Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi GLASILO OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI letnik I številka 1 November 2007 L- . - t 'K*-. ■ " t' -T ♦ £ Si SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11 Zdenka Doga. odgOVOina urednjca Kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič? Ob poslušanju te Šifrerjeve pesmi se je začelo vneto razmišljanje. V letih, ko si skorajda že prepričan, da boš delal le še stvari, ki si jih že velikokrat naredil, ki jih zares znaš delati in jih boš samozavestno delal tudi naprej, je nenadoma potrebno narediti nekaj, česar nisi še nikoli - napisati je treba uvodnik za prvo številko občinskega glasila! Nehote se mi drugo za drugim postavljajo vprašanja, na katera najdem odgovore ali pa tudi ne. Kako začeti? O čem pisati? Kakšen bo odziv? Ko smo bili povabljeni k soustvarjanju glasila, si je verjetno postavljal podobna vprašanja še kdo izmed članov uredniškega odbora. Kje začeti? Bomo znali? In nenazadnje - nam je tega treba? Odgovore na vsa zastavljena vprašanja pa najdemo v sprejemanju izzivov, ki si jih ljudje kljub skeptičnosti, samokritičnosti in morda tudi strahu, vedno znova in znova postavljamo predse in se spoprijemamo z njimi. Sprejeli smo torej izziv in začeli »delati cajtnge«. Občinski svet je na svoji seji dne 19. 7. 2007 sprejel Odlok o glasilu Občine Središče ob Dravi in imenoval Uredniški odbor v sestavi: Zdenka Dogša, Samo Kočevar, Anita Kosec, Zlatka Marčec, Jasna Munda, Stanko Zebec, ki je konec avgusta 2007 začel s svojim delom. Najprej je Uredniški odbor določil okvirno strukturo, programsko zasnovo in načrt izhajanja glasila. Sledile so aktivnosti v zvezi z izbiro primernega imena, o pripravi cenika oglaševalskega prostora, o lektoriranju tekstov, o tehnični obdelavi elektronskih gradiv, sestavi strukture, v zvezi z urejanjem in tiskanjem glasila. Hkrati smo povabili k sodelovanju zainteresirano javnost, spremljali dogodke v občini ter vzpodbujali aktivne subjekte k pripravi prispevkov. Spoštovane občanke in občani! Rezultat omenjenega dela Uredniškega odbora je pred vami - izdaja prve številke občinskega glasila »SREDICA«. Določila odloka in naše želje so, da bi Sredica postala skupek strnjenih informacij o življenju v naši občini, o delu občinskih organov, javnih zavodov, društev in organizacij. V naše domove naj bi vsaj štirikrat letno prinašala poročila in slike z različnih prireditev, intervjuje, literarne prispevke občanov, zanimivosti in razvedrilo, oglasna sporočila in seveda z vašo pomočjo - pisma bralcev. Namen občine, da zagotavlja javnost svojega dela in povečuje možnost občanov aktivno sodelovati pri razvoju lokalne skupnosti, bo dosežen le z vključevanjem vseh organizacij in posameznikov s svojimi prispevki v obliki poročil, mnenj, odzivov in komentarjev. Naš skupni cilj pa bo dosežen, če bo temeljil na svobodi izražanja, nedotakljivosti, varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, svobodnem pretoku informacij in odprtosti za različnost ter raznolikost vsebin. Torej vljudno vabljeni k soustvarjanju naše Sredice! OBVESTILA OBČINSKE UPRAVE OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI VRAČANJE SREDSTEV V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Občinska uprava Občine Središče ob Dravi obvešča svoje krajane, da je bila dne 18. 09. 2007 podpisana poravnava o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Poravnavo je podpisala Občinea Središče ob Dravi, kot pravna naslednica Krajevne skupnosti Središče ob Dravi, in zavezanka Republika Slovenija. Na podlagi 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO-UPB4 Uradni list RS, št. 54/07) je občinska uprava občine Središče ob Dravi na krajevno običajen način objavila seznam fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot končni upravičenci do izplačila odškodnine in hkrati obvestila občane o nadaljnjem postopku. ENKRATNO SUBVENCIONIRANJE PREVOZA DIJAKOV SREDNJIH ŠOL Občinska uprava Občine Središče ob Dravi obvešča redno vpisane dijake srednjih šol, da je bil dne 26. 09. 