Posfnfnii plačana ▼ gotovini Leto IX., St. 38 (»jutro« xvn^ k. zts a> Ljubljana, ponedeljek 21. septembra 1936 Cena 2 Din ^j/iaviiutvu. i^jumjaau, tvo&tljeva ulica 6. — Telefon St. 8122, 8123, 8124, 3125, 8126. Diseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t- 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora st. ioa. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum* partnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: KnaJTJeva ulica 5. Telefoa St. 3122, 8123, 3124, 3125 tn 312«. vsav ponedeljek zjutraj, r- Naroča se posebej tn velja po pošt: prejemana Din 4.-, po raznašal-cib dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoa St. 2440. Celje: Stroeemayerjeva uL 3, TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. <— Oglasi pc tarifo. SREDNJA EVROPA IN MEDNARODNA GOSPODARSKA KONFERENCA V začetku oktobra bo obiskal Beograd (rancoski trgovinski minister v svrho poglobitve gospodarskih odnošajev s Francijo Dunaj, 20. septembra, d. *Neue Wiener Tagblatt«; objavlja iz Pariza vesti, po ka* terih izjavljajo v francoskih vladnih krogih, da se mora pri pripravah za mednarodno gospodarsko konferenco računati tudi s srednjo in vzhodno Evropo. V tem pogledu so bili zlasti važni sklepi stalnega sveta Ma'e antante v Bratislavi. Prav tako dos mnevajo, da bodo tudi na bližnji konferen* ci držav rimskega protokola na Dunaju razpravljali o gospodarskih vprašanjih srednje Evrope. Da bi proučil gospodarski položai v Podu navju in se dogovoril o smernicah sodelovanja srednjeevropskih držav z Nemčijo in zapadnimi državami, bo odpotoval fran* erskj trgovinski minister Bastide v prvi polovici oktobra v Beograd ter bo posetil tudi Dunaj in Budimpešto. Kmalu nato se bo odzval vabilu za obisk v Rimu. V Beogradu naj bi francoski trgovinski minister razpravljal o naslednjih zadevah: 1. o klirinškem dogovora, 2. o razširjenju francosko-jugoslovenskih trgovinskih odnošajev, 3. o financiranju češkoslovaških dobav za jugoslovensko vlado, 4. o ureditvi rumunskih dobav nafte Jugoslaviji in pripravi potrebnega posojila v to svrho. 5. o zgraditvi jugoslovensko-rumunske pc* trolejske rafinerije. Kakor zatrjujejo v vladnih krogih, bo prišel k zaključnim pogajanjem v Pariz ju* goslovenski min. predsednik dr. Stojadino* vič, ki bo potem odpotoval tudi v Loudon, kjer naj bi se izvršilo finansiranje rumunskih dobav nafte Jugoslaviji s finančnim sodelovanjem neke londonske bančne^ skupine. Iz teh razlogov se more tudi računati s f r a n cosko* r u mu nsk i mi in rumunsko-angles šktmi pogajauji. Namera francoske vlade, da bi predlaga« la sklicanje mednarodne gospodarske konference, zbuja veliko zanimanje tudi v ameriških trgovskih krogih. Novoimenovani ameriški poslanik v Parizu, Bullitt. se bo sestal zaradi te zadeve z min. predsednikom Blumom in mu sporočil pobude Roo6e* vel ta, čegar prizadevanja streme k istemu cilju. Po neki washingtoneki vesti se bodo pričeli pred koncem septembra francosko* ameriški pripravljalni razgovori, na katerih se ima proučiti vprašanje sodelovanja Zedinjenih držav na mednarodni gospodarski konferenci. Trgovinski minister Bastide bo že v Ženevi razpravljal z angleškimi strokovnjaki o isti zadevi. Naloge gospodarske centrale Male antante Rim, 20. septembra, o. Glede na sklep o ustanovitvi gospodarske centrale Male an* tante poročajo tukajšnji Usti, da bo Vr'čela poslovati 1. oktobra Sedež centrale bo v Pragi, podružnici pa v Beogradu in Bukarešti. Centrala bo predstavljala gospodarsko zvezo Male antante. Po vesteh lista >Giornale d* Italia« i>o naloga te gospodar, ske zveze ugotoviti, katere surovine lahko prevzame češkoslovaška industrija od Jugos slavije in Rumunije v zameno za dosedanje dobave iz zapadnih držav. Gre predvsem za železo, baker in petrolej. Razen tega si bo prizadevala ta ustanova, da v splošnem oia-či trgovinske zveze 7 ostalo srednjo Evropo. Delbosove konference Ženeva, 20. septembra, o. Francoski zu* nanji minister OeUos je imel tudi včeraj celo vrsto konfcrcnc in razgovorov. Med drugimi se je sestal s turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom, z ruskim komisarjem za zunanje zadeve Litvmovim ter s stalnim delegatom Jugoslavije pri Društvu narodov Subotičem. ►«11 Toledo v plamenih Oblegani uporniki se še vedno branijo, čeprav jih neprestano obstreljujejo iz topov in strojnic Madrid, 20. septembra. AA. Iz Toleda poročajo, da je vladno topništvo ves dan bombardiralo razvaline AH-azaria ter zgradbo bivšega vojaškega poveljništva, ki so jo uporniki včeraj z nenadnim napadom zavzeli. Vladne čete so v zgodnjih urah evakuirale oni del Alcazarja, ki so ga zavzele. Okrog poldneva je general Asenzio, povelj* nik republikanske vojske, ki je ponoči pri* spel v Toledo, odredil, naj pripravijo velike brizgalne cevi in bencin, da bi ga brizgali na poslednja zatočišča upornikov. Miličniki so ukaz izvršili pod zaščito ognja, ki so ga si-pali njihovi tovariši na zgradbo vojaškega prvelistva. Ko so miličniki prispeli do zgradbe in ko so že pričeli polivati jo z bencinom, so uporniki nenadoma izvršili izpad in se po kratki borbi polastili cevi z bencinom ter jih naperili proti vladnim po-elojankam. Sicer jim namera ni uspela, toda poskus miličnikov je propadel. Uporniki so takoj nato prešli v protinapad in potiš* nili miličnike nekoliko nazaj. Že popoldne se ie razvila nova krvava borba sredi eksplodira i oči h granat in dinamitnih bomb. Miličniki so prisilili upornike, da so se umaknili v kleti, kjer so ee vgnezdili okrog svojih strojnic. Miličniki so zasedli v--p vhode v kleti. Topovi kalibra po 153 mm, 6 katerimi so dotlej l*>mbardirali /.giauuu,»o utihnili, posebni oddelki miličnikov, sestav* Ijen iz iberskih anarhistov, pa so izkopali t kletno steno zgradbe veliko luknjo in vrgli v notranjost 10 dinamitnih patron, ki pa niso napravile mnogo škode, ker so temelji zgradbe iz granita in so zidovi zelo debeli. Kljub temu so-uporniki nehali stre* 1 jati. Obleganje zgradbe ee nadaljuje. Toledo je v plamenih in ni požara po* gasil niti hud naliv, ki je trajal včeraj po* poldne ekoro celo uro. Od daleč mesta sploh ni mogoče opaziti, ker ga zakrivajo gosti oblaki dima. Na fronti pri Talaveri eo vladne čete ponovno z vso silo napadle uporniške postojanke. Več vladnih letal je preletelo Toledo in pregnalo uporniška letala, ki so sku* sala pomagati upornikom na bližnji fronti čilski poslanik jc kot začasni doyen diplomatskega zbora v Madridu izvršil včeraj zadnji poizkus, da se rešijo ženske in deca v Toledu. Predlagal je premirje za 24 ur. V Burgos je poslal brzojavko, v kateri je zahteval, naj nacionalna junta odredi upornikom v Alcazarju, da izpustijo iz trdnjave ženske in deco, ki naj bi prišle pod zaščito diplomatskega zbora. Tudi v Oviedu in Teruelu se uporniki še vixlno upirajo vladnim miličnikom, čeprav sta obe mesti že hudo poškodovani zaradi neprestanega obstreljevanja. Na cesti proti Madridu v bližini vasi Fuencarai so našli truplo vojvode Verague, edinega potomca Krištofa Kolumba. Ultimat generala Mole branilcem Bilbaa Saint Jean de Luz, 20. septembra, d. General Mola je poslal branilccm Bilbaa ultimat, v katerem jih postavlja pred izbiro med brezpogojno predajo ali pa brezobzirno ofenzivo. Odgovor zahteva za nocoj. Tisoč mož močna kolona generala Mole je baje zavzela mesto Zumayo. oporišče Baskov. Italijani zasedli Mallorco ? Barcelona, 20. septembra. AA. Tukajšnji list »Solidaridad Obrera« poroča, da se je na balearskem otoku Mallorci izkrcal večji oddelek italijanskih čet, tako da je sedaj ves otok dejansko v njihovi oblasti. Na mnogih zgradbah se vi jejo poleg španskih tudi italijanske zastave. Vrhovni poveljnik na otoku je stvarno !tali-janski poročnik vojnega broda Rossi. List pravi nadalje, da so po poslednjem napadu vladnih letal na Mallorco poslali na otok iz Italije večje število letal, ki jih je kupil znani španski milijonar Juan March. Novi španski poslaniki Madrid, 20. septembra. AA. Danes je bil objavljen komunike o imenovanju novih zastopnikov v inozemstvu. Za španskega poslanika v Parizu je imenovan Louis Aro-quista, za poslanika v Washingtonu Fer-nando delos Rios, bivši zunanji minister Barcia je imenovan za poslanika v Monte-videu, za odpravnika poslov v Rigi pa Se-ferino Palencia Alvarez Tuba. Socialistična narodna poslanka Matilda de la Torre je bila imenovana za generalno ravnateljico zavoda za zunanjo trgovino. Argentina ni priznala uporniške vlade Barcelona, 20. septembra. AA. Tukajšnji argentinski generalni konzul je novinarjem kategorično demantiral govorice, da sta se argentinsko poslaništvo in generalni konzulat v Madridu preselila v neko drugo špansko mesto. Burgos, 20. septembra. AA. Vlada nacionalne junte demantira vest, da je diplomatski zbor, ki je akreditiran v Španiji, zahteval svojo, premestitev v San Seba-stian. Tudi ni točna vest, da so nekatere južnoameriške države že priznale vlado nacionalne junte. Francija za sankcije proti Portugalski Rim, 20- septembra, o- Iz Londona poro* čajo, da je na zadnji seji mednarodnega odbora za kontrolo nad izvajanjem nevtral* nosti napram Španiji francoski delegat ostro protestiral, ker se razprav ne udeležuje tudi zastopnik Portugalske. Portugalska doslej na vsa tozadevna vprašanja še ni odgovorila. Francoska delegacija je nato pred* lagala, naj se zaradi njenega zadržanja proglase proti nje; sankcije. Postopanje Por. tugalske v vpraš-iju . nevtralnosti napram dogodkom v Španiji postaja čimdalje bolj čudno. V tukajšnjem tisku prevladuje mne* nje, da izvršujejo države, ki imajo velik interes na zmagi španskih nacionalistov, neprestano pritisk na lizbonsko vlado, da bi zavlekle rešitev vprašanja, zgolj zato, da bi lahko preko Portugalske podpirale španske upornike. Pribičevičeva oporoka Beograd, 20. septembra, p. »Pravda« poroča iz Prage o konferenci zastopnikov bivše SDS, ki se je tamkaj vršila. Pri tem poudarja, da na sestanku ni bilo zastopnika HŠS, čeprav se mudi v Pragi, pač pa ji je prisostvoval odposlancc demokratske stranke univ. prof. Božo Markovič. Dopisnik »Pravde« poroča, da se ima po oporoki pokojnega Svetozarja Pribičeviča intenzivno delati za čim tesnejše sodelovanje SDS in Davidovičeve demokratske stranke. Trdi se celo, da ima priti do fuzije med obema političnima skupinama. Kjuseivanov na poti v ženevo Izjave predsednika bolgarske vlade o odnošajih z Jugoslavijo Sofija, 20. septembra, p. Predsednik vlade in zunanji minister Kjuseivanov je včeraj ob 4.30 odpotoval v ženevo na zasedanje DN. Na postaji so se od predsednika vlade poslovili člani vlade, več članov diplomatskega zbora in mnogo njegovih osebnih prijateljev. Caribrod, 20. septembra, t. Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Kjuseivanov je včeraj popoldne potoval z ekspresom skozi Caribrod v Ženevo v spremstvu šefa svojega kabineta dr. Mi-leva. — Med postankom v Caribrodu je sprejel v svojem kupeju vašega dopisnika, ki mu je med drugim izjavil: Kakor vam je znano, potujem v Ženevo, kjer se bom udeležil z bolgarsko delegacijo zasedanja Društva narodov. Tam se bom sestal z zastopniki posameznih držav in bržkone tudi vaše države. Na vprašanje, ali se bo sestal z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem, je odvrnil: Ce se ne bova našla v ženevi, se bom na svojem povratku ustavil v Beogradu, da se ponovno sestanem s predsednikom vaše vlade dr. Stojadinovičem. želim mu ob tej priliki izraziti svoje osebne simpatije ter spoštovanje proti njemu in vaši državi, o kateri imam najlepše spomine iz časa. ko sem bil predstavnik svoje države v Beogradu in ko se je začela nova doba v odnošajih med obema prijateljskima narodoma. Zelo se radujem, ker cvete politika zbližanja in prijateljstva v duši vsakega Bolgara in vsakega Jugoslovena. To doka-, zuje najbolje tudi prisrčni prijateljski ! sprejem naših arhierejev v Jugoslaviji. Bili 1 so sprejeti v vsakem mestu najspontaneje j in so se čutili v Jugoslaviji, kakor da bi i bili doma. Tako se danes počuti tudi vsak | Jugosloven v Bolgariji. Na vprašanje, o čem bo razpravljal s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem, se je ministrski predsednik Kjuseivanov nasmehnil, vendar pa je odvrnil: S predsednikom vaše vlade bom govoril o vseh vprašanjih, ki zanimajo naši dve državi, v prvi vrsti pa bova govorila o vsem, kar je v prilog ojačenju miru na Balkanu in sploh, kar je v prilog svetovnemu miru. Upam in prepričan sem, da bo med nama, kakor tudi v času prejšnjih sestankov, polno soglasje in popolna enoduš-nost v vseh vprašanjih. Na vprašanje, ali bodo parlamentarne volitve v Bolgariji za gotov čas odgodene, je odgovoril: Vlada je v svojem proglasu obljubila bolgarskemu narodu poslanske volitve v mesecu oktobru. Za volitve je pripravljeno vse, kar je potrebno, in se bodo zato poizkusile izvršiti. O njihovi odgoditvi za sedaj ne more biti odgovora. Na vpraašnje, ali bo pri volitvah vlada nastopila z lastno listo, je odvrnil: Vlada je izjavila, da pri volitvah ne bo nastopila in da ne bo postavila svoje liste, obstoja pa težnja, da se ne obnove stare stranke in da se volijo osebnosti, najboljši med najboljšimi, torej oni, ki niso partizani. Treba je omeniti, da bodo z ozirom na pripravljeno gradivo volitve v Bolgariji tajne. Predsednik vlade je ostal še nekaj časa v razgovoru z vašim dopisnikom o splošnem položaju in se pred odhodom vlaka prisrčno poslovil. Beograd, 20- septembra, o. Na svojem po« tu v Ženevo je potoval ponoči 6kozi Beograd predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Kjuseivanov, ki se bo na povratku v Sofijo ustavil v Beogradu za dva dni. Izidi občinskih volitev Ljubljana, 20. septembra. Zaradi prekomasacije občin, deloma pa zaradi razpusta dosedanjih občinskih uprav so se vršile danes naknadne občinske volitve v nekaterih občinah kamniškega in logaškega sreza. Opozicijske skupine so deloma nastopile z enotno gospodarsko listo, deloma pa z listo JNS. Podrobni rezultati so nasIednji: Dolenji Logatec: volilnih upravičencev 612, volilo je 553 ali 90%; dobili so: gospodarska lista, nosilec dosedanji župan g. Grega Tršar 279, lista JRZ (Maček) pa 274 glasov. Gorenji Logatec: volilnih upravičencev 305, volilo pa je 240 volilcev, to je 80%. ! Gospodarska lista, nosilec dosedanji župan Miroslav Pupis, je dobila 123, lista JRZ , (Tomazin) pa 117 glasov. Skupno je torej dobila JRZ v obeh občinah 391, nacionalna gospodarska lista pa 402 glasova. Volilna udeležba je znašala povprečno 86.5%. Devica Marija v Polju: JRZ 507, opozicijska gospodarska lista pa 427 glasov. Blagovica: Samo lista JRZ 201 glas: opozicija v tej občini sploh ni postavila svoje liste. Tuhinj: JRZ 321. opozicija 125 glasov. Dobrunje: JRZ 553, gospodarska lista 283 glasov. Planina: podrobni rezultati še niso znani; verjetno pa je zmagala lista JRZ, ker so bili nacionalni glasovi razcepljeni na dve listi in sicer na listo dosedanjega župana Blažona in na listo posestnika Kiavte. Jubilej Rdečega križa Slovesna proslava 60 letnice jugoslovenskega Rdečega križa v Beogradu Beograd, 20. septembra, p. Danes so po vsej državi svečano proslavili 60-Ietnico plodnega dela Rdečega križa. Kakor znano, je predsednik jugoslovenskega Rdečega križa Nj. Vis. knez namestnik Pavle. V času svojega 60-letnega delovanja je jugoslovenski Rdeči križ preživel mnogo težkih časov, v katerih je mogel razviti vso svojo plemenitost. Proslava 60-lctnice je bila posebno slovesna v Beogradu, kjer so priredili v poslopju Rdečega križa in v Narodnem gledališču lepi svečanosti. V Narodnem gledališču je bila ob 10 dopoldne otvorje-na slavnostna akademija, ki so ji prisostvovali poleg drugih kraljevski namestnik dr. Ivo Perovič, vojni minister general Maric, pravosodni minister dr. Subotič in prometni minister dr. Spaho, zastopniki raznih drugih ministrstev, predstavniki pravoslavne, katoliške in židovske veroizpovedi, poveljnik mesta Beograda general Tomič ter mnogi drugi dostojanstveniki. Ko je orkester kraljeve garde odsviral državno himno, je akademijo otvoril prvi podpredsednik Rdečega križa senator Svetozar Tomič, ki je v obširnem govoru opisal delo jugoslovenskega Rdečega križa od njegove ustanovitve do današnjega dne, poudarjajoč pri tem njegovo požrtvovalnost in njegove uspehe. Za tem so bile prečitane pozdravne brzojavke, ki so jih poslale nacionalne organizacije Rdečega križa iz vsega sveta. Govoril jc nato v imenu vlade vojni minister general Ljubomir Maric, v imenu senata podpredsednik dr. L'roš Krulj, v imenu Narodne skupščine podpredsednik Fra-njo Markic, v imenu upokojenih oficirjev, vojaških uradnikov, invalidov in rezervnih oficirjev general v p. Gligorijc Jovanovič, v imenu saveza SK.l in drugih nacionalnih organizacij dr. Miloš Dragic, v imenu Združenja jugoslovcnskih žen pa gdč. prof. Draga Djurič. Pomladek Rdečega križa je izvedel nekoliko simboličnih patriotskih slik. akademski pevski zbor pa je zapel več lepih skladb. Vsi prisotni so odšli po akademiji v prostore Rdečega križa, kjer je bila otvorjena razstava, ki predstavlja njegovo delo skozi šest desetletij do danes. Med drugim je razvidno, da obstoja v dravski banovini 52 sreskih in 289 občinskih odborov Rdečega križa. Po otvoritvi razstave se je formiral veličasten sprevod, ki je krenil skozi mesto in v katerem so bili mnogoštevilni zastopniki Rdečega križa, beograjska šolska mladina, gasilska društva ter predstavniki ostalih patriotskih organizacij. Svečanost v Zagrebu Zagreb, 20. septembra, o. Danec so slo* vesno blagoslovili temeljni kamen novega doma Rdečega križa v Zagrebu. Dom ie že dograjen do prvega nadstropja. Posvetitev ie izvršil nadškof koadjutor dr. Stepi-nac. Pri slovesnosti sta govorila ban dr. Ružič in nadškof dr. Stepinac, ki je posebno 06tro nastopil proti vsem, ki delajo za no* vo vojno, ter prorti komunizmu. Kralja je zastopal na svečanosti general dT. Mantslj, prisoten pa je bil tudi poveljnik IV. armiie general Jurišič. Kmetijski minister Stankovič o likvidaciji kmetskih dolgov Sombor, 20. septembra, p. Danes je bilo v Somboru zborovanje JRZ, na katerem je govoril tudi kmetijski minister Stankovič. V svojem govoru jc navedel nekaj podrobnosti iz pripravljene uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Med drugim jc izjavil, da bodo vse kmečke menice, ki se nahajajo v zasebnih bankah in kmetskih zadrugah, izročene likvidacijski državni banki, tako da bodo prenehali sedanji odnošaji med kmeti in njihovimi upniki. Kar se tiče odplačevanja dolgov, se bo oziralo na njihovo višino. Večji dolgovi sc bodo likvidirali na poseben način, manjši pa zopet na drug način. Večji dolgovi se bodo trctirali individualno po plačilni sposobnosti dolžnikov. Kmetje, ki imajo nad 75 ha zemlje ne bodo zaščiteni. l'redba o likvidaciji kmetskih dolgov bo izdana že v najkrajšem času. O agrarni reformi je dejal, da bo defini-tivno likvidirana najkasneje do 1. 1938. Likvidirana bo postopno v posameznih krajih, kakor bo najbolje v skladu z interesi naroda in države. Kongres jugoslovenskih mest Cetinje, 20. septembra, p. Dopoldne je bil na Cetiniu otvorjen kongres Zveze jugo* slovenskih mest. na katerem zastopa 60 mest nad 80 delegatov, med drugimi tudi iz Ljubljane in Maribora. Kongres se je pričel ob 10- dopoldne v dvorani banske uprave ter so otvoritvi prisostvovali zastopnik kralia poveljnik zetske divizije general Talič, zastopnik predsednika vLade podban Jevtič in mnoge druge* ugledne osebnosti. Kongres naj bi manifestiral solidarnost vseh mestnih občin, zlasti v vprašanjih, ki so ostala zadnje čase še nerešena, predvsem glede občinskih statutov, ki naj bi nudili najširšo samoupravo mestnih občin, volitve občinskih uprav z neposrednim tajnim glasovanjem, izpremembe zakona v pogledu zaščite zakonito pridobljenih pravic mestnih uslužbencev, kakor tudi uveljavlienia zakona o zagotovitvi eksistenčnega minima. V začetku zborovanja je pozdravil zt>orovalce tudi župan ljubljanske mestne občine dr. Adlešič. Rumunska kraljica Marija v Beogradu Beograd, 20. septembra, p. Davi ob 9. je prispela v Beograd Nj. Vel. rumunska kraljica Marija. Na postaji v Topčideru so jo sprejeli Nj. Vel. kralj Peter, Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej, zastopniki vojaškega in civilnega kraljevskega doma. osobje rumunskega poslaništva in mnogi drugi odličniki. Popoldne ob 18. sta rumunska in naša kraljica odpotovali preko Splita v Miločer. Na postaji so se poslovili Nj. Vel. kralj in oba kraljeviča, kraljevska namestnika dr. Perovič in Stankovič, vojni minister Maric, prometni minister Spaho, osobje rumunskega poslaništva in drugi. Gobbels na poti v Atene Beograd, 20. septembra, p. Nemški propagandni minister Gobbels je potoval danes skozi Beograd. Iz Berlina je odpotoval davi z letalom ter je prispel na beograjsko letališče ob 13.40. Na letališču so ga sprejeli zastopniki nemškega poslaništva in nem- škega prometnega urada poveljnik letališča in več oficirjev. Po kratkem postanku je nadaljeval svojo pot z letalom v Atene, kjer bo ostal približno dva tedna. Hlinka dr. Benešu Praga, 20. septembra. AA. V Pištanih se vrši kongres slovaške ljudske stranke, ki mu predseduje msgr. Hlinka. S kongresa so poslali predsedniku češkoslovaške republike dr. Benešu, ki se sedaj mudi v Bratislavi, brzojavko, ki pravi med drugim Slovaška ljudska stranka vam izraža o priliki vašega obiska v slovaški prestolnici spoštovanje in vdanost slovaškega naroda ter vam zagotavlja, da lahko naša država v dneh dela kakor tudi v času obrambe naroda vedno računa na nas. Naj Bog blagoslovi delo, ki ga izvršujete v interesu slovaškega naroda. Brzojavka je bila na kongresu sprejeta z viharnim odobravanjem. " Bolgarski avtomobilisti v Beogradu Beograd, 20. septembra, p. Bolgarskim avtomobiiistom, ki so prisj>efi v Beograd, je priredil danee predsednik občine Ilič banket. Nekateri izmed njih so prisostvo* vali tudi svečani akademiji Rdečega križa v Narodnem gledališču. Jutri ob 9. bodo na» daljevaU svojo pot v Novi Sad. »JUTRO« ponedeljsba izdaja 2 Ponedeljek, 21. IX. 1936 Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 20. septembra Danes je bila Ljubljana deležna pač najlepše nedelje, kakršno si človek lahko želi proti koncu septembra. Že v jutrnjih urah se je nad mestom razlilo solnce, kakor da smo sredi potetja, in velika množica meščanov je pohitela v okolico in proti sav-sk im bregovom, da še enkrat okusi sladkosti, za kakršne je narava sicer odprta samo v juliju in avgustu. Propagandni teden Rdečega križa Snoči in danes je Ljubljana na prav dostojen način uvedla propagandne slovesnost) tedna RK. K svečani predstavi v dramskem gledališču se je snoči zbrala množica občinstva, med katero smo opazili tudi lepo število odličnih predstavnikov državnih, vo= jaških, mestnih in kulturnih instanc. Večer ie otvorila vojaška godba s prazniš čno nastroieno uvertiro, nato pa je izprego> voril podpredsednik banovinskega odbora Ti. K inšpektor g. \Vester in v imenu organizacije izrekel iskreno dobrodošlico vsem prisotnim. Poudaril je, da je RK naša prva, najstarejša in najbolj razčlenjena in s |K>-sebnim zakonom zasnovana humanitarna ors ganizaciia. Letos ti. februarja je poteklo 60 let. odkar so v Beogradu v glavnem me* t-tu tedanje kneževine Srbije, ustanovili srbski Rdeči križ, ki se je po Končani sve« tovni vojnj in po izvršenem narodnem uedi. nienju preosnoval v društvo Rdečega priža kraljevine Jugoslavije. Zakon o R-K, ki mu je bil na;višjo sankcijo dal blagopokojni Vih-ški kralj, in pravila, ki so osnovana na njem. določajo vse dobrodelne naloge, ki na; jih društvo vrši v voini, a zlasti še v m rni dobi. Po svetovni vojni je RK postal vsestranska humanitarna ustanova, ki se z idejno in gmotno pomočjo udejstvuje povsod, kjer človeška solidarnost zahteva, da se nesrečnikom pri -koči na pomoč v prime« ru velikih elementarnih nezgod, kakor so poplave in potres, lakota in epidemije. Sa« maritane.ki tečaji za vzgojo bolničarjev in bolničark so po vseh večjih krajih naše bas no v i ne v zgo i šli že lepo število samaritam-v in samaritank, med katerimi prednjači ljubljanski samaritanski odred. Ob priliki velikih jx>plav ki so pred desetimi leti ogražale ljubljansko okolico in druge kraje v Sloveniji, je ljubljanski RK razdelil prizadetemu prebivalstvu nad pol« drugi milijon v gotovini, živilih in blagu. Glavni odbor pa je naklonil za dva mili« iona breobrestnih posojil prebivalcem, ki t-> :im vode porušile domove. Teh poso:i' ;o bilo deležnih nad 100 nesrečnikov. Ti primerj jasno izpričujejo, kako vrši RKsvo« j t * nalogo v mirnem času. Vsi želimo, da !