je nam evangellčancom nikam ne potrebno nazaj idti, ar smo mi že dšvno nazdj odišli v ono apoitolsko evangelumsko cerkev, kama raorajo prvle - sledi vsi krščanje, ki so od evangeliuma vkraj zablodili, nazšj najti. Na »obilen sad* (to ka bi vsi proteštanti naj pa pinski postanoli) zato zobston majo tak dober apetit niiterni gospodje okoli Novin, artsti220 raillion proteštAntov, šteri je na stveti, požreti nikak ne mogoče. Pa niti n&s, eto malo prigiičo evangeličancov eti nS, dokeč bomo znali, ka je KristuŠOV evangelium.      Evangeličanec z Goričkoga
DarJ na Dijaški Dom. G Hahn Izidor knig tržec, so na Dijaškoga Dčma račua več letnikov DQševnoga Lista, breiplično dobri bili v zvezke dati zviitii, da se tak leži na kčsno vržmen obarjejo. Lepa hvalal Na g. Benko nar. poslanca porščanje  Dravska   bano-
vina 1000 dindrov, z-Tišine g. Rehn Jšnoš trgo-vtc 50 dir, z-Rankovec Ouček Karolj 10, Šbfll Franc 5 din. Srčna hvala za lepe dari, šterenaš siromaški dom nateliko potrebflje.
Na DljaSki Dotn so dali z Gradlšča krum-plSe vsevkOp 154kgramov. Z Skakovec: pšenico vse vkup 32 litrov. Z G. Petrovec vse vkflp 16 1. pi. 24 ž. Slanjovec 12 1. ž., z Lucove vsevkOp 4 1. pš. 3žita.ŠQlinecvsevkQpl5l.žita. Ženavljavse vkup 10 1. NerAdnovec 2 1. pš. 3 ž. Z Adrianec 3 ž , 5 pš, cela gmajna 68 ]. žita 30 pšerice. Z-Mlajtinecvsevkup 41 i pol kg. pšenice. Z-Norš:-nec 19 kg pienice. Z Martjšnec Vezčr Gčza 10 din., drugi 55 kg pienice. Z-Veičice 71 kg pšenice. Z Nemšavec 5 kg pš. 2 kg ž. Z-Rankovec 32 kg pšenice. Z Černelavec 18 kg pi. 6 kg ž. Boreci 22 kg pi, Z Sod šinec 60 kg pienice. Z-KOpii-nec 11 kg pi. 5 kg ž. Z Vanča včsi 20 kg pš. Z-Sobote eden pobožen človek 50 kg pšenice. Srdčna h^ala dobroga srdcž daritelotn i po-beričom !
NaSe čtitele opozžrjamo na k toj številki priloženo knjižico Dr. R W. Pearson?, (1Zdrav-Ijenjc s pomočjo zdravilni svojstev zeliič."      .-
Prekmursko evang. tnladinsko druStvo v Puconci bo itnelo svoj 6. letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. jan. 1935. po-poldne cb '/2 2 uri v šol. d?orani osnov. iole v Puconcih. Dnevni rcd: 1. Otvorltev. 2. Overov-ljenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Po-ročllo predsednika, tajnika, blagajnika. 4. Dolo-čitev čiansrlne za 1. 1935. 7. Voliiev odbora. 8. Program dela v bodoče; predlogi; sluSajnosti. Vodstvo vabl vse člane in prijatelje, da s« zborovanja udeležijo. ,,Trdi grad je n^š Bog!"— Flisar Karol predsednik.
Satno dvoje mesto je vu vokivočnosti!
To edno v nezgrGntanoj niantri, to drOgo v nezgriintanom blaženstvi. To edno je Šatana driištvo z vsžkov zgiiblenov dflšov. To drflgo je Jezuša drOitvo z vsakov odkuplenov dfišov. Toga ednoga mesto je ' u pčkli, toga drUgoga pa v nebčsaj. No vu šterom mesti bodei ti? (Jan. 5, 24  Ozn. 21, 1   8  Ozn. 22. 14-15)
Veri vu Gospon Jezui Kristuši i zvcličai se ti i hiža tvoja. (Ap. dj. 16, 31)
Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.