2007 na seji občinskega sveta Občine Središče ob Dravi sprejet naslednji sklep: V šolskem letu 2007/2008 se dijakom srednjih šol z območja občine Središče ob Dravi v enkratnem znesku subvencionirajo stroški prevoza. Ta sklep je pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož. Občinska uprava Občine Središče ob Dravi obvešča, da že sprejema vloge za izplačilo subvencije. Vlogi je potrebno priložiti potrdilo o vpisu v šolskem letu 2007/2008. URADNE OBJAVE OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Občanke in občane občine Središče ob Dravi obveščamo, da bo občina vse uradne objave objavljala v Uradnem glasilu slovenskih občin. Uradne objave najdete na internetnem naslovu: www.lex-localis.info in www.ormoz.si PREDSTAVITEV OBČINSKE UPRAVE OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI Vodja občinske uprave TRG TALCEV 4, SREDIŠČE OB DRAVI Jelka Zidarič Trstenjak, univ.dipl.prav. El. naslov: Obcina.sredisce.ob.dravi@ siol.net El. naslov: jelka.zidaric.trstenjak@sredisce-ob-dravi.si Tel.: 02 741-66-10, Fax.: 02-741-66-15 Tel.: 02 741-66-12 ŽUPAN Računovodstvo Jurij Borko Blanka Kočevar, univ.dipl.oec. El. naslov: blanka.kocevar@sredisce-ob-dravi.si El. naslov: jurij.borko@sredisce-ob-dravi.si Tel.: 02 741-66-13 Tel.: 02 741-66-11 OBČINSKA UPRAVA Tajništvo in sprejemna pisarna Milena Milosavljevič Kratka predstavitev zaposlenih v občinski upravi El. naslov: milena.milosavljevic@sredisce-ob-dravi.si Občine Središče ob Dravi. Tel.: 02 741-66-10 OBVESTILO UREDNIŠKEGA ODBORA Spoštovani bralci Sredice! Prispevke za glasilo pošiljajte na naslov: Uredniški odbor, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na urednistvo@sredisce-ob-dravi.si. Prispevki naj bodo usklajeni z Odlokom o glasilu Občine Središče ob Dravi in Programsko zasnovo glasila, ki sta objavljena na oglasni deski v občinski stavbi in od decembra naprej na internetnem naslovu občine: www.sredisce-ob-dravi.si. Za 2. številko glasila pričakujemo vaše prispevke do 20. februarja 2008. Prosimo vse občane, ki imajo v lasti kakršnekoli zanimive dokumente ali fotografije, ki bi jih lahko objavili, da nam to sporočijo. Zanima nas, če še kdo hrani kak izvod časopisa »Središka osa«. Vsem avtorjem prispevkov za prvo izdajo Sredice se iskreno zahvaljujemo in si želimo uspešnega sodelovanja tudi v prihodnje! Uredniški odbor Si SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Jurij Borko, župan, SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI Občina Središče ob Dravi je s 1. 7. 2007 prešla na samostojno financiranje, saj je skupaj z občinami Ormož in Sv. Tomaž izpolnila pogoje, ki jih občinam nalaga Zakon o lokalni samoupravi. Z izpolnitvijo pogojev, posebejpa z Dogovorom o delitveni bilanci, smo izpolnili tisto, kar smo si skupaj zadali v začetku leta 2007, to je, da do konca meseca junija sprejmemo delitveno bilanco in proračune za leto 2007 ter pristopimo k realizaciji sprejetih investicij za leto 2007. V letu 2007 smo v Proračunu občine Središče ob Dravi sprejeli naslednje večje investicije: OBČINSKA ZGRADBA Za potrebe delovanja občine in občinske uprave smo obnovili prostore občinske zgradbe, nabavili smo tudi pisarniško pohištvo in opremo ter računalniško opremo s sistemom povezave. Investicija je bila dokončana v mesecu juliju in je bila realizirana v višini 125.000 EUR PLOČNIK OBREŽ V mesecu juliju in avgustu smo naročili spremembo projektne dokumentacije za pločnik v Obrežu, saj smo želeli, da projekt zajema tudi avtobusna postajališča. V mesecu avgustu smo izvedli javni razpis za izbiro izvajalca. Izbran je bil v mesecu septembru. Takrat smo naročili elaborat cestne zapore in oddali ponudbe za nadzor izvedbe projekta. Konec septembra smo podpisali pogodbo z najugodnejšim izvajalcem za izvedbo gradbenega projekta, to je Komunalno podjetje Ormož. Investicija bo izvedena v mesecu oktobru in novembru. Vrednost projekta -brez avtobusnih postajališč - je 160.900 EUR UREDITEV POTI NA POKOPALIŠČU V mesecu septembru smo oddali ponudbe za asfaltiranje poti na pokopališču. Po sprejetih ponudbah smo podpisali pogodbo z najugodnejšim ponudnikom, Vladom Plohlom, s.p., Miklavž pri Ormožu. Vrednost podpisane pogodbe za realizacijo je 17.900 EUR. PREPLASTITEV LOKALNE CESTE ŠALOVCI Občina Središče ob Dravi se je v letu 2007 prijavila na razpis »Južna meja«, ki jo je v okviru evropskih sredstev razpisalo Ministrstvo za lokalno samoupravo. Vrednost projekta, ki je po popisu del predvideval