>i so Rdečemu križu ne bilo treba več udej-stvovati v vojni, saj mu beda in trpljenje v tedanji mirovni, a vendar nemir.ni, socialno in gospodarsko razrvani dobi nala« ga t a vse preveč dela Zato bi bilo nu jno potrebno, da se v RK združijo vsi dobri in pošteno misleči ljudje, ki imajo dobrot« Pivo srce in radodarno roko in so obenem pripravljeni, da postanejo zavedni, vztrajni in neomajni glasniki človečanstva. Jubilej naše humanitarne organizacije proslavimo pač najprimerneje na ta način, da vsakdo po svojih močeh pospešuje njen razmah, da se prijavi za rednega člana in da propagis ra idejo RK v svojih vrstah. Ob 601etnici lahko društvu iskreno čestitamo za njegovo dosedanje uspešno delovanje in mu želimo, da b? v enaki meri uspešno tudi v bodoče \* I :> svoje človekoljubne naloge. Svoj govoi je inšpektor s Wester zaključil z vzk'ikom Nj. Vel kralju Petru II., Nj. VeL kraljici Mariji in predsedniku RK Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Poslušalci eo govor inšpektorja g. V/est« ra sprejeli z živahnim odobravanjem, nafo im -o člani narodnega gledališča predvajali v režiji Cirila 1/ebevca znano Rostandovo proti vojno dramo Vest«. Predstava, ki so jo igralci podali na resnično mojstrski na« in. je napravila na vse prisotne najgloblji vlisk. Danes ee zastopniki RK na vseh promet-n e j T-i h križiščih zbirali prostovoljne pri« spevke v humanitarne namene in naše občinstvo se je na pi'av časten način odzvalo njihovi prošnji. Na terasi nad kavarno Emono ie na čast akcijskemu tednu RK prire« d: a vojaška godba proinenadni koncert, ki mu je ];red pošto in po sosednih ulicah pri« sostvevalo veliko število občinstva. Vse kaže. da bo RK v svojem jubilejnem letu iz« vedel svoj propagandni teden na še posebno manifestativen način. Pasfs razstava na velesefsms Za tiste, ki so kljub izredno lepemu vremenu ostali v mestu, pa je Jugoslovenski kinološki savez poskrbel s svojo' peto mednarodno razstavo psov vseh pasem na ve-lesejemskem prostoru svojevrstno atrakcijo. Razstava, na kateri se je zbralo nad 200 eksemplarjev te človeku najbližje, obenem pa tudi najbolj sorodne živalske vrste, je bila za odlično ljubljansko družbo v resnici pomemben dogodek. O podrobnostih pa na žalost ne moremo poročati, ker ni bila novinarska radovednost na tej siccr vsesplošno zanimivi prireditvi prav zaželena. Na velesejmu je bilo med pasjim laježem, med pivom, vinom m kranjskimi klobasami s katerimi je bilo udeležencem prav lepo postreženo, najboljše razpoloženje, dva izmed navzočih ljubiteljev psov pa so morali prepeljati na kirurški oddelek, ker so jima najodličnejši izmed razstav-Ijencev malo preveč od blizu potipali nosove in mezince. Predsednik razstavnega odbora je predsednik Jugoslovenskega kinološkega saveza, narodni poslanec in odvetnik dr. Ivan Lovrenčič. Lepa razstava sadja in p d vrtnine na Viču V progi j vo lOlelnega obstoja marljive vi« ske prodružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva je biia danes do[>oldne v telovadnici narodne šole otvoriena prva razstava sadja, povrtnine in cvetlic. Razstavo je otvoril predsednik podružnice vet. svet« nik g. Pravdoslav Rebek. V svoiem 'epe m govoru ie omenil 10'etuo plodno delovanje podružnice. ki se je iz skromnih začetkov razvila v eno izmed najmočnejših podružnic dravske banovine. V prvih letih je bilo za« nimanje za podružnico še majhno, posebno živahno delovanie pa se je začelo leta 1930. Danes ima viška podružnica nad 130 čla« nov nasproti 37 v prvem letu, kar je* vsekakor len napredek. Iskreno se je g. predsednik zahvalil vsem ustanoviteljem podružnice za njihovo požrtvovalno delo, posebno toplo zahvalo pa je izrekel odbornici ge. Vekoslavi Benčanovi, ki že deset let neumorno deluje v odboru in ki jo je jjodružnica izvolila za svojo častno članico. V znak priznanja njenemu delu ji je g. predsednik izročil krasno častno di« plomo med toplimi ovacijami vseh navzo« enih. Ginjena se je ga. Benčanova zalivali« la za izredno pozornost in obljubila, da 1k> še nadalje delovala po svojih skromnih močeh za napredek podružnice. G. predsednik je nato podal še nekaj smernic za uspešni delovanje podružnice in razglasil razstavo za otvorjeno Po predsednikovem govoru so čestitali podružnici k lOletnemu jubileju za osrednji odbor ravnatelj g. Humek, /a mestno občino g. K°zamernik in ostali predstavniki društev in podružnic. Udeleženci so nato šli v telovadnico, ki ;e izredno okusno okrašena s cvetjem, z za; stavami in s sHko Nj. Vel kralja Petra liter si ogiedalj prvo razstavo viške podruž« niče. Po izjavi strokovnjakov je razstava krasno urejena in dela čast podružnici ka« kor tudi razslavljalcem. Razstava je imela že danes veliko število posetnikov. Odprta ho ves teden m bo zaključena v nedeljo 27. t. m- lica topilnica v plamenih V noči na danes je iz neznanega vzroka začela goreti topilnica železa v Vranici pri Topus!:em — Lastniki, naši ožji rojaki, imajo okoli dva milijona škode Sisak, 20. septembra. Sinoči ob 20. zvečer je nenadoma začelo goreti premogovno skladišče žeiezolivar-nice v Vranovini pri Topuskem, Ogenj se je silno naglo razširil tudi na sosednja poslopja in v kratkem je bila vsa tovarna zajeta v morju plamenov. Topilnica v Vranovini je bila za primer požara jako slabo oskrbljena z gasilnimi napravami in tudi samo selo nima požarne brambe, tako da so bili ljudje, ki so prihiteli od blizu in daleč gasit in reševat, proti ognju skoraj brez moči. Podjetje je na hitro organiziralo svoje delavce, ki so prinašali vodo v vedrih iz bližnjih vodnjakov, ali ta primitivni način gašenja je ostal popolnoma brez efekta. Ker je ogenj zavzemal čedalje večji obseg, je podjetje poklicalo na pomoč gasilce iz 54 km oddaljenega Siska, Karlovca ter iz bližnjega sela Gline. Siseški in karlovški gasilci so prihiteli na kraj požara v rekordnem času pičlih dveh ur s svojimi modernimi motornimi brizgalnami, dočim se gasilci iz Gline klicu na pomoč niso hoteli odzvati, ker vla.da med njimi in med topilnico neki ne- sporazum še iz leta 1929., ko je v topilnici tudi nastal ogenj, pa takiat podjetje gasilcem ni hotelo plačati 35.000 Din str.škov, ki so jih imeli gasilci pri intervenciji. Skladišče, v katerem je požar lzbiuhnT, je 73 metrov dolga stavba, v kateri je bi.o spravljenih 150 vagonov premoga. S te„a skladišča je pieskočii ogenj še na s;,st.dnji skladišča, ki jih je uo danes opoldne že troje do tal pogorelo. Ogenj iivja z. nezmanjšano silo in se je bati, da bo zajel še druga premogovna skladišča .n morda tudi glavno poslopje topilnice, k je le nekaj metrov oddaljeno od gorečih skiauišč. Topilnica v Vranovini je iast Rudarske družbe in topilnice Petrova gora m so nje glavni lastniki Slovenc; Milan Gruden-inž. Leo Kavčnik iz Ljubljane in Valentin Tič iz Kamnika, škoda, ki jo trpi podjetje se že zrlaj ceni na okroglo 2 milijona Din. in jo bo mogoče le deloma kriti z zavarovalnino. Ker ogromnim zalogam gorečega premoga ne bo mogoče tako km?lu priti do živega, bodo morali gas lci bržkone še 14 dni ostati na pogorišču, da preprečijo morebitno ponovno vzplamtenje požara.. Maribor, 20. septembra, j Solnčna nedelja na prehodu v jesen je iz- i vabila precej Mariborčanov v okolico, da je precej živahno zaživelo po ponorskih in kozjaških postojankah in drugia priljubljenih' mariborskih izletnih točkah. Jesenski nastop Sokolov V množicah je prišel sokolski Maribor na letno telovadišče Sokola I., kjer je bil danes jesenski nastop mariborskin sokolskih društev. Ob napovedaai uri se je izpred Narodnega doma razvil sprevod na letno telovadišče, kjer so posamezne edinice lepo izvajale posamezne točke obširnega telovadnega sporeda, pri čemer so bili vsi nastopajoči deležni viharnega priznanja navzočne množice, zlasti naši vrli olimpijci in gojenci tukajšnje inženjerske podoficirške šole. Mariborska mladina za Bdeči križ V veliki dvorani Uniona s 3 je zbrala dopoldne mladina osnovnih, sredrjih Ln strokovnih sol, da prisostvuje slavnostni akademiji sreskega odbora Rdečega krža. Prireditev je bila toliko pomembnejša, ker se je z običajno vsako'etno akademjo praznovala obenem tudi 601etnica Rdečega križa kraljevine Jugoslavija. Na akademiji je nastopil govoreči zbor dekliške osnovne šole, nato pa je predsednik sieskega odbora RK narodni poslanec g. dr. Jančič orisal RK kot človekoljubno narodno ustanovo, ki skrbi v vojnem času za ranjence, v miru pa sodeluje pri vsaki dobrodelni akciji. S slavnostne akademije, ki jo je obiskalo nad 5.000 učencev in učenk, dijakov in dijakinj. sta bili odposlani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru n. in prvemu predsedniku RK kraljevine Jugoslavije knezu namestniku Pavlu, ki ju je mladina sprejela z velikim navdušenjem. Glasbeni del slavnostne proslave so izpolnili gg. dr. Klasinc, Poljanec in Bajde, ki so izvajali nekaj primernih skladb. Akademijo je obiskalo tudi mnogo staršev in mnogi predstavniki civilnih in vojaških oblastev. Nesreča in tepež Sinoči so našli v Košakih v bližini Vele-jeve gostilne nezavestnega 221etnega delavca Dobroslava Stojilkoviča z nevarnimi poškodbami na glavi in levem stegnu. Ob njem je ležalo popolnoma razbito kolo. Ko so mariborski reševalci obudili Stojilkoviča k zavesti, ni vedel Stojilkovič ničesar izpovedati, kaj in kako se je prav za prav zgodilo. Nekateri ljudje so izpovedali, da ga je povozil neki avto, ki pa je nemoteno nadaljeval svojo pot in izginil v noč. Ob vznožju Pohorja je prišlo sinoči med fanti do tepeža. Pri tem je v splošni gneči udaril nekdo 361etnega hlapca Ljudevita Ferenca s petrolejko s toliko silo po glavi, da so Ferenca z 18 cm dolgo rano na obrazu morali mariborski reševalci prepeljati v bolnišnico. Ogenj na deželi Pri posestnici Geri Zorčevi v Vanetincih v Slovenskih goricah je v gospodarskem poslopju nastal ogenj, ki je v kratkem času upepelil ves objekt. Zgoreli so vsi letošnji pridelki, gospodarski stroji in dve svinji, škoda, kj jo trpi Zorčeva, znaša okoli 30.000 dinarjev. V Cerkvenjaku pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je požar uničil viničarijo po-sestnice Marije Podgorškove, ki trpi nad 20.000 dinarjev škode. novinarka v Ljubljani Ljubljana. 