58
Podučile stvari.
Beseda o telovadbi.
Spisal F. Z. Vesely, načelnik „Sokola" v Ljubljani.
Izgojevanje mladeži je zel6 važna stran knjige praktičnega življenja; je tako rekoč, njen predgovor, kteremu seje pri nas malo pozornosti posvetilo. In vendar je mogoče to polje z velikim dobičkom obdelovati, kajti dobra izgoja je vsakemu v stokratno korist, zanemarjena izgoja pa je zel6 pogubna.
Nekakega nagiba izobraževati samega sebe, ne moremo nikomur odrekati, še manj darovitemu ne, ker že v vsakem detetcu seme tiči, kali in se razvija, in ker je dolžnost rodbine, šole in posebno države skrbeti za to, da se to seme ne ugonobi, ali pa preveč in vsled naklepa ne vniči.
Omenivši, da mora rodbina, šola in posebno država skrbeti za dobro izgojo mladih državljanov, menim, da je s tem še posebno državi velik in hvaležen cilj postavljen, a vendar ne mislim s tem, da bi vlada rodite-teljem oktroirala, kako otroke izgoje vati; menim pa, da more na izgojo otrok posredno delovati, ako dobre rejenike in roditelje sredstvom šole izgojuje.
Odveč bi pač bilo , tratiti besedi o tem, da oni, ki otrokom z vednim zapiranjem v sobah ne privoščijo zdravega zraka, kaze zdravje; stoječ na telovadnem stališču opomnim le, naj bi otrokom dovolili krepiti nježne udke s telovadbo; vsaj se ne dogodi tako brž kaka nesreča, ako roditelji sami nadzorujejo. Kar se tiče otroških misli, posebno fantičev, ne smeli bi jih nikdar takim osobam v varstvo dati, ki bi jih napravili s pripovedovanjem nečimurnih istorij o strahovih, groznih zverinah bojazljive, temuč takim, ki bi otroško radovednost umirili s prepričanjem.
Otroke preveč obdajati in obloževati z obleko, da bi se ne prehladila, je pogubni nasledek prevelike skrbi, ki posebno fantiče pokvari in raznježi, da jim je v poznejih časih težko, da niso krepki.
Nečimurnosti, ki se pogostoma še zdaj gode, bi se ve da ne mogla država se svojim nadzorom odstraniti; kajti bilo bi ne samo težavno, temuč tudi drago, v vsakej rodbini nadzornika izgoje postaviti; more se pa počasi za veke izkoreniniti — sredstvom šole, izgojivši, razumne in vrle roditelje. Potrebno je tudi, da bi se deklici z večo pazljivostjo odgojevali. Deklice bodo matere, in kako važen položaj so imele matere vsled prve izgoje junaških Spartancev, o tem priča zgodovina.
Jedila,  obleko in  rejo  so morale Spartanke tako
vrediti, da se je otrok že v nježnej mladosti navadil neprijetnosti glada, zime in življenja pod prostim nebom, in da je bil za šolo že nekoliko pripravljen, ko je vstopil; in tako tudi bi pri nas Slovencih moralo biti. Pri Spartancih se je moral posebno fantič s telovadbo vkvarjati, za kteri namen je služil poseben kraj, „dromos", kteremu ste se družili dve gimnaziji, in še en vrt „plantanistas".
Gimnastične telovaje so Spartanci nagi izvrševali, namazani z oljem. Najbolj so se pa telovadili v begu, borbi, skoku, v metanji z oščepo in šipo in v boji s pestmi.
Tudi dekleta so se morala telovaditi v plesanji, begu in borbi. Vsaki špartanski državljan se je moral odlikovati s krepostjo, moral je znati zatajevati sebe; domovina mu je morala biti nad vse. Ker pa sam za-se prav nič ni bil, v državi pa vse, bile so tudi društvene razmere poleg tega vravnane. Vsi državljani, mladi in stari, so se vdeleževali očitnih društvenih pojedin, ki so bile zelo priproste, da bi se Spartanec navadil malo in priprosto jesti.
Glavno opravilo bilo je, kakor smo že rekli, telovadba in lov. Za vsaki tudi manjši prestopek so bile kazni; povsodi so našli priložnost, svojo moč pokazati, in nasledek tega bila je nevničljiva ljubezen do domovine in prostosti (svobode).^
Ker je cela izgoja Spartancev posebno in pred vsem nameravala krepkost, zadobili so tudi tako nenavadne nasledke, da so konečno postali prva država na Grškem in so si podvrgli nekolikrat veče perzijsko kraljestvo in postali njeni najnevarnejši neprijatelji. Krep-kosti mož in žen špartanskih moramo se še zdaj čuditi.
Tudi v Atenah je ustava nameravala to, da bi ljudstvo postalo redovno, to je, krepko in zmožno za na boj, in podlaga tega bila je spet telovadba. Tukaj se je moral vsakdo še zraven telovaditi v plavanji in krepiti svoje telo s kopanjem v mrzli vodi.
Kakor Grki tako so tudi Rimljani gojili telovadbo. Ne le, da so med seboj se borili in rovali, plezali so tudi po visokem drevji, tekali vstavo, skakali čez jarke iz prosta ali pa z naskokom.
Poznali so tudi skok z drogom, akoravno nikjer sledu ne najdemo, da bi se bili vadili v gimnazijah. Da so pa znali Rimljani z drogom skakati, o tem priča Ovidij v svojih metamorfozah v VIII. knjigi z verzom 366., kjer se Nestor sredstvom kopja na veje drevesne dvigne, da bi ubežal macedonskemu vepru; pozneja telovadba z drogom je menda postala vsakdanja.
Kakor seje telovadba pri starodavnih narodih cenila za važno, vtako se tudi naj ne zanemarja pri nas Slovencih. Že se stojališča zdravniškega moramo biti prijatelji telovadbe. Izobražujemo se ne le duševno temuč tudi telesno, ker gotovo vsaki izmed nas priznL veljavo pregovora: ,,v zdravem telesu, zdrava duša!" Glavna podloga telovadbe je gibanje.
Človek, ki se malo giblje, gotovo na telesu opeša, in poglejmo le zdrave in viteške postave ljudske, ki so vsled svojega opravka primorani k odločnemu gibanju in obračanju telesa, natezanju mišic itd. kot lovci, poljedelci in plavci in drugi, ko so nasprotno učenci, uradniki, mnogi obrtniki in taki, ki ne morejo telesa zadosti krepiti, podvrženi hromotam in boleznim.
Priroda je človeku nemila za prostost, to je, za popolno samostalno delavnost, zatega del mora biti človek neodvisen gospodar nad seboj.
To prostost si more posamesen sam za-se pridobiti in sicer s tem, ako napravi iz svojega telesa voljnega slugo za svojo voljo, da bi bil v vsakem trenutku služabnik nravnega življenja in nositelj duha v njem pre-bivajočega.
59
Omenjena naloga ni tako lahka, kakor se zdi; mnogim je telo nepremagljiva trdnjava, ktere se morajo še le polastiti, ker ga dozdaj v večini ali pa deloma še v oblasti nimajo.
Telovadba gotovo doseže to, da telo postane sluga našega duha.
Skrbimo toraj za to, da nam bode telovadba neogibna zabava; z njeno pomočjo gotovo dosežemo veliko.