preplastitev lokalne ceste skozi naselje Šalovci (dolžina 2800 m), popravilo mostu in navoz bankin, je bila po dokumentaciji ocenjena na 205.000 EUR. Od tega je občina Središče ob Dravi morala zagotoviti 34.000 EUR. Za izvedbo projekta smo izvedli javni razpis in izbrali izvajalca, vendar z Ministrstva za lokalno samoupravo še vedno nismo prejeli sklepa (niti pozitivnega niti negativnega). V primeru, da bi ta investicija letos izpadla, se bomo na razpis prijavili prihodnje leto, saj je predviden še za leto 2008 in 2009. NAKUP ZEMLJIŠČ V ŠPORTNEM PARKU TRATE Zemljišča za pomožno igrišče v športnem parku Trate so bila, po dogovoru z lastniki, spremenjena v pomožno igrišče že leta 2005. Občina Ormož je v letu 2006 plačala zemljišče samo enemu lastniku. V proračunu za leto 2007 smo zagotovili sredstva za odkup zemljišč od ostalih lastnikov. Vrednost nakupa je ocenjena na 25.000 EUR. LOKALNE CESTE Za vzdrževanje lokalnih cest, kamor spadajo tudi ulice v Središču ob Dravi, smo namenili 45.000 EUR. Izvedena so bila nujna investicijska dela, kjer je bilo to najbolj potrebno (košnja bankin, izkop jarkov, popravilo in čiščenje prepustov, krpanje udarnih jam in prerezov, čiščenje pločnikov, zimska služba...). JAVNE POTI Za vzdrževanje javnih poti (makadamskih in asfaltiranih) smo v letu 2007 namenili 18.000 EUR, kar je za 50% več, kot je za javne poti letno namenjala občina Ormož. Vzdrževalna dela so se izvedla tudi na nekaterih nekategoriziranih poteh, saj je potrebno tudi te vzdrževati. Izvedena so bila predvsem naslednja dela: košnja bankin, izkop jarkov, grederiranje, gramoziranje, čiščenje prepustov, polaganje betonskih cevi, izdelava zaščitnih ograj za mostove, zimska služba... SPREMEMBA PROSTORSKEGA PLANA Za spremembo prostorskega plana v celotni občini smo namenili 42.500 EUR. Predloge za spremembo smo zbirali od občanov skozi vse leto, tako da imamo od 80-90 predlogov občanov in 3 predloge občine. Za izvedbo prostorskega plana teče postopek izbiranja firme, ki bo prostorski plan tehnično izvedla. UREJANJE OKOLICE Odstranili smo smreke pri vrtcu, topole pri osnovni šoli in porezali lipe pri stari pošti na Trgu talcev in v Bercetovi ulici. Vrednost izvedenih del je bila 3.800 EUR. UREDITEV KUHINJE V VRTCU Večina kuhinjske opreme v vrtcu je stara več kot 30 let. Da je oprema in s tem tudi pogoji za delo neustrezni, nas je opozorila tudi inšpekcijska služba. Kuhinja je potrebna vsaj nujne prenove in zamenjave dotrajane opreme, zato smo v proračunu zagotovili za to 12.000 EUR. IZGRADNJA ZBIRANJA LOČENIH FRAKCIJ Na željo krajanov bomo še v letu 2007 postavili dodatne »Ekološke otoke« v Šalovcih in Godenincih ter enega v Središču ob Dravi. Opažamo, da se vse več občanov odloča, da odlagajo odpadke v ločene zbiralnike, kar je zelo pohvalno, saj se na takšen način znajde manj smeti v naravnem okolju. Za to investicijo smo zagotovili 11.000 EUR. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA, NADZORI Za projektno dokumentacijo, ki je osnova za prijavo na različne razpise in pogoj za izvedbo smo v letu 2007 zagotovili 15.000 EUR. Namenjena je za projektno dokumentacijo za obnovo šolske zgradbe, pločnika v Obrežu, dokumentacijo za ceste. Pri izvedbi projektov je potrebno izvesti tudi strokovne nadzore. GEODETSKE STORITVE Za potrebe geodetskih storitev pri nekaterih investicijah in po potrebi na nekaterih zemljiščih je v proračunu zagotovljeno 10.000 EUR. CESTA GODENINCI - VODRANCI -INTERREG III V okviru obmejnega razpisa INTERREG III smo skupaj z občino Ormož, kot nosilcem projekta, uredili makadamsko cesto Godeninci-Vodranci, v dolžini 3.500 - 4.000 m. Projekt je bil prijavljen kot »Kolesarske poti ob meji«. Vrednost projekta je bila po ponudbi 40.800 EUR, za kar pa Evropa prispeva približno 54% sredstev, ostalo si občini razdelita glede na dolžino ceste v posamezni občini. Obveznosti iz tega projekta bo občina Središče ob Dravi poravnala občini Ormož v letu 2008, ker letos tega projekta nismo predvideli. Projekt je bil izveden v septembru, poleg grederiranja, izkopa jarkov, prepustov in gramoziranja, je projekt zajemal še koše za smeti in klopi za počivanje. OSTALE MANJŠE INVESTICIJE V proračunu za leto 2007 je predvidenih kar nekaj manjših investicij, ki jih občina mora zagotavljati. To