20. septembra. V' Jugoslavijo se je pripeljala odlična nizozemska novinarka, ga. \V NV-ijnakends Francken-Dvserkickova. ki bo na mednarodnem ženskem kongresu v Diibrovniku predsedovala komisiji za tisk Ustavila se je v Ljubljani in ime^ informativen razgo vor z načehrico jugoslovenske tiskovne komisije. Prišle pa so jo pozdravit tudi nekatere druge članice Zensike zveze. Ga. Franckenova, ki je kot novinarka in predsedmica tiskovne komisije prepotovala že mnogo dežel, prihaja v Jugoslavijo prav posebno rada Z. možem, ki je tudi novinar, je bila že dvakrai! pri nas in rada poudarja, da je kot mlada novinarka v predvojnih letih baš na naših tleh spoznala, koliko nepoštenosti ima politično časopisje. Ko se je l. 1908. Avstrija pripravljala na svečano aneksijo Bosne, sta se tudi g. in ga. Francken začela zanimati za ta dogodek. PrišLa sta v Sarajevo kot dopisnika amsterdamski listov. Gospa je bila razočarana, ko je slavnostnega 8. oktobra opazila po sarajevskih ulicah le kakih 7 do 8 zastav in nenavadno tišino prebival siva. Ogorčena pa je bila. ko je potfem čri-tala v nemških listih, kako so hvaležni Sarajevčani pozdravljali avstrijske rešitelje z i nor j cm zastav in okrašenimi okni. Takrat je začela domnevati, da mora biti na tem političnem činu vendarle nekaj nepoštenega. Tako se ji je zbudilo zanimanje za avsitrijsko-jugoslovensiki problem. Od tedaj na do danes čuti do Jugoslavije prav posebne simpatije, saj je kakor je naglasi-la, sama pripadnica malega naroda, ki mora še danes čutiti premoč velikih narodov. L. 1931. je prišla ga. Franckenova drugič v našo državo, in sicer na povabilo nizozemsko-jugoslovenske trgovske zbornice-»Takrat« je pripovedovala, »sem občutila ponos, da sem v službi nizozemskega novi na rst v.'". Naše časopisje pojmuje svojo nalogo skrajno pošteno in je nepodkupljivo. Ko so prišli vaši zastopniki vabit amsterdamske teste, naj pošljejo k nam svoje poročevalce, so vsi listi odklonili to ponudbo, češ: podkupiti se ne damo, pristran skih poročil ne objavljamo. Vaši odposlan ci so se morali nato obrniti do posameznih novinarjev, ki so šli k vam samo kot osebe, kot časnikarji, ne pa kot pooblaščeni dopisniki tega aLi onega lista«. Gospa Franckenova, ki je bila tudi med njimi, je spet s ponosom priznala: »Zavedala sem se, da imam kol gost do svojega gostitelja posebne dolžnosti in napisala sem marsikaj lepega o vaši dežeH. Vedno pa sem imela pred očmi: poštenje mora biti tudi časnikarju prva dolžnost. Zato so bile v mojih dopisih tudi reči, katerih po svoji vesti nisem smela zamolčati. Obstrmela pa sem takrat spričo napredka vaših mest. Poznala sem vašo zemljo pod Avstrijo. Čudeže ste napravili«. Odlično novinarko, ki je stalna sotrud-n;ica velikih amsterdamskih dnevnikov. s'alna dopisnica švicarskih in švedskih listov Ln pse tudi v francoske in angleške liste, zanima tudi žensko novinarsko delo. Kot predsednica mednarodne komisije za tisk pozma delo žensk po vsem svetu. Priznala je. da imajo čehinje najbolje urejeno delo tiskovne komisije: našo gospo Go-vekarjevo. ki je do lanskega leta vodila tiskovno kemisijo Jugoslovenske ženske zveze, pa postavlja za vzor točnos'i ;n zanesljivosti. Od'ieno predstavnico medna rod nega feminističnega sveta in iskreno prijateljico naše zemlje prav prisrčno pozdravljamo na naših tleh. H.P. Tudi Zagreb je imel svojega padarja Zagreb, 20 septembra Sarajevska policija je aretirala 26-Ictne-ga Saliha Gjaferoviča po rodu iz Bosanskega Broda, ki je v Zagrebu lažni zdravnik pod imenom dr. Slavka Sudarcviča na originalen način zdravil ljudi. Mladi mož je bil šele nedavno odsedel pet mesecev, ki si jih je bil prislužil za mazaštvo. To pa ga ni izpametovalo. da se ne bi spet posvetil svojemu staremu poklicu. Zdravil je vse bolezni, celo pijanost Za pijanost je dajal kinin, česar posledica je i bila, da so pacienti dobivali še večjo žejo | Zlomljene roke je lečil kar s praški. Vmes • jc neki ženski obljubil ženitev, izvabil od i nje večji znesek in odpotoval v Sarajevo, kjer so ga prijeli. Izboljšajmo naše obrtno nadaljevalno šolstvo Preteklo leto je stopila v veljavo uredba o strokovnih nadaljevalnih šolah. V teku leta so se pokazale mnoge, pomanjkljivosti, a glavna je ta. da je uredba enaka za vse področje naše države. To seveda ne more biti ustrezno, ker imamo v naši banovini osemletno šolsko obveznost, med tem ko je v južnih banovinah običajen le še štiri-loteu šolski obisk. Na poziv ljubljanske sekcije JL'U so se zbrali nedavno v Ljubljani učitelji iz kakih 20 krajev naše banovine, kjer imajo obrtne nadaljevalne šole. Vseli šol. ki so namenjene izoluazhi našega obrtnega in trgovskega naraščaja, pa je v uaši banovini okrog osemdeset. Predsednik odseka za obrtno nadaljevalno šolstvo pri sekciji JUU g. Josip Ain-brožič iz Ljubljane je podal pregledno sii-ko stanja sedanjega šolstva, kakršnega nam je ustvarila sedanja uredba. Ugotovil je med drugim, da pomeni nova uredba za našo banovino nazadovanje. Nujno bo po-' trebno spet uvesti pripravljalni razred, v katerem naj dobe mladi vajenci podlago za strokovno izobrazi*). Mnoge nevšečnosti povzročajo tudi dosedanji predpisi, ki zahtevajo. da mora vsak učitelj v začetku šolskega leta vložiti kolkovano prošnjo za poučevanje na obrtnih šolah. d:isi so vsi ti učitelji |H>sečali uradne teč-je in so prejeli za poučevanje na obrtni« nadaljevalnih šolah oblastveno priznana izpričevala. Na podlagi teh prošenj izdaji ministrstvo pro-svete vsako leto razporede za posamezne učitelje in predmete. V bodoče naj bi se prepuščale interne razdelitve dela učiteljskim konferencam na posameznih šolah. V bauovinskem šolskem odboru doslej ni nobenega zastopnika učiteljstva. med tem ko so v odboru zastopniki oblastev in raznih strokovnih organizacij. Rešujejo se šolska Ln metodična vprašanja brez učiteljstva. Vsakoletno vlaganje prošenj naj bi se opustilo in dovoljenja naj bi veljala v bodoče vsaj za triletno periodo. Poslednja leta kažejo precejšen padec učencev v vseh poklicih. Vzrok je pripisati gospodarski stiski. Svoječasno je imel domala vsak podeželski mojster po enega ali več vajencev. Danes ni dela iu zato pada število obrtnikov in tudi vajencev. Zborovalci so obravnavali tudi tečaje za učiteljstvo na obrtnih nadaljevalnih šolah. Taki tečaji se vrše v dveh skupinah ob času velikih počitnic v Ljubljani Prireja jih banska uprava. Ugotovilo se je. da jemljejo preveč kandidatov iz Ljubljane. Za podeželsko učiteljstvo bo treba v bodoče rezervirati več mest kakor doslej. Zakon zahteva, da je predsednik komi- ; sije 7-a pomočniške izpite učitelj iz obrtno 1 nadaljevalne šole. ostali člani komisije pa. so zastopniki posameznih obrtniških panog. V mnogih izpitnih komisijah pa ni nobenega učitelja in zato si ne moremo misliti, kako naj posluje komisija brez učiteljskega zastopnika. Posameznim upraviteljem na teh šolari. Ko je Urša ogledovala svojo ajdo. ki je mejila na Janezovo zemljišče, se ji je Janez postavil po robu. S hrbtom obrnjen k njej in s stegnjenima rokama jo je opozoril: »Po mojem svetu ne boš hodila!« Tedaj, pravi Janez, je Urša v jezi pograbila kamen in začela z njim obdelovati Janeza po hrbtu tako močno, da mu je tudi zdravnik lahko izstavil izpričevalo o podplutbah Med obdelovanjem pa je kričala: Jaz te smem. ti pa mene ne! In mu je josiregla tudi s primernimi psovkami. K vsemu temu, trdi Janez, ji 011 ničesar ni storil, le z eno roko se je je otepal. Urša pa drugače: Ko si je hotela ogledati svojo ajdovo njivo, ji je Janez zaprl pot in ko se ni vda'a in je hotela naprej, jo je porinil na tla. naravnost v njeno lepi zorečo ajdo. Med prerivanjem ji je celo izbil zob, da je zelo krvavela. Zmerjala ga ni. kaj šele tepla! Oba sta navajala priče dogodka. Ena je stala 2f>0 korakov daleč, druga le .~xi. a za slednjo so govorili, da je zapita in za< sta-lega razuma. Sodnik poedinec je tudi dobil tak vtis o tej priči, ki bi bila edina mogla malo posvetiti v prave okoliščine mejaške-ga spopada. Toliko pa so le vse priče osvetlile ta dogodek, da je mogel sodnik razsoditi: da sta oba kriva: toda Janez je izbil Urši zob. ker je bil k temu izzvan in je ravna! v silobranu. zato je vreden opre Rt it ve. Urša pa ga je grdo žalila in pošteno nabila, zato bo piačala 200 Din kazni. No. pa niti Janez, niti Urša nista bila za dovoljna s sodbo in sta se pritožila. Pojavila sta se pred malim kazenskim senatom s svojima zagovornikoma. Sedla sta vsak na svoj konec dokaj dolge zatočne klopi, kjer udobno sedi včasih tudi po pet obtožencev. Tako sta že na zunaj pokazala, da sta si v neizbrisni jezi in Urša je sedla tako na kraj. da je skoro izgubila ravnotežje in je bilo videti, da bi bila rada sedla še dalje od Ja neza. če ne bi bilo mahoma zmanjkalo klo-pi. Izpričala sta kakor prvič, oba zatrjujoč popolno nedolžnost glede očitkov. »Ampak to je le čudno, da ste se pustili kar tako-le tolčS po hrbtu od ženske, branili bi de!« »Vem, kaj se pravi, koga nabiti, kaznovan ! sem že bil zaradi lahke telesne poškodbe!* j »Pred 40 leti in še zdaj tako dobro pomni, da se ženske ne sme tepsti« je pojasnil njegov zagovornik. Janezov hranilec dr. Švigelj je predlagal v svojem govoru zavrnitev Uršinega priziva in ugoditev Janezovemu. Uršin branilec dr. Ravnih ar pa nasprotno zavrnitev Janezovega in ugoditev Uršinemu prizivu. Ravnotežje v tej prevagani zmešnjavi predlogov pa je dosegel predlo? državnega tožilca, ki je svetoval zavrnitev obeh prizivov kot neutemeljenih, čemur se je pridružil tudi senat in v tem smislu razsodil. Nato sta obe stranki vsaj na videz pomirjeni odšli... Plača sestavljalke filmskih rokopisov Neko filmsko podjetje v Londonu je aa- ameriško sestavljalko filmskih ro* kopieov Sonjo H o ve ve vo s 40q funti tedenske plače. HoveJeva je doslej napisala nad sedemdeset uspelih filmskih scenarijev. V začetku je izgotovila po štiri rokopise na leto, pozneje se je njena produkcija zvišala na dvanajst rokopisov v letu. V Londonu Hoveveva ne ve, kam bi s tolikim denarjem. .Je namreč stroaa absti« nentka. tudi ne kadi. oblačj se zelo skromno in si tudi sicer ne privošči nobenih po« sebnosti. Njen najzanimivejši f i i ms- k i rokopis obravnava kanadske petorčice. Ko so ji predložili, naj naprav; iz te snovi film. si ni znala pomagati Potem je odpotovala v Kanado, obiskala petorčKv v njihovem domu, kjer «0 jo de-klice tako očarale, da je takoj našla nravi slo<: za film rson;a Hovh veva pravi, da le tedaj lahko napiše film-eki rokeps. ce jo sujet. ki ga jj predložijo, človeško zanima. MaBčavanfe nad bivšo ljubico Francoski zdravnik za zol>e Replat je pri r.«.kem obisku v vili zdravnika Bo ver j a v Mart in v ja usmrtil ženo prefekta depaft-menta Aube go. Movonovo. Ustrelil je nanjo dvakrat iz samokresa. Potem, ko je Movonovo ubil. je hotel ustreliti še sebe. Replat je rmel pred nekaj leti. ko je bil Movon policijski podprefekt. z njegovo ženo Ijubav-no razmerje. Sedanja drama predstavlja čin maščevanja, s katerim se je hotel zdravnik osvetiti svoji bivši ljubici. Objave Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljub' Ijani poziva Člane, da se udeleže danes ot 9.30 na glavni postaji sprejema bratski! i bolgarskih veterinarjev. Pripeljejo se z br zim vlakom iz Zagreba. Iz Ljubljane s« odpeljejo 23. t. m. zjutraj v Split. Točei čas odhoda bomo naknadno javili. Odbo JBL. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! ~>JUTRO< ponedeljska izdaja 3 PoneHcHet, 21. IX. 1935 V Ljubljani, Celju, Mariboru, zgubili prve točke Včeraj se je pričelo prvenstveno tekmovanje rudi v pods«vezmi ligi. in sicer v Ljubljani. Celju. Mariboru, Cakovcu in Kranju. V naslednjem poročila: Reka t Olimp 3 s 0 (i s 0) -Rečami so zmago popolnoma zaslužili, dasi niso dali običajne močne igre so v vseh vrstah bolj povezani, napad, v katerem je bil zopet najboljši rutinirani Er-tiian. se je razigral šele v drugem p!času, zlasti po rošadii Slanina-Prratelj; do tedaj pa je bila leva stran napada izrazito slaba. V halfih sta bila na mestu oba stran s,ka krilca, srednji krilec ie bil v svojem p..'s!u precej počasen. Obramba je bila .v splošnem dobra. 1'os'a ni imela mnogo, vratar je dvakrat uspešno posegel v tok dogodkov in rešil. V splošnem so dalii Vicani tehnično boljšo igro. Iuralo se je zelo fak. Do polčasa je igra ptekala enakomerno po obeh polovicah igrišča in je bila povsem odprla. Pozneje. posebno po drugem zgodsitku. so Rečeni goste potisnili v skrajno obrambo. Celimi so imeti v prvem prvenstvenem nastopu v Ljubljani precej *mo!.e. Bili so sicer hitri, tudi požrtvovalni startu so protavmka ceH nadkriljevali. Le v napa-d i ni bilo n benega reda. Ta del moštva je bil najslabši in gre izgubljena bilka vsa na njegov račun. Ra.lfi so igrali defenzivno, pri tem delu so bili i dobri i požrtvovalni, v obrambi sta bila ze'.o dobra vraitar in levi branilec: vratar je impon-ral s svoje h'adnc>krvm presojo položaja. tekom razvoja d"M.;,)dkov je imel priliko ubraniti par zeto težkih žog. Pol ure je preteklo do prvega zgod:tka "V 32. nv.n se je stvorila pred eepanskim j' lom gnječa, iz katere je utegnil Cankar potisniti usnje a- mrežo. Do konca polčasa .š • par Ermnnovih strelov. vendar brez učinka. Po odmoru se jc igra boli r>azcnbala. zks-f:i so Vi^ani b:lj ž"vahneiši na delu A' 26. min. je Erman izredno leno preigra'1 Cankarja, ki je njegov predložek naubran-f vo poslal v mrežo. Sedaj so Celjani po-v-em klonili in se posvetili sami še obramb nemu delu. Reka je na polju povsem nre-v'adovala. V 30. min. prav lepa kombinacija reškega napada. Prijatelj pr:dc na strel in postavi rezultat. Do konca igre •ostanejo Rečani v premoči, le njihov napad ne zna zaradi svoje počasnosti izkoristiti sSfuacčj, dekma je tudi celjski vracair ču-jere na svojem mestu in prepreči marsikatero nakano reškega napada. Sodlil je g. Deržaj zelo dobro. Ljubljana jun. : Reka rez. 5.0 (3:0) V pred'tekmi je naraščaj Ljubljane po rzelo dobri igri gladko odrravil viško rezervo. ki so brila sacer fizično v premoči, z-ostajali pa so tehnično. Sodil je g. Kos dobro. Prireditvi na igrišču Reke je prisostvovalo okoli 300 ljudi, mani kot fe bilo pričakovati!. Poslednja p< letna nedelja je b;-la pač prelepa. 4VEZNI LIGI A ZA TOČKE čatovca in Krassju so podsavezni ligaši dobiti, odnosno — Tudi II. razred v prvenstvenem tekmovanju eri a % f ^ i A ) A' zelo neinteiresantni igri ;n p-ed sko-prazno hišo so š:ška>-ii odvze'* zsshtže-T '. Slo vin u obe t-fvki. Toda igra dolgo ni b odločena. Slovanovci so celo j>:Tj precej časa v vodfltvu. in das>: 90 igrali v vrvem polčasu nroM močnemu vel-u in 7 defenzivno taktiko, ni kaz®'o. da bedo šli z igrišča brez točk. Slovan ie no irmogciletnern p-izad 'vanui d 'se":i pr vorr a zred no st. Kar ie nud:' na ic~::•"•!!. ga za to ne kvaPficirn Gotovo m? b--';še 'noč' na razpolago, slabo spri?evaJ o r c km o pa :e moral 'z^torsiii srednu branilec igrnt' dve tekmi zapovrstjo. Med t> i si * d > konca. A tekma je 00 P^varov' za-L." z.-Tkk ' b-" nii' vre rv> določenem če u. \ b'>rIr>rn nr ho treh-1 maV. več dobi in organizacije; s-« io no ne gre ne v d -ogem no v prvem razredu. Sicer je b:b v Slovanu marsikaj nar~he. Koba:. ki igra sicer brani'ca je na.«, t p'l ripaciu. k;or se ni uveljavil. Sr>'oh je bil n ipad ves slab razven Doherleta, k> jc b i edin; pozitiven človek v vsem moštvu. V h alfi h je sVvar nekoliko držnl poV nei t ban. k' jc bil v sp'osnem tudi precej neroden. Dbr-mba je i me'-i mnogo dela in jc igrala ostro, ioda uspešno. ffermežani kljub zmagi niso bi'i n-"'o boljši. Nastop1!' so v pestri postavi, v kateri je bila k lik r to';ik 1 na mestu ožja obramba in desna stran napada. Stranska krika sta deloma zad vol ila, vse drugo je bilo globoko pod povprečnostjo. Šiška rji so imeli d;bcr del igre v rokah, pred golom pa so u>.-'varili bore mao siiuacij: mnogo manj od nasprotnika, ki pa ni znal izkoristiti niti najzrelejših stvari. To je Šiška r j cm prineslo zmago. Uvodne poteze so Šiškarje privedle pred Slovanov gol, nato pa so Slovanovci dvakrat pritisnili v nasprotno smer. V 2. min. je obramba Hcrmc-sa že odbila drugi napad, toda žoga je nekake* oriši a do D> r-leta. ki je od kakih 30 metrov opaPl ;n pre sencti.l vratarja, 1:0 za SI. Že po par minutah je Brodnik izkoristil nervozo v Slovanov! obramb1 in izenačil, 1 : 1 Potem ie do konca polčasa igra potekalo v glavnem ne Slovanovem prostoru, ne da bi Š škar-ji izbili kak kapital 'z tega. Po^ odmoru je bila igra sprva odprta. Slovanovj napadi so bili mnogo bolj nevarni od H rme-sovih, le v skrajnih potezah so b:l Slovanovci nemogoči. Do vodstva so Herneža-ni prišli v 22. min. 00 enajstiki. ki jo ie zakrivil Marchiotti. Pretvoril jo ie precej nesigurno. Brodnik. 2:1 za H. Tik j pred tem je zapustil igrišče Uhan. po 10 j m n. mu je slediil še Marcb'otti ta pa na j sodnikov nasvet. V borbi z oslabi i mim na- j spnotnikom. ki je ignal samo še z devel.mj I ljudmi, je naposled dosegel Hermfs po Brodniku še tretji zgodi tek in s tuli dokončni rezultat. Sodil je g. Jordan. Hermes rez. : Slovan rez 2 : 0 (2 : 0) V predle k mi, h kateri Slovan ni mogel post-aviti kompletnega moštva, in ki je po- | tekla zelo dolgočasno, so Hermeža.ni zaslužene ii.nagali. Sodil je g. Dorčec. c trn 9 ( i £ u CelJe, 20. septembra. Na igrišču pri Skalni klet" se jc popoldne vršila z veliko napet ost io pričakovana prva prvenstvena tekma, v ka'eri je založeno zmagalo Celje. Na igrišču ie bilo oko li 500 gledalcev Obe na št v i sta predvajali dobro tehnično in kombinat o m a igro (Vje Pa ie b:l« prodorneiše ter igralo z večjo vztrajnostjo in požrl! vo va 1 nost jo. Ožja obramba At'e-tikov je bi'a na mestu. Vratar ie rešil mnogo koč-iivih situacij, napad na ie bil premalo odločen Celic jc igralo bn'j povezano ter 'c imelo tudi krepkejši na m d ter ie začelo lakoi pr cij. ter ust v rr "i1 j ve? kočljivih s;tua- toda vsak.'~kr.iil se ie žoga odb' 1 o od prečke V zadnji so se Atletiki znašp. ie uspešno čistka 43 m;n tret:'"ni prvega po časa to-''i -obramba Cc''a ip civlnik rW ki io ie Dobrajc no-'at v m-rečo Po odmo-"U ie Celic tv*ructfV in A^-tiV: Q:0 li pritiskati ali r>:*n do=e"'" z""di;ki V 30 min. se ie i>o'o'Hi 'ffM'! in Celje ie stalno v n-idmo-i. V _m:n je Pfeifer nostav'1 končni rezultat T V.na ie bila lepa ir vo. Sodil jc g Bizjak iz Maribora zanesljivi. \T predtekm; ie reze-va Ž'dezn':čaria no- -azila rezervo K.ap" Zclszaicar s ius y»3 * Maribor, 20. septembra. Po manj zanimivih priiatePskih tekmah se je danes pričelo v Mariboru tekmovanje za prvenstvo LNP Otvoritveni tekmi, ki je bila danes popoldne na igrišču Kapr da, je prisostvovalo komaj okoli 500 g:c-dialcev. Velike borbe ta tekma ni prinesla. Potekla je temperamentno z izjemo druge po levice prvega polčasa, v glavnem pa se je odigrala na polovici Rapida. Po«ebnih_ fi" nes ni pokazalo niti eno. niti drugo moštvo Borba ni niti za trenutek prekoračila okvira izrazitega lova za točkami. Rezultat sam ustreza poteku igre. kajti Železničar je pretežno večino tekme prevladoval tako odi vidno in napadal s toPko silo, da je uspeh, ki je doslei naivečji nfld lokalnim tekmecem, pešteno zaslužil. Moštvo Zeler-ničarja je predstavljalo homogeno celoto. V ob-ambi ima trio, k: je zanesljiv. Ha'fi s/i ves čas opravili odlično nanadalni posel :n so bib tudi v def 'nziv.i dobri. Napad je sicer imel težko «tal:šče v Ivvbi ' dobro n - sp.ro ^no srednjo r:' preko te ovire. T, O linijo. Ko pa se je pre-e prišlo pred nasprot-v:m grlom do k^člviS situacij- V. : v*v se n--večin; odVkuje z dobro tehniko. k-er;s*niTn ^tairtom dobro igro z glavo in voPfm razumevanjem za primerno pa i-iran je. Raoid s" iš*e. Že v prii-ite1 j.skih tekmah ni hotelo funkcioniral v napadu in še vedno se za ta del moštva ne najde posrečena solucija. Na današnji tekmi se je na-nad pokazal z na,js'cbše "tr-n;. Posamezniki ne znajo stopati, kombinatorno so bili skorv vsi pod kritiko, žoge sploh ne znajo držari. Iz tolikih porab';i vi b žog, krst jih ie ta r.:'"-ad dobil od zaclai b: bil katerakoli drugi napad sigurno izb M kak zgodi-tek V t-oif-o gre za7a neusneh mo- si vn nad t-« ?:k'iirino ni r-ov-.š m.-zTne igre na-Kri'ci so bi\: ed o' del moštva, ki ie bil svojemu nasprotniku enakovreden. V drugem p ič-.su sta stranska krika sicer p-ecej o"nusiila in I it-o se ie skrčila aktivnost na d-fen/ivro de'o. Ožja obramba je precej popustila od nekdanje sigurnosti-\"ratar je nekaj žog edilčno lovil, v pr-v .-i r>--.'~nsu pa s-i je privoščil nekaj težkih na." a k Br-anVea sta le redko čistila dobro, p deg tega pa je bil levi branilec nesigu-ren v startu. Prvi gol je pad 1 v 17. min. po Konradu. V 19. min. je sodnik i 'ključi! zaradi foula levo krilo R .pida. V 22. min. ie Pavlin povišal na 2 : 0, v 34 min. Frangeš iz daljave 40 m na 3 : 0. v 3r min Pavlin na 4 :0 v 44. n in pa isti igralec n-a 5 : 0. V drugem poPcsu ie postavi! končni rezultat v 32. min. Lešnik So»dil je g. MacoratN iz Liubliane objektivno in strogo OVecKi i i s i (1: ©) Čakovec. 20. septembra ISSK Maribor je moral danes odigrati svojo prvo prvenstveno tekmo na vroč'h čakovečkih tleh. Mariborčani so se zelo nesrečno boriii ter pustii; obe točki domačinom. Igra jo bda vse«koz.i izenačena. Nekoliko lepšo komh:nao.ijsko igro so pokazali Mariborčani. Tehnično nad moč pa so domačini izenačili s požrtvovalnostjo in elitno m. s katerima vrlinama so si pribori:i prvi dve točki Cakovec je ime! svoje najboljše moči v obrambi, dočim je napad igral boli na prodi re. Mariborčana so v polju pokazali lepo kombinacijsko igro toda v kazenskem, pro-sitoru nasprotnika se napadalci niso izka* za-ii. V splošnem ie bila igra z obeh strani precei fair Sod'1 je g. Lukež-ič '7 Ljubljane v splošnem uobno in objektivno. Korotan: Amater 8:1 (5:1) Kran.l. 21». sepi»«nbra. Na današnji prvenstveni tekmi sta obe moštvi pokazali zelo slabo igro Amater je nastopi! z več rezervami. Sodil je g. Ske tel j II. razred Splošni podsavezni zapovedi za start v jesenski de! prvenstva se ie seveda radp-vo je pokoril tudi ljubljanski drugi razred, v katerem s-^deluje osem klubov Prvo nedeljo je še najbolj izkoristil Jadran, ki je j dosegel proti Koro'anu največji rezultat dneva. V splošmm so potekli dogodki na drugorazrednih 'leb zelo mirno le sU'ba forma nekaterih moštev ie kar oč-tna-Igralci pač še nis<> prišli iz svoje »kopalne forme«, po n.katerih nedeljah bodo že zope! bo'j pri stvari. Jadrc Korotan 4:0(2:0) Na Jadranu so odigrali tekmo v najhtvj-lopMdansk; vročili Tekma je b;la Simpatičen izgled, iVofrec pripctncrefo temu rodtto zobje s cdl te v s pripeko zelo mlačna in ie dala skladu komaj srednji drugorazredni nog-omet Igro je zasluženo odločil v svoj* korist 'a d ran, ki je bil za toliko boljši od protivnika. koP.kor ie v rezultatu izraženo. Tekmo je sodil g. Joksič. Dvcina prireditev na S'ovanu. V prvi tekmi sta igrala 'amka rivala za bo-liši nlacement v spodnji po'oviei hiše. Svoboda in Mars Marsovci so bili sprva na boljšem in so do rolča.sa vodili z 1 :0, čeprav so bdi Svobodaš: po igri že tedaj močne:ši. Po odmoru jc Svobodašem uspelo reš:ti eno točko in ie *^stal rezultat z 1 : 1 neodločen Svnbodaši so b?