so urejanje vodotokov, vzdrževanje javne razsvetljave, odvajanje odpadnih voda -nujna vzdrževanja, občinske table in zastave, obnova spomenikov v privatni lasti, nujna vzdrževalna dela na dvoranah. Investicije in zanje predviden denar, ki ne bo porabljen v letu 2007, bo namensko prenešen v leto 2008. Župan in občinska uprava bosta v mesecu oktobru in novembru pripravila osnutek proračuna za leto 2008. Pri pripravi predlogov in usklajevanju bodo aktivno sodelovali odbori in komisije, občinski svetniki in vaški odbori, ki so bili sestavljeni in potrjeni v mesecu septembru. Pomembno je, da skupaj začrtamo in dogovorimo tiste investicije, za katere bomo menili, da so strateškega pomena za našo občino in njen razvoj. Vse je seveda odvisno od finančnih zmožnosti, ki pa so vedno in povsod omejene. Seštevek nekaterih večjih in manjših investicij, ki pa prinašajo rezultate na daljši rok (projekti, tehnična dokumentacija, analize.), kažejo, da je odločitev za lastno občino bila pravilna. Čeprav se zavedamo, da smo v primerjavi z nekaterimi sredinami v velikem zaostanku, pa ne smemo obupati. Finančna perspektiva, ki jo ponuja Evropa in nekatera ministrstva v obdobju 2007-2013, je ob lastnem denarju tudi za našo občino lepa priložnost. Z mesecem septembrom smo formirali lastno občinsko upravo, ki bo skupaj s skupno občinsko upravo vseh treh občin zagotavljala redno delovanje in pripravljala potrebne občinske akte, investicije, razpise in realizacijo sprejetega proračuna. Možnosti so in se odpirajo, pomembno je, da jih bomo znali ob pravem trenutku in na pravem mestu izkoristiti. 3 Si SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11 Anita Kosec, # MED NAMI ŽIVIJO ENERGIJO ČRPAM IZ DRUŽINE, NARAVE IN DOBRIH DEL Antonija Kolarič iz Obreža, po domače Matkova ali Krajnčeva Tonika, je 31. marca letos dopolnila 86 let. Ne samo Obrežanci, večina občanov Središča ob Dravi jo pozna kot vitalno žensko, ki moč in energijo črpa iz narave, kot pa sama pravi, ji največ pomeni, če lahko za koga stori kaj dobrega. Kljub letom, ki jih šteje, še vedno skrbi za gospodinjstvo in vrt, nabira zdravilna zelišča, šiva in plete, igra šah, poje, ter daje toplino domu, tako da se v njem rada zbira celotna družina. Več kot dovolj razlogov, da smo jo povabili na klepet. Kljub letom vas poznamo kot vitalno žensko, polno energije. Od kod jemljete moč? Še sama ne vem. Vse življenje sem bila najbolj srečna, če sem lahko nekomu storila nekaj dobrega. To me je najbolj veselilo, če sem lahko nekomu pomagala. Še zmeraj je tako. Če dobro delaš, se ti dobro vrne. Se je vrnilo tudi vam? Je. Ne morem reči, da sem imela težko življenje. Imela sem dobrega moža, ki je bil sicer invalid, vendar sem ga razumela. V vsakem zakonu, pa se včasih pojavijo težave. Vendar sem imela ves čas trdno voljo in prepričanje, da moram nekaj ustvariti, kar mi je tudi uspelo. Ustvarili ste si dom, družino... Te vrednote sem prenesla iz svoje družine. Bilo nas je sedem otrok, vendar sem večino gospodinjskih del opravila sama. Mama je bolehala, imela je naduho, zato sem že kot četrtošolka kuhala za družino, prala perilo, takrat še ročno. Sprva mi je pomagala še starejša sestra. Ko pa je dobila otroka, sem takrat stara šestnajst let, skrbela za nečakinjo Anico, ki sem ji bila kot mama. Kasneje sem se zaljubila v soseda, ki je bil invalid, mlajši od mene, zato so mi doma prepovedali zvezo z njim. Vendar ljubezen je ljubezen, zato svojih staršev nisem ubogala. Ko sem zanosila, sem neke noči zbrala svoje stvari in odšla v Zagreb k moževi mami in tam sva se nato poročila. V Zagrebu sva živela približno dve leti. Tam se je rodila prva hčerka Romana. Ko so starši ostali sami, sem se z družino vrnila domov, da bi jim pomagala. Naš atek nam je vsem otrokom vcepil delo kot vrednoto. Bil je sicer dober kot kruh, včasih pa tudi strog, kar mojemu možu Matku ni bilo po volji, zato se je vrnil na svojo domačijo, sama pa sem z otrokom živela pri svojih starših. Ker tako dalje ni šlo, sva zaprosila za stanovanje in ga tudi dobila v stari šoli. V tem času sva se tudi cerkveno poročila. Ob moževi invalidnini sem še sama kaj zaslužila, ko sem kaj sešila, tako da smo živeli brez večjih težav. Ves čas sem si želela svojo hišo, čeprav majhno, vendar svojo. Zato