-li boljše moštvo, med ni mi je bil na:boljši na terenu Snkcrle. Sodil je g. BeteMo S!cd'1 a je bitka med Grafiko in novim drug razrednim klubom Mladiko. Pričakovati je bilo, da bodo Grafičarji sigurno zmagali. Izkuza'o pa se je. da je favorit igral izredno slabo, po po v. ku igre niti bi bil zasluži;! neodločenega rezultata, ka -ti Mladika je d^ber dc igre prevladovala. Do palča-sa je bila Mladika sker v vodstvu 1 : 0. 11« koncu pa glasii rezultat 2 : 2. Sodil ie g. Vidic. Slavij, : Moste 3:2 (2:2) V Mostah je gostovala Slavija in odnesla po boljši ign zasluženo obe točki. Sla-vijar so bili v vseh lini ah boljši od pro-tivnika vsekako bopš. kot sc da co tesnem rezultatu saditi Vodstvo tekme je bilo poverjeno g. Kušarju. Laško : Jugoslavija 3:2 (1:1) Celje, 20 septembra. Danes pop vidne se je vršila drugorazred- Aretadfe delavskih veštaljsv v Italiji Rim. '20. septembra, o. V zvezi z nedavnimi dogodki v Italiji. z'a~tj pa z raznimi pojavi v delavskih vrstah, ki kažejo očitno nezadovoljstvo delavstva s fa;' « lim režimom in s stalnimi vojnimi gr^i^ami Itali= ie. doznavaio še naslednje podrobnosti; Ob priliki zaključnega govora Mussolini-ja po velikih manevrih v južni Italiji, so v vseh tovarnah namestili zvočnike, da bi niog'o tako tudi delavstvo uživati veličino jtalijan. kega imperija in njegove oborožene sile. Pri tej priliki pa je prišlo v mnogih tovarnah do veiikih demonstracij. Preiskave so odkrile tajne koniuni«t"ne ce'iee ce- na prvenstvena tekma med Laškm in celj- lo v fašističnih organizacijah in v sami voj* sko Jugoslavijo. Laško je v tehniki in v c'anu prekašalo nasprotnika in zasluženo zmagalo. V prvem polčasu je bila igra izenačena-po odmoru pa je Jugoslavija popustila t*.r igrala brez vsrJce volje. Sodil je g. Rcinprecht točno in ob ek" tiA'no. rego kol® državra^a prvenstva „Man|šii( klubi se držijo dobro — Jugoslavija zopet poražena — Slab dan za Zagreb Včeraj se je vršilo drugo kolo državne- J • Hsjdllk 2 S 1 (2 S 1) ga prvenstva, ki je prineslo nekaj presenečenj ter je precej izpremenilo tabelo. Grad-janski je padel s 1. na 5. mesto. Na čelo tabele se je postavil z lepo goldiferenco BSK. Sarajevska Slavija si je z nepričakovano zmago ohranila svojo pozicijo na 2. mestu. Ljubljana ni igrala, pa vendarle ostala na 4. mestu. Zelo se jc popravila osijeJka Slavija, ki je prišla z 9. na 6. mesto. Tudi Hašk je padel. Brez točk ostanejo torej trije klubi, ki so se razvrstili na koncu tabele, in sicer Jugoslavija, Hajduk in Concordia, od katerih fe zlasti zadnja neprijetno iznenadila, ker v dveh tekmah ni zabila niti enega gola, prejcia pa jih je že osem. Tablica izgleda sedaj takole: Beograd, 20. septembra Ta zelo zanimiva in napeta igra se je vršila na igrišču Jugoslavije pred 4000 gledalci. Prvi gol za Baska je zabil iz gneče levo krilo Sarič. V 31. mm. je po lepi kombinaciji med Saričem in Tomaševičem postavil Bobanovič na 2 : 0. Zdelo se je, da je usoda Hajduka zapečatena Toda borbenost Spličanov ni popustila in v 42. min. je Mi-Ijutin zmanjšal rezultat na 2 : 1. BSK Slavija S. Bask Ljubljana Gradjanski Slavija O. Hašk Jugoslavija Hajduk Concordia 2 2 2 1 2 2 1 2 2 f 0 0 0 0 1 0 0 0 0 o o o o o 0 2 3 1 4 5 1 1 1 2 2 2 0:8 0 V naslednjem poročila: BSK : Concordia s : O (3:0) Zagreb, 20. septembra Današnji visoki poraz Concordie je predvsem zakrivil slabi napad Zagrebčanov. Concordia ni nastopila kompletno. Predvsem je manjkal Valjarevič. V 21 min. je Tirnanič dosegel vodstvo za BSK. V 29. min. komer prot: Concor-diii. takoj nato pa postavil Moša s plasira-nim neubranljivim strelom na 2 : 0 V 42. min. prodre Glišovič in centrira. Žogo dobi Tirnanič. ki jo odda prostemu Moši in ta postavi na 3 : 0. V drugem polčasu je Božovič v 28. min. zabil četrti gol. v 31. min. pa postavi isti igralec končni rezultat. Slavija O : Gradjans&i 4 s 3 (1 : O) Osiiek, 20. septembra V burni in ostri tekmi je moral Gradjanski pustiti svojemu nasprotniku obe točki. Po končani igri je tajnik Gradjanskcga Jakopič sporočil, da bo Gradjai.ski vložil protest proti verifikaciji tekme, ker sodnik Stcpanovič ni priznal regularnega gola Me-dariča. in sicer šele na nasvet stranskega sodnika Save/ni sodniki, ki so bili na tekmi, so se stavili na razpolago Gradianske-mu. Igralec Gradjanskcga Pogačnik si je zlomil roko. Slavija S: Jugoslavija 3 2 2 (4 : O) Sarajevo, 20 septembra Na današnji tekmi so bili domači ves prvi polčas v premoči. V 44 min je desno krilo Slavije Mamuei dosege! vodstvo. V drugem polčasu so prvih deset minut prevladovali Beograjčani. Igrali so zelo ofenzivno, toda Slavija se je dobro branila V 2. min. zabije Rajlič drugi gol. Minuto kasneje zmanjša Zečevič na 2 - 1 Izenačenje je prišlo v 26. min. po Šijačiču Zrnago-nosni gol pa je v 43. min. zabil Rajlič. Ostale nogometne tekme Dunaj- Aifc-tria- Rapid l-.l (0:0), \Y'acker: Liberta« 3:1 (2:0). Hakoah; 1-AC (2:1), Admira; Sportklub 3:0 (1:0). Vienna: Po«t-sport 2:1 <2:1), Favoritner AC: FC VV'ie,i 3:1 (1:0). Praga: Viktorija Plzen: Bratislava 2:2, Slavija; RusV 10:0, Nachod; Kladno 3;2, Sparta: Zidenice 2:0. Plzeii; Viktorija žiž* kov 5:2, Prrvtejov: Moravska Slavija 6:1. Rini. TioiMitina: Napou 1:1, Bologna: Barj '2:2, Ainbrosiana; Novara 5:3. Juventus: Luchese 1:1, Genova. Lazio 4:1, Milano: Alessandria 41, Torino: Triestina 2;(X ftos nia;; San.pierdarena 3:2- rtsla: Danska: Norveška 3:3. Kolesar ske državno prvenstvo Zagreb, 20. septembra. Na 150 km dolgi prog: Ljubljana - Zagreb se je danes vršila ti-ka za kolesarsko prvenstvo Jugoslavije Ctait je bil v Ljubljani na Dolenjski cesti. c:lj pa v Zagrebu na Ribarskem otoku. Državno prvenstvo si je osvojil Brež'čan P rose o ik Gustav, ki pa je član HKB v Zagrebu. Rezultati so bili: 1. Prosenik (HKB) 4:46.52, 2. Obtak (Ljubljana), 3. Simuaovič (železničar, Zagreb), 4. Tokupec (Gradjanski), 5. Rozman (Maribor), 6. Ormuž (železničar! 7. Pavličič (Slavija. Varaždin). 8. Tvkovič (Gradjanski), 9. Gar^ner (Liub'janka), 10. Dukanovič (HKB). 11. Valant (Ljubljanica), 12. Predovič (Gradjanski). vs« v ;stem času. 13. Kačič tri minute kasneje. ASK Primorje (Četrtini cdbnr). Odborov« seja danes ob 20.30 v restavraciji Z-vezd:. Iz SK Ljubljane. Drevi ob 20 seja upravnega odb:>ra v klubski sobi. B:ethovrova 0. prrtiličje levo. Pomorska pogajanja Anglije s skandinavskimi državami. London. 30. septembra. A A Včeraj so se nadaljevala pomorska pogajanja med Veliko Britanijo in skandinavskimi državami. Uradno poročilo pravi, da se hočejo strokovnjaki skandinavskih držav pri teh pogaja nji.li poučiti v vt>eh jKidrobnostih pomorske pogodbe, ki so jo sklenili v Londonu 1. 1936. da bi mogli s svojimi vladami pripraviti nadaljnje predloge glede morebitnega pristopa k tej pogodbi. ki. V zvezi s tem je bila aretirana cela vnda de-av.skih voditeljev, med drugimi Matteo Arehi, Luigi de Colare. prof. Carlo Cremona in odvetnik Ce-are Bariuccj. zarota v Belgiji Bruselj, 20. septembra, d Policija je pri-Tla na sled široko razpredeni revolucionarni zaroti proti državi. V Brusi |u, Charvelillu, Monsu, Liegu in mnogih drugih krajih je izvršila policija preiskave pri voditeljih revolucionarne socialistične stranke ter zaplenila obsežne dokumente, ki jih obremenjujejo. Iz teh dokumentov je razvidno po poročilih listov, du je hotela revolucionarna socialistična stranka oborožiti delavske množice ter osnovati delavsko množico, da bi izvedla državni prevrat ter osnovala v Belgiji nekakšno sovjetsko državo. Popolna preosnova japonske vojske Tokio, 20. septembra, b. Vodstvo arma« de ie včeraj objavilo šestletni načrt za oboroževanje japonske armade kot .prvi del ob ežnega načrta za popolno reorganizacijo japonske vejsie«. Načrt predvideva v -ta namen nad tri milijarde jen izdatkov, in sicer 300 milijonov za prihodnje leto in po 600 milijonov vsako nadaljnje leto. Za prihodnje leto bodo na ta način znašali vsi za vojsko določeni izdatki eno milijardo in 600 milijonov y.n (ali nad 20 milijard Din). Kdo bo de Chambrunov naslednik v Rimu Pari«. M'-, septembra, b. Sedanji franco« ski poslanik v Rimu de Chambrun bo upo-kokn zaradi starostne meje, ki jo določa novi zakon. Kot kandidata za njegovega nasledn ka se imenukta sedanji francoski poslanik na Dunaju Puaux in šef severnoafriškega alni mizi. ampak tudi živega človeškega umevanja. Ako so hotele nuditi obc:-nsm v tem ozšru svo.io pomoč, so običajno naletele na zapreke. Določbe o občinski volilni pravici so izključevale žensko od direktnega sodelovanja. Pasivna volilna pravica, to je. da bi biilc lahko izvoljene v občinsko zastopstvo, jim nii bila priznana. Rile so dovoljene le izjeme pod gotovimi pogoji po nekaterih deželah. Pravice teh so bile vezane na posest ali davčne dajatve. Osebno izvrševati ie v največ primerih niso smele. Y';-jne upravičenke so ?me!e poslati na volišče moške namestnike, ki so oddali svoj glas » ono skrinjico. kakor je bilo naročeno, »ln pa ne. \ onih deželah in mestih, kier so imele ženske možno?;!. osebno udeleževati se volitev, so bile te ugodnosti vzane na toliko dostavkov in klavzul, da se je večine odrekala izvrševanju svojih pravic. Notranjo usmerjenost raznih zakonov in določb, ki izključujejo žensko cd gotovih pravic, zrcali dejstvo, da se ie znašla v teh primerih vedno v druščini milošoincev. /leoincev, bankrotmkov in skrbijeacev. Ko jc spoznalo ženstvo važno nalogo, katero bi moralo vršiti v občinski upravi, je sku.