mi je oče dal kos zemlje, na kateri sedaj stoji hiša, ki sem jo bolj ali manj naredila sama, z zidarji seveda. Moj mož je namreč rekel, da ne bo delal, pomagal pa mi je z denarjem. Lahko rečem, da smo delali hišo 30 let, preden smo vse dokončali. Poleg tega sta se obe hčerki, po Romani sva dobila še Lidijo, dobro učili in bi se radi šolali, vendar denarja ni bilo nikoli zadosti. Štipendije dekleti nista prejemali, čeprav sem zanjo prosila. Vendar sem vztrajala. Romano sem odpeljala v Maribor, kjer se je učila frizerstva, Lidija je bila vajenka v trgovini, istočasno je obiskovala trgovsko šolo. Pa je obema uspelo. Poleg dela in družine sta obe dokončali tudi šole. Kot sem že rekla, v življenju je bilo dosti dobrega in veliko hudega. Vendar mi je bilo vse povrnjeno. Imam zlata otroka, zeta, vnuke in tudi pravnuke. Bi lahko rekli, da je prav družina tista, ki vam daje oporo in vas, če tako rečem, »drži gor«? Zagotovo! Dobri odnosi v družini veliko pomagajo h kakovosti življenja. Lahko rečem, da je naša družina kot eden, tako smo složni in držimo skupaj. Ponosna sem na svojo družino. Rekli ste, delo kot vrednoto imate vcepljeno od malih nog. Tako je. To ostane vse življenje. Zato še danes ne prenesem lenuhov, pa tudi ne tistih, ki lažejo. To je v nasprotju z mojimi načeli in vrednotami. Vse življenje sem pošteno živela in delala. Poleg vsega ostalega dela, skrbi za družino, gradnje hiše, sem mnoge noči šivala, da sem priskrbela še dodaten denar za šolo najinih otrok. Ko vas takole gledam, menim, da večjih zdravstvenih težav nimate. Ali je to posledica tega, da moč jemljete iz narave, tudi z nabiranjem zdravilnih zelišč in s kuhanjem čajev? Res je. Čajev, ki jih lahko kupimo v trgovini, sploh ne pijem. Sama naberem zdravilna zelišča in iz njih kuham čaje. Narava veliko ponuja. Vendar je težko v teh časih. Naravo smo onesnažili do te mere, da je težko nabrati zdravilne rastline. Nekoč je travnik dišal in bil poln različnih travniških rož, danes jih težko nabereš za poljski šopek. Danes je vse onesnaženo. Prideš na travnik, pa smrdi. To, kar ljudje delajo z naravo, je strašno! Nekaj bo potrebno spremeniti. Sicer pa, ko ravno govorimo o zeliščih, za zdravljenje srčnih težav uporabljam baldrijan, meliso in glog, rman in lakota sta za želodec, kopriva je zdravilna za vse, za dobro kri, lipa in bezeg za dihala. Seveda skrbim tudi za zdravo prehrano. Ne pojem dosti mesa, saj v nasprotnem primeru dobim izpuščaje. Pojem tudi veliko zelenjave in sadja, predvsem grozdja. Tudi kruh še vedno pečem doma. Naučila sem ga peči tudi hčerko Romano. Vaše veliko veselje je zagotovo petje. Veliko časa ste prepevali v pevskem zboru Društva upokojencev Središče ob Dravi in tudi z ljudskimi pevkami. Povem vam, meni je že od nekdaj petje vse na svetu. Nekoč ni bilo ne radia, ne televizije. Zato sem s svojima dvema sestrama in tremi sosedami, prav tako sestrami, pela vsak dan. Zbrali smo se pri nas na češnji ali pri njih doma in peli. Pele smo lepo kot slavčki. Prvi glas sem pela tudi v otroškem cerkvenem zboru na koru ter s svojim glasom izstopala. Enako je bilo pri ljudskih pevkah. Vedno so se pritoževale, da sem bila preglasna, vendar se sama tega nisem zavedala. Če bi nekoč imela možnost ukvarjati se s petjem profesionalno, bi bila presrečna. Kaj kmalu po tem, ko so pod vodstvom Tilike Kolarič začele v Obrežu delovati ljudske pevke, sem se jim pridružila in z njimi pela veliko let. Koliko točno, niti ne vem. Ker drugače nisem nikoli šla nikamor, lahko povem, da sem prav z ljudskimi pevkami spoznala vso Slovenijo, saj smo veliko nastopali. Ko se je kasneje ustanovil upokojenski pevski zbor v Središču ob Dravi, sem bila zraven od prve ure. Zborovodkinja Simona še sedaj, ko v zboru nisem več aktivna, pravi, da sem bila steber njenega zbora. Lahko rečem, da je bilo petje moje življenje! Leta 2004 sem dobila srebrno jubilejno Gallusovo značko za dolgoletno delo na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ormož, že leto pred tem pa priznanje Zveze društev upokojencev Ormož za večletno nesebično in požrtvovalno delo. Kaj pa šah, bojda ste odlična šahistka? Res je, sem dobra šahistka. Velikokrat sem zmagala. Sosed Drago je prvak, njega premagam bolj težko, vendar mi je tudi to nekajkrat uspelo. Pred leti so mladi v domu imeli šahovski krožek, ki sem se ga udeležila. Sprva so me gledali malce postrani, ker sem bila veliko starejša od njih, vendar ko sem jih premagala, drugega za drugim, so mnenje spremenili. Veliko sem igrala šah z možem. Ko pa je umrl, igram s hčerko Romano in sosedom Dragom, ki me je tudi prijavil na turnir v šahu ob krajevnem prazniku Krajevne skupnosti Središče ob Dravi, kjer sem dobila pokal za najstarejšo udeleženko. Na turnirju sem igrala z odličnimi šahisti. Ne morem reči, da sem samo zmagovala, največ težav pa mi je, pri mojih letih, povzročala šahovska ura. Pokal za najstarejšo udeleženko sem dobila na proslavi ob prazniku Središča ob Dravi in bila zelo prijetno presenečena. Preživeli ste prejšnji režim, socializem, kako gledate na sodobni kapitalizem, v katerem živimo. Ali pri teh letih spremljate družbeno dogajanje in politiko v Sloveniji? Seveda spremljam. Ko ste se najavili za tale intervju, vam je moja hčerka rekla: »O politiki je ne sprašujte, ker bo samo šimfala«. Da res ne bom počela tega, bom rekla samo, da v Sloveniji ni nič v redu, vse je gnilo, od politike do sodstva. Ni več pravice na svetu. Žal je tako, da v današnjem svetu vlada samo denar. Enako je z naravo, za denar so jo uničili. Žalostno. Mogoče za konec najinega pogovora samo še tole vprašanje. V čem je skrivnost dolgega in uspešnega življenja? Imate kakšen skrivni recept, ki bi ga delili z mlajšimi generacijami? Potrebno je delati, delo krepi človeka. Poleg tega se je potrebno odpovedati težki hrani, alkoholu, cigaretam in pitju kave. Sama sem v življenju spila samo eno kavo, pa še po tisti mi je bilo zelo slabo. Pomemben je zajtrk. Vsako jutro spijem čaj in pojem kos kruha z maslom in medom. Še enkrat poudarjam: dosti zelenjave in sadja, mesa pa je potrebno pojesti čim manj. Imam edino željo: varujmo našo naravo. Tako bomo ohranili zdravje, kar je najdražje v našem življenju. Ni vse denar. Mnogo je stvari, ki nas lahko osrečijo v življenju, samo poiskati jih je treba. Jaz sem jih našla. Marinka Kolarič Lašič 30 let proizvodne enote Gosad Središče ob Dravi Pred 30 leti je bil v Središču ob Dravi zgrajen proizvodni obrat „GOSAD". Nastal je iz takratne odkupne postaje na „Zadravčevem mlinu". S to dejavnostjo smo pridobivali devize za potrebe Drogine proizvodnje. Vse do leta 1977, ko je bil zgrajen današnji „novi obrat", so tako nastajali v Središču zametki proizvodnje. Z dograditvijo hale za mletje, mešanje in pakiranje praškastih snovi v letu 1980 je nastala podoba TOZD„GOSAD" - odkup in predelava gozdnih sadežev, vrtnin, začimb in mletega sladkorja. Reorganizacija Droge v enovito delovno organizacijo je korenito posegla v GOSAD. Ločila sta se odkupna dejavnost in proizvodnja. Današnja proizvodna enota (PE) je formirana iz proizvodnega dela nekdanjega TOZD-a. Prav tako kot organiziranost se je spreminjal tudi koncept dejavnosti. Iz odkupa je postopoma nastala proizvodnja. Spremembe v zasnovi, kakor tudi v okolju (močno zoženo tržišče), predstavljajo velike prepreke, ki jih nismo mogli zaobiti. V PE smo se zato pospešeno prilagajali novim razmeram - kakor v organizaciji proizvodnje, tako z izdelki. Leta 2005 nas je doletela ponovna reorganizacija oziroma združitev s Kolinsko in nastalo je novo podjetje Droga Kolinska, d.d. Število delavcev se je močno znižalo: nekoč 160 delavcev, danes 29 zaposlenih. Naš cilj je postati v okviru Droge Kolinske upešna proizvodna enota, ki bo s produktivnostjo, kvaliteto in ceno sposobna konkurirati na domačem in tujem tržišču. V okviru nosilnih programov želimo skozi paleto proizvodov, od klasičnih do delikatesnih, povečati tržni delež doma, s prilagajanjem izdelkov tujemu tržišču pa trg razširiti. Kot del takratne Droge in sedanje Droge Kolinske, smo se v preteklosti že uspeli prebiti skozi prepreke, ki so nam stale na poti. PE Gosad je proizvodni obrat, ki je sposoben doseči zastavljene cilje. Ob jubileju si lahko zaželimo le, da bi tudi naši zanamci ambiciozno nadaljevali zgodbo o uspehu in se čez 30 let s ponosom ozirali na prehojeno pot takratne Droge, sedaj Droge Kolinske. Z njo želimo izraziti spoštovanje in občudovanje do vseh dosežkov, želimo se zahvaliti vsem, ki so sodelovali v naših podvigih, vsakemu posamezniku, ki je bil ali še je del našega okolja in vsem poslovnim partnerjem. Zahvala pa velja tudi vsem našim zvestim kupcem, ki jim želimo, da bi jim naši izdelki tudi v bodoče lepšali trenutke. NAPOVEDUJEMO DOGODKE 21. 