ša'o zrušiti z raznimi agitacijskimi sredstvi i zakonske zapreke, ki so ovirale njeno delo. Z vsestransk:m drobnim praktičnim delom, je h " telo dokazati svo jo delovno sposobnost, da si naposled utre samo pot do mesta, ki mu po vse i nrav:oi ori-pada. Pri tej agitaciji so se odlikovale razne žensk? organizacije 7 a žen-k" ^-■-''r1no pravico. Pr:rejaile so predavanja, širile letake in brošure ter budile samozavest vo-lilk. V krajih, kjer so pridobile volilno nra vico, so razposlale na tisoče vprašalnih pol, raznih fcrmu'arjev in pozivov med volilne upravičenke, da sc udeleže volitev, ker so se hotele zavarovati pred očitkom, da se ženske same ne zanimajo za javno življenje. Na podeželju so širi'e v posebnih mapah vzgojni in poučni material, ki bi naj pospeševal v dolgih zimskih večerih razumevanje za delo žene v občini. Tej pripravi so sledile potujoče komisije, ki so netile znova iskre vzbujenega zanimanja. Tudi v cerkvenih vrstah so pospeševali to gibanje. Nemška evangeličanska ženska zveza jc delovala pod devizo. da ni samo v interesu ženske, ampak tudi splošnosti, da pridobi ženska čimveč vp'iva v občini. Težnja za pcklicn'm udcjstvovan.jem žen ske in ureditev ubožnega in socialnega skrbstva v srmoupravah sta podpirali to gibanje. One ženske, ki so se iz lastne iniciative že leta in leta udejstvovale na ka-rita»ivn?m in socialnem področju, so bPe rr.ed prvimi, ki so razumele važnost občinskih pravic. V svojem delu so neprestano zadevale na ovire zaradi nerazumevanja odločujočih faktoriev. Čutile so se omalovaževane in ponižane. Spet drugje so se opozarjale meščanke, kako nesmiselno zapravljajo svoje življenje. En del preživlja svoi ras v brezdelju in brez vsebine, drugi del se pa razdaja v ponižujočem delovnem vrvežu za blagor splošnosti med poklicem. gospod injsitvem in materinstvom. In zakaj vse to? Ker si meščanka ne zna osvojiiti in nriboriti onega mesta v javnosti, ki ji pripada. Naiveč odoora protii sodelovanju ženske ie bilo zaslediti v vrstah srednjih in nižjih instanc raznih socialnih uprav, četudi niso bili močneiši razlogi in ugovori, kakor da mo.ti navzočnost žensk zato. ker so zbo^o-valci vaiemi kaienja pri svojih sejah, kar bi morili po niih mnenju glede na ženske opustiti. Toda kljrb vsem ugovorom in odporom je vendar naraščalo sodelovanje žensk po občinah, no mestih in podeželju pri častnem in plačanem delu. Kako je pa pri nas? Pozornost vsega prebujenega jugoslovenskega ženstva je da nes osredotočena na kongres reprezentan-tov mest. Pričakujemo, da bodo naši župani zastavili vse sile tudi v korist druge nolovice_ svojih občanov _ žensk s tem. da sprejmejo soglasno predloženo resolucijo mest. Minka Krofra Mednarodna konSerenea dela in ženske Pri Društvu narodov je gotovo najvažnejša ustanova Mednarodni urad dela. katerega namen jc dosega socialne pravičnosti glede dolovnih pogojev v najširšem smislu, torej glede plač in mezd, odmere delovnega časa in socialnega varstva delojemalca. Čeprav ustanova še daleč ne dosega svojega smotra, so med članicami Društva narodov vendarle države, ki se vsaj kolikor tolik o drže konvencij, tako da vendarle ni vsa socialna zakonodaja samo na papirju kakor marsikje drugod. Zadnje konferencc Mednarodnega urada dela se je udeležilo 50 držav s 400 zastopniki delojemalcev, delodajalcev in vlad. Od vseh zastopnikov je bilo samo 17 žensk, med temi štiri delegatke delojemalcev, ostalih 13 so poslale vlade posameznih držav, večinoma kot strokovne svetovalke. Skalna delegatka švedske države je gospa Kerstin Hesselgrenova. ki jc predsednica komisije, ki se bavi z delavskimi dopusti. Frida Mil-Jerjeva pa je stalna delegatka države N'e\v-yorka, ki se bavi posebej z vprašanjem družinskih doklad s socialnega vidika. Razen teh je prisostvovalo konferenci tudi šest obrtniških nadzornic iz Anglije, Danske. Francijc, Španske, Irske in Norveške. Poročilo, ki ga prinaša septemberska številka glasila Mednarodne ženske zveze (Bul-letin du Conseil "international des Femmes) priča, kako sposobne so ženske za te vrste socialno delo, kako si prizadevajo poglobiti se v razmere posameznih delovnih skupi.a in v njihove zahteve. Tu niso gole številke statistik, ki so največkrat potvorjene in so le verna podoba naše zbirokratiziranc dobe, temveč je opisano življenje s potrebami živih ljudi, ki jim je treba pomagati. Z globokim razumevanjem je preučeno vprašanje mezd, prikazani so vzroki zniže- vanja, konkurenca med delavci, ki so navezani le na svojo delovno silo, in med onimi. ki so še napol kmetje in se navadno zadovoljujejo z manjšimi plačami; dalje konkurenca ženskega in otroškega dela z moškim. Mednarodni urad dela se dobro zaveda, da je treba take nezdrave razmere odpraviti, zaveda se pa tudi svoje nemoči, dokler države ne bodo resnično socialno usmerjene. Prav tako dokazuje ženska zastopnica pri Mednarodnem uradu dela potrebo plačanega dopusta za vse delovne ljudi ne samo s socialnega, temveč tudi s kulturnega in psihološkega vidika. Čeprav je upravičenost te zahteve splošno priznana in v mnogih državah tudi v načelu sprejeta, je vendar v nekaterih delovnih kategorijah čedalje slabše v tem pogledu in delojemalci izgubljajo še tisto, kar jim je bilo že priznano. Saj se dobe drugi delavci in nameščenci, ki nimajo takšnih zahtev! Zato se teh določb delodajalci mnogokrat tudi tam ne držijo, kjer so jih na papirju priznali. Tudi vprašanju štirideseturnega delovne-g.i tedna posvečajo ženske pri Mednarodnem uradu dela posebno pozornost ter si prizadevajo dokazati, da jc skrajšanje delovnega časa spričo napredujoče racionalizacije nekaj povsem prirodnega, a spričo naraščajoče brezposelnosti socialna nujnost. Če se delcdajalcc tako ogromno okoristi s pridobitvami tehnike, zakaj naj bi delavec trpel od nje samo škodo? Skrajšani delovnik je bil v načelu sprejet že na konferenci Mednarodnega urada dela 1. 1935., zdaj pa je treba preučevati možnost reali-ziranja v posameznih delovnih panogah. Kaže, da bo v mnogih državah ostalo samo pri preučevanju. Italija, ki se je spo- Gita Gero: Cesta brez konca Ob cestali brez konca, ki se vijejo kakor trakovi skozi gozdove in gorske doline. stoje pogosto preperela znamenja, ki so obledela v solncu in dežju. Čedalje no znatnejša postajajo pod sivo. prašno skorjo. ki jim jo prinesejo hitri avtomobili, ko drve brez obzira mimo njih. In prav tako kakor tem znamenjem, se godi ljudem, ki stoje živ dan ol> strani. Takšen je bil na primer Janez, mizarski pomočnik Janez Križ. Janez so mu rekli, ker je bilo župniku to ime všeč. in Križ zaradi tega. ker ga je bil nekdo našel pod kamenitim križem na vaškem trgu. kjer ga je bila mati odložila. In da mu ni bilo treba preživeti mladosti v vaški sirotišnici, kakor vsem drugim najdenčkom. se je moral zahvaliti samo mizarju Lencu, ki pa je vzel k sebi. ker si je njegova žena tako zelo želela otroka, pa svojega ni dobila. Toda tako. kakor se zjo-di pogosto v življenju, se je zgodilo tudi tn. Žena mizarja Lenca je naposled vendar doživela svoj blagoslov, in nekega dne. ko je prišel Janez iz šole domov, je za vrati spalnice prvič zajokal mladi Lene. Tako ee je zgodilo, da najdenček Janez ni ostal domač otrok, ampak snmo siromak, ki so ga v hiši trpeli. Toda zadovoljen je bil tudi tako. kajti slabo se mu res ni godilo. Nihče mm ni storil nič hudega. in da ni bil nihče z njtm preveč ljul>eznjiv. tega niti opazil ni, ker pač ljubezni ni bil vajen. Z malim Andrejem se ni nikoli prepiral. Saj je bilo jasno, da se mora vselej umakniti in molčati, ker mora biti hvaležen. Saj je dobival že od prvega dne svoje vsakdanje kosilo, jed in stanovanje. Tako je rekla po- j prosto gospa Lenčeva, ne da bi si bila pri tem mislila kaj hudega. In Janez je mlademu domačemu sinu rad pomagal. Iz odpadkov, ki jih je dobil v delavnici, mu je izdeloval prav lepe reči. Konjičke in ladje in vozove s kolesi, ki so se res premikali, in pogosto, kadar ni bilo nikogar blizu, mu je pripovedoval najbolj čudne reči o gozdu in drevju in škratih, ki uganjajo svoje neumnosti med drevjem. Pripovedovati je znal čudovito lepo. dosti lepše kakor mizarjeva žena. S tovariši svojih let pa Janez ni imel dosti skupnega. Ni se menil za pretepe, indijanske igre in podobno. Ril je tudi dosti nežnejši 'kakor vsi drugi skoraj dekliško vitek. In če je vneto rezljal kakšno igračo je bil tako resen. »Ta bi utegnil postati mojster, če bi ga poslali učit rezbarstva«. je nekoč dejal tujec. ki je videl dečka pri delu. Mojster sam pa je bil drugačnega mnenja. Hotel je imeti poceni delovno moč dokler še Andrej ne bo za delo. In tako je pač prišel Janez za učenca v mizarsko delavnico. Z- lo spreten je bil in mojstru ga ni bilo treba nikoli oštevati. Naposled je iz najdončka postal pomočnik Janez. Prav hitro je to šlo. tako hitro skoraj, da se je sam temu čudil. .Šele tedaj, ko je lahko položil svoje pomočniško pismo v predal, kjer je spravljal svoje borno imetje, se je prav "zavedel, da je že dorasel. Ena in dvajset let! Da. in potem se je še nekaj zgodilo. Rranjevka v sosedni hiši je imela hčer Kristo. Zelo ljubka je bila in njene kite so bile debele kakor roke. Visele so ji čez hrbet in se zibale, kadar je šla po cest.i. Ja- četka najbolj zanimala za to vprašanje, se letošnje konference sploh ni udeležila. Pač pa izdeluje Francija zakonsko uredbo o šti-rideseturnem delovnem tednu. Mednarodni urad dela pripravlja tudi anketo o brezposelnosti žensk pod vodstvom gospe Phibertovc, strokovnjakinje za vprašanje o ženskem delu. V ta namen je omenjeni urad zbral iz vseh držav podatke o položaju žensk v raznih delovnih panogah s posebnim ozirom na enakost, odnosno razliko delovnih pogojev glede moških in ženskih delovnih moči. Vobče jc Mednarodni urad dela zadnje leto redno objavljal poročila o položaju žensk v raznih poklicih in v industriji, ki so dobro služila v borbi proti zapostavljanju žensk v službi. Vsekako ima delovna žena doslednega zaščitnika v Mednarodnem uradu dela, pri čemer imajo nemalo zaslug ženske, ki tamkaj sodelujejo. FILAT ELIJA Kako Z lepilom ali brez njega Ali naj bi nerabljenim znamkam sploh pustili lepilo ali ne, o tem si razna mnenja zelo nasprotujejo. Tisti, ki se potegujejo za lepilo, trdijo, da ima polno vrednost samo nerabljena znamka, ki je ostala v takšnem stanju, kakor jo je }>ošta prodala Trdijo tudi. da je gumi nekakšno zaščitno sredstvo proti škodljivemu učinkovanju na papir in l»arvo znamke. Naposled se ogrevajo za ohranitev gumija tudi zaradi tega, ker lahko z njegovo pomočjo natanko ugo-tove. ali je znamka pristna ali ponarejena. Te trditve pa ne drže. Ponarejevalci znajo dandanes tako dobro ponarediti gunii-ranje. da ga tudi pravi strokovnjak ne bo razločil od pravega. Tudi trditev, da gumi varuje znamke, ne drži. Izkušnje pokažejo navadno prav nasprotno. Celo najčistejši arabski gumi s časom potemni ali dobi rumenkasto ali rjavkasto barvo, ki se loti tudi papirja znamke. Zaradi varčevanja uporabljajo poštne uprave pogosto lepila; ki niso kemično čista in ki učinkujejo zaradi tega na barvo znamke. Vsak zbiralec lahko sam pri svojih znamkah ugotovi, da so se prvotno čiste in bele znamke po letih izpremenile. Pri nekaterih znamkah tudi girmi po letih razpoka in pokvari znamko samo. Slaba stTan gumiranih znamk je tudi to. da se te znamke na zraku zvijejo, čeprav so prilepljene. Zbiralec, ki v mofno zakurjeni sobi pregleduje svoje zaklade. l»o imel dosti dela preden bo poravnal vse znamke. Zato je skoraj več vzrokov, ki govore proti ohranjenju gumija kakor zanj. Zato Pa ni treba z vsake znamke odstraniti lepila. Če dobimo nerabljene znamke, jih pustimo z gumijem. Samo če opazimo prva znamenja porumenevanja ali lomljenja, se neobo-tavljajmo več in gumi izperimo. Sicer pa zbirajmo znamke takšne, kakršne smo dobili. 0 najdražjih znamkah, ki so že šle skozi nešteto rok in tucate albumov, ne smemo pričakovati, da bodo še zdaj imele pravi gumi. Tn koliko znamk dobimo tudi nerabljenih saimo brez gumija, ker so morali kiTpci večjih količin znamke oprati, preden so jih pripeljali na pr. iz tropskih krajev, kjer so znamke zl:'s*i o'>č'itl>ive. Na koneu še nekaj splošnih migljajev o ohranitvi znamke. Zaradi učinkovanja svetlobe in zraka se pokažejo pri znamkah pogosto izpremem-l>e. Nekatere barve na soncu poblede ali čisto izginejo. Zato je dobro, da svojih zakladov nikdar ne kažemo na preja sni dnevni svetlobi. Znamke v anilinski barvi so skoraj vse občutljive. še bolj pa večina nežno barvanih znamk angleških kolonij od leta 1880 dalje. Tudi na zrak ne smemo pozabiti. Dosti je znamk, ki ne pren<*sejo zračne, vlažne Določanje poštnih znamk Preden damo znamiko v zbirko, moramo najprej ved«* i. kaj predstavlja in kam spada. Album s predtiskom daje tu dosti nasvetov, toda zavede nas v nezmiselno. ša-blonsko zbiranje, medtem ko je namen prave filatelije ta. da sami določimo. kam znamka spada. Seveda pa jc potreben za točno določanje znamk poseben katalog. Katalogi, ki izhajajo vsako leto. so raz-merno dragi, če si hočemo nabaviti vse. Vendar pa to ni potrebno. Z enim bomo lahko prav dobro iztiajali. Za naše razmere prihajajo v pošte v v glavnem nemški katalcjgi, že radi tega. ker znamke nez je bil vselej vesel., kadar jo je videl skozi okna delavnice. Toda iznenada je postalo vse drugače kakor prej, kakor vsa daj« prav z jezika in na levi strani prsi mu zarskemu pomočniku Janezu besedica, »bog daj« prav jezika in na levi strani prsi mu je začelo nekaj butati ol> rebra kakor trdne pesti ob težka vrata, ki so sedemkrat zapahnjena. In nič pametnegji mu ni prišlo na misel, kar bi z njo govcfril. Samo zmeraj bi bil rad hodil z njo. kadar jo je STečal, in govoril o vremenu, ki je bilo zdaj lepo in deževno, kakor je pač nagieslo. Potem pa je nekoč po dolgom premicijeranju vendar šel za njo na i/prehod iz mesta, pa se je z njo [»ogovoril. Kristi je biloi prav in rdeč val krvi ji je žalil obraz, kakrtr bi se bila sramovala njegovih in svojih D>oscd. Izlet je bil resnično lep (ln deklo je bilo kakor kakšna dama z lepo počesanimi lasmi in najlepšo prazniško oltleko. Čez pisane poletne planjave je takrat vodil Janez Kristo in daleč dale." sta prišla. Tn ko je rdeče popoldansko solnee že skoraj zašlo za gore in gozdove, tedaj sta oba zavila v skrit gostilniški vrt. In gostilničar je rekel: »milostna gospa« in onkrat celo »gospod soprog«. To je Janezsi čudno vzeini-rilo. hkratu pa je čutil tudi nekaj kakor srečo in ko sta se vračala domov, je boječe stisnil Kristino roko. In zdelo se mu je. kako bi bilo lepo, če bi hči branjevke postala nekoč Križeva mojstrovka. O tem pa ni govoril in samo zaradi tega ne. ker še ni bilo dovolj denarja. Tako je čas tekel dalje. Andrej se je iznenada nehal brigati za rezljine konjičke in celo indijanske puščice so se zaprašile na postrešju. In preden se je Janez zavedel. je postal tudi Andrej pomočnik, kakor on prej sam. komaj z dvajsetimi leti. In Kriste iznenada ni bilo nekega zimskega večina filatelistov drugih jezikov ne zna, pa tudi zato. ker so nemški katalogi cenejši od drugih. Do nedavnega so pri nas filatelisti največ kupovali Senfov katalog, vendar pa z njim niso bili popolnoma zadovoljni. ker je nekoliko površen. Michelov katalog je v zadnjem času dost.i boljši zaradi svojih izčrpnejših pripomb pri raznih znamkah in zaradi tega. ker navaja tudi naklade znamk, ki so za vsakega filatelista zelo važne Po nakladi lahko filatelist vidi. ali je vredno kupiti to ali ono serijo priložnostnih znamk, ker lahko spozna po številu ;7'l:'nih serij. a'i se bodo znamke lahko .' ne. Na drugi strani pa je Senf< ■■ '■ va /a najpopolnejši al- bum - • " "'»'•"kov album. V ceni sta ob . .. 'iieta (evropski de!) vsak ol .1 1 •>;•. Manj razširjen jo pri nas ZumsM katalog, ki izhaja v Švici. Znamke notirajo v njem v švicarskih frankih. Od prej omenjenih katalogov se razlikuje po jasnejših slikah in lmljšem papirju. Francoski Yvertov katalog ima večje reprodukcije znamk. Tudi angleški katalogi so dobri, vendar pa se pri nas skoraj ne uporabljajo. Tako torej vidimo. da ima vsak katalog svoje dobre, pa tudi slabe strani. Vsak filatelist naj si potem izbere katalog po svojem okusu. Če dosti menja z inozemstvom, je priporočljivo, da ima več katalogov, ker bo lahko menjal z večjim številom zbiralcev, ki imajo različne kataloge. Dobro je. da si naroči vsak zbiralec dodatke h katalogom, ki izhajajo mesečno. Tako bo vsak mesec zvedel za vse novosti, pa tudi za spremembe cen posameznih znamk. Ti dodatki niso dragi in ne stanejo niti toliko, kakor katalog sam. Ker izhajajo navadno pri večini katalogov kot priloga filatelistične revije, ima z njimi zbiralec tudi revijo, ki ga pouči o vseh novih odkritjih v filateliji. Ko znamko dobimo, moramo najprej določiti. iz katere države je. To je navadno prav preprosto, ker je skoraj na vseh znamkah napisano ime dežele v enem izmed svetovnih jezikov. Tudi s cirilico menda pri nas nihče ne bo imel težav. Nekoliko nerodnejše je pri znamkah, ki nimajo napisanih imen države, zlasti pri nekaterih starejših. Ko smo določili državo, je treba s pomočjo kataloga ugotoviti še letnico, kdaj je znamka izšla. To doženemo s pomočjo slike na znamki. Sliko in napise natanko pregledamo in jih primerjamo s katalogom. Pogosto so napisi dveh sicer docela enakih znamk različni. Tako vidimo na primer pri francoskih znamkah iz leta 1852. in 1853., da se razlikujejo samo po neki malenkosti. Prve znamke imajo zgoraj napis RE-PUB.. naslednja izdaja pa EMPIRE. Ali pa nemške znamke s sliko orla. ki se razlikujejo samo po tem. da imajo ene napis »Pfennig. druge pa »Pfennige«. Časih je razlika v dveh vrstah znamk malenkos'na. Starejše norveške znamke imajo na primer zasenčen poštni rob. novejše pa ne. Pri tej priložnosti naj omenimo še to. da bi moral imeti vsak filatelist dobro povečevalno steklo. Z njim bo najlaže odkril razlike pri posameznih znamkah, časih so te razlike res tako malenkostne, da jih s prostim očesom ne moremo odkriti, zlasti če imajo znamke še slab žig. Za manj izkušene zbiralce naj povemo, da so črke v kotih starejših angleških popoldneva, in štiri tedne nato se je poročila z nekom, ki ni bil iz domačega kraja. Ko se je peljala stran z V6em svojim imetjem, tedaj je stal Janez pri oknu in stiskal križe, da so se krivili. Rekel pa ni ničesar in tudi ničesar storil ni. Samo čeljusti so mu postale bolj robate, Ja so se videle skoraj kosti skozi kožo. In odslej ni šel nikoli več v mesto. Samo nekoč. Icmalu po Kristinem odhodu, mu je rekel mojster; »Nikari si tega ne jemlji preveč k srcu. Saj boš lahko dobil drugo!« Tedaj pa je Janez odkimal in šel hitrop i* sobe. Da. in potem spet ni dolgo trajalo in mojstrova žena je umrla. Tedaj je lihi Janez Križ napravil rakev iz najboljšega mecesnovega lesa. In ob grobu je stal z mojstrom in z Andrejem. Z istim Andrejem, ki je prvič zajokal takrat, ko je Janez prišel iz šole Ko je začelo spomladi *pet zeleneti, je prišla nova mojst.rovka v hišo. Tedaj je bilo iznenada spet polno življenja v hiši, loputanja vrat. smeha in govorjenja. Stari Lene se je umaknil v podstrešje. Tam je sedel pogosto tiho na toplem solncu in dostikrat se je čez plot pogovarjal z bra-njevko. ki je živela prav tako sama. Trgovino je prevzel neki najemnik, ki je prinesel od Bog ve kod vse mogoče stvari. Časih je pogledal Janez po dHu za obema starcema. In kadar je branjevka vzela h žepa pismo, ki ga je poslala Krista iz tujega mesta, tedaj se je vselej 7god?Io. da je Janez hitro odšel s klopi pred hišo. In tedaj je dejal vselej stari Lene. prav tako kakor takrat, ko se je preselila iz mesta. »Nikar si tega ne jemlji več k stcu. saj boš lahko dobil drugo!« In Janez je prav tako odkimal kakor takrat. Kaj naj bi bil rekel? In potem je znamk, varnostni znaki, na katere pazi samo zbiralec — specialist. Enako je tudi s tako imenovanimi številkami plošč, ki jih odkrijemo pri Veliki Britaniji in Japonski. Iz akvaristove torbe O ribogojnicah z domačimi ribami Kakor si osvaja pomlad nižavje. hribe in planine 7. zelenjem iz dolin navzgor, tako se spušča jesen s hribov navzdol, ohlajajoč pri tem ozračje prav občutljivo, kakor smo to doživeli tekoče jeseni, ko nas je iznena-dil padec vodne toplote od 25 na 18 stopinj, da so se začele nekatere toplovodnice prav sumljivo zibati z vsem telesom. V tem pogledu so gojitelji domačih rib pač na boljšem, kajti domače ribe preneso prav lahko poletno toploto, kj je na {>o vršili i plitkih stoječih voda često celo 30" in več. pa tudi hiad tik nad ničlo: preneso torej razliko skoraj tridesetih stopinj, če se toplota polagoma dviga ali znižuje, med tem ko učinkuje pri toplovodnicah znižanje toplote izpod 1">0 navadno katastrofalno. Isto, kar smo r-«!i o domaMb r>R.;h, velja tudi za nekatere naše rastline. S kakšnimi ribami in rastlinami je torej tre-l«a naseliti ir.rzlovodne akvarije, da bi v>< tudi v neogreti sobi dobro uspevalo? Naravno. da si izberemo najmanjše vi ste rib. me straneh stisnjenega. na hrbtu in tielmliu enako) nio izbočenega trupa in zaradi svoje pesi rosi i za časa drsti naša najlepša ribica. Druga majhna, po dolžini ne 1" cm presegajoča ribica podolgovate, valja sle ol 'i-ke. s temnim rjavoolivnatim lnluom ;n ! -liin trebuhom je radovedni, živalmi, nt^ -jivi in nagli pisanee. Ti c tja tudi ne čez 11 cm dolga ribica je kačelica ali poizača ! kačastrm. ob st.aneh stisnjenim trupom, rjavorumeno haljo, okrašeno /. vrsto te:i. norjavih peg na bokih in hrbtu. Pri n if žive tri vrste kačelic.: navadna, balkanska in d Ifdom. Povodni mah ki ra«e v šopkih na raznih pr<^i. metih v vodi. zeleni zla-sti pozimi. N>'.e vrste rmanea in podvodm strelu.-e uspevajo, v toploti 5 stopinj, pljučnik pa pri toplot' 8° zelo dobro. S črno barsko zemljo ni treba štediti: čim več je. tem toplejše je v akvariju. Zemljo je treba s pritiskom zgostiti, nanjo je vsuti 2 cm del>el<> plast nih ko. zatem pa vsaditi rastline, poravnati dno s ponovnim nasipa-niem mhke. da tvori poševno 10 do lo" nagnjeno ravnino. Naposled je pokriti vs-dno 7, močnejšim papirjem z malo navzgor zakrivljenimi robovi, nanj pa vliti polagoma 10° toplo vodo do roba akvarija. Ko smo papir polagoma dvignili, je delo končano. Akvarij stoji 1-1 dni pokrit s šipo; Medtem so se rastline prijele. Za \>tko fi cm dolgo ril »o je treba računati 3 litre vode. Ljubitelji vodožitja. ki si bodo uredi-ii svojo sobno riliogojnieo na opisani način, bodo gotovo zadovoljni. dobil važno delo. Prav hitro je moral napraviti zibelko iz najboljšega mecesnov^tra le>sa. Andrej mu je sam narisal nač>-t. In Janez je žagal in m<»ril osem dni. Kajti nikoli se mu ni 7dela dovolj udobna, nikoli niso bile krivine dovolj lepe, nikoli niso bile cvetice na njej Toda naposled je bila le taka. kakor je morala biti, in drobni deček, mali Andrej, je ležal v njej in se cmeril ves dan. Prav tako se je navadil strica Janeza kakor vsi drugi v hiši. Kdo bi mu bil pa znal tako lepo izrezljati konjičke in ladje in vozove s kolesi, ki so resnično obračajo? Tudi je vedel najbolj čudne reči o gozdu in drevesih in Škratih, ki uganjajo med vejami svoje neumnosti! Dosti lepše, kakor lastna mat.i in še celo lepše kakor stari oče. ki mu je polovica zgodbe ostala vselej v brezzobih ustih. Tn zato tudi mali Andrej ni razumel, zakaj so vsi v hiši jokali, ko je Janez napravil zaboj, v katerem je potem ležal stari oče, lepo ravno, s sklenjenimi rokami. In dan nato. ko sta se sprehajala po vrtu z neštetimi križi, je prosil otrok starega pomočnika, naj mu napravi najlepšo igračo, ki more na svetu hiti. Tn tedaj mu je ta že 7. drhtečimi prsti napravil majčkeno zibelko in ne dosti večji podolgast zaboj iz mecesnovega lesa. Tn ti dve igrači imajo še dandanes v mizarski delavni na trgu. Tn nihče ve* ne ve, kdo ju je napravil. Ne mladi gospodar, ne njegova žena. Kajti Janez Križ je že davno pozabljen. In to je zaradi tega. ker žive ljudje, ki stoje zmerom ob strani, kakor znamenja ob cesti, ki se vleče v daljave. V solncu in dežju oblede. Čedalje na znatnejši postanejo pod sivo, prašno skorjo, ki jo puste avtomobili, ko drve mimo njih. Urejuje Davorin Ravljen, — izdaja a Konzorcij »Jutra« AdoU ftlhnlk«. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekaroarja Franc Jezerftek. — 2a * Odsoforto Ak>p Jfotak. - Val t ItfuMjam