12. 2007 ob 18. uri v Kulturnem domu Sokolana - Dobrodelna prireditev devetošolcev OŠ Središče ob Dravi 22. 12. 2007 ob 16. uri - Prireditev za predšolske otroke z obdarovanjem (otroci bodo dobili pisna vabila) 26. 12. 2007 ob 19. uri v Kulturnem domu Sokolana - Božično-novoletni koncert Godbe na pihala Središče ob Dravi 31. 12. 2007 ob 23. uri na Strasu - Polnočni ognjemet Si SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11 Rudolf Mlinarič, Čebelarsko društvo Središče ob Dravi Zgodovina čebelarstva v ■ v* • ■ • V V I a^ • občini Središče ob Dravi Čebelarska organizacija v občini Središče ob Dravi je bila ustanovljena leta 1919 in deluje še danes. V stari Jugoslaviji so čebelarili v glavnem v koših. Po prihodu nemške oblasti od leta 1941-1945 so slamnate koše zamenjali za lesene panje, kajti nemška oblast je bila čebelarstvu zelo naklonjena. Leta 1945 so bolgarski vojaki na našem območju v petih tednih uničili skoraj polovico panjev, tako da so čebelarji potrebovali pet let, da je čebelarjenje spet zaživelo. Leta 1949 so uvedli davek na čebelje družine, zato so se čebelarstva spet zmanjšala. Na našo srečo pa je bil po dveh letih ta davek ukinjen. Po letu 1951 pa je začelo število čebelarjev, tudi čebeljih družin, strmo naraščati. Postali smo druga največja organizacija v Središču ob Dravi. Pašne razmere so se spremenile, kmetje niso sejali več ajde, zato so čebelarji prevažali vsako sezono svoje čebele na pašo drugam, najpogosteje na Pohorje in v sosednjo Hrvaško. Čebelarji so pridno organizirali razna predavanja, veselice in druge aktivnosti, vmes pa skrbeli za svoje čebele in jih vozili na pašo.To je trajalo vse do leta 1991. Z novo državo so se spremenile tudi meje in predpisi. Danes Čebelarsko društvo čebelari z okrog 450 čebeljimi družinami. Sprejeli smo nove predpise o zdravstvenem varstvu čebel. S tem zagotavljamo, da dobi potrošnik še vedno kakovosten domači med, sedaj znan pod kontrolirano blagovno znamko »Slovenski med«. Zlatka Marčec Svečani koncert slovenske vojske 17. novembra smo v telovadnici osnovne šole doživeli izjemen večer. Občina Središče ob Dravi, Prleško društvo general Maister, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ormož in 37. vojaško teritorialno poveljstvo Maribor, so v počastitev dneva generala Maistra in 16. obletnice osamosvojitve Slovenije pripravili svečani koncert orkestra slovenske vojske, s spremljajočo razstavo. V prvem delu prireditve nas je predvajani film popeljal v čase generala Maistra, posnetki dogodkov iz osamosvojitvene vojne pa v leto 1991. Po nagovorih predsednika Prleškega društva general Maister, g. Bolkoviča in župana občine Središče ob Dravi, g. Borka, je spregovoril slavnostni govornik, minister za obrambo, g. Erjavec. Pripadnikom Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) je minister za obrambo podelil odlikovanja. Srebrno medaljo so prejeli: Mirko Novak, Srečko Voršič, Jože Korban, Bojan Rajh in Jurij Ferme, bronasto pa: Metod Belšak, Darja Majcen in Frančišek Tušak. Naša domačina Vitomir Pajek in Marjan Burjan sta prejela spominski znak Štabi teritorialne obrambe 91. Osrednji del prireditve, koncert orkestra slovenske vojske, je zares navdušil. Čutiti je bilo predanost glasbi in profesionalno lahkotnost izvajanja. Skladbe je z literarnimi deli povezal Tone Kuntner. Svojstven pečat pa je prireditvi vtisnila ga. Jasna Munda, s svojim opaznim občutkom za lepo besedo. Zares vredno ogleda! Si SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11 Jasna Munda 6 Zgodba o »neumni« ideji in »umni« rešitvi Obreški gasilci so si že nekaj časa belili glave s tem, kako zagotoviti manjkajoča sredstva za prepotrebno obnovo strehe na gasilskem domu. S prošnjami so se že obrnili na občino in na sponzorje, zbranega denarja pa še vedno ni bilo dovolj. Naj za prispevke zaprosijo krajane, ki večkrat radi prisluhnejo njihovim prošnjam? Ne že spet, bodo porekli! Tuhtali so in tuhtali, ustrezne rešitve pa niso našli. Na spomladanskem pohodu, ki ga je organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Obrež, iz Obreža na Ivanjščico na Hrvaškem, pa se je zgodilo. Enega izmed pohodnikov je prešinila neobičajna ideja, ki se je zdela sprva celo njemu samemu neumna, še manj pa uresničljiva. Previdno in tipajoče jo je zaupal ostalim. Le kaj si bodo mislili, se je v dvomih spraševal. ... Na njegovo presenečenje so bili navdušeni. Ob besedah podpore in odobravanja, ki jih je požela njegova »neumna« ideja, je tudi sam začel verjeti vanjo. Kmalu zatem so stekle priprave na nenavaden podvig in uresničitev »neumne« ideje. Gasilci so po svoji stari navadi strnili moči. Dela je bilo veliko: prvi so skrbeli za obveščanje ljudi, drugi so poskrbeli za prevoz, tretji so organizirali piknik, četrti so se dogovarjali s sodniki in oblikovali pravila, peti so zbirali prijave in najpomembnejše - prostovoljne prispevke ... Dva pa sta začela s kondicijskimi pripravami, saj ju je čakal naporen vzpon. Planinci za pot, ki sta jo nameravala čim hitreje prehoditi, potrebu- jejo pet ur. Sledil je še izlet z ogledom poti in oblikovanjem taktik obeh tekmovalcev. Nekega nedeljskega jutra v juliju je bilo okrog obreškega gasilskega doma neobičajno živahno. Skupina ljudi je posedla v avtomobile in se odpeljala v Bistriški Vintgar. Čez dobro uro se je pri domu spet zbrala skupina ljudi, tokrat nekoliko večja, posedli so v avtomobile in se odpeljali k Trem kraljem na Pohorje. Prvo skupino so sestavljali sodniki, fotografi, spremljevalci, pohodniki in oba tekmovalca. Ob prihodu v Vintgar so opravili uradno tehtanje tekmovalcev, se nekoliko ogreli, si oprtali prtljago in se pognali navkreber. Čakal jih je vzpon preko Treh kraljev do Osankarice. Sprva so hodili (temu bi se lahko celo reklo: pogosto tudi tekli) v strnjeni skupini, nato pa se je eden od tekmovalcev v spremstvu sodnika in fotografa odcepil od gruče in nadaljeval v svojem tempu. Sledil mu je drugi tekmovalec s spremstvom. Manjši skupini pohodnikov, ki so jo sestavljali večinoma upokojenci, pa je uspelo zaiti s poti. Druga skupina, ki so jo sestavljali kuharji, navijači, radovedneži in sprehajalci, se je lagodno pripeljala do Treh kraljev. Kuharji so pripravljali hrano, ostali so posedali, se nastavljali soncu, si ogledovali bližnjo okolico in nestrpno pričakovali informacije s terena. Kdo vodi? Kdo se bo prvi prikazal iz gozda? Najprej se je pojavil mlajši, se okrepčal, počakal, da sta njegova spremljevalca prišla do sape in se nato pognal naprej, proti Osankarici. Kmalu po odhodu prvega je do Treh kraljev prispel drugi, starejši, se okrepčal, počakal, da je tudi njegovo spremstvo zajelo sapo in se pognal v dir (dobesedno) za prvim. Navijači in radovedneži iz druge skupine pa so poskakali v avtomobile in se odpeljali do Osankarice. Načrtovali so, da si bodo v miru ogledali še Črno jezero, ki leži na poti med Tremi kralji in Osankarico in nato pri koči na Osankarici pričakali tekmovalca. Toda ni jim uspelo priti do jezera, saj sta bila tekmovalca prehitra. Že sta se bližala cilju! Kdo bo zmagovalec? Napetost in vznemirjenje je bilo na višku. Prvi je prišel mlajši, le tri minute za njim pa starejši. Pot sta premagala v samo treh urah in petindvajsetih oz. osemindvajsetih minutah! O njunih naporih priča tudi dejstvo, da se jima je med hojo srčni utrip občasno povzpel tudi čez dvesto udarcev na minuto. Navdušenega aplavza, čestitanja, trepljanja, objemanja in vzklikanja ni bilo konca. Še kontrola s tehtanjem ob kocu tekme, brisanje potu, preoblačenje in slavje se je lahko nadaljevalo. Tokrat so se vsi skupaj odpeljali nazaj do Treh kraljev, kjer jih je čakala razglasitev rezultatov. »Resnobni« sodniki so pripravili naslednjo izjavo za novinarje: »V tekmovalnem vzponu iz Bistriškega Vintgarja do Osankarice sta se pomerila Anton Marčec, ki se je že srečal z Abrahamom in s pripadajočimi kilogrami ter Silvo Medik, s svojimi leti in kilogrami, ki jim je dodal še 20 kg tovora. Prvi je na cilj prispel Silvo, za njim pa Tonček. Zmagovalci pa so pravzaprav trije: Silvo, Tonček in Prostovoljno gasilsko društvo Obrež, ki so z uresničitvijo »neumne« ideje o tekmovalnem vzponu uspeli zbrati dovolj prispevkov za obnovo strehe na gasilskem domu.« Srečanje pri Treh kraljih se je nadaljevalo s prijetnim druženjem do večera. Medtem je na cilj prispela tudi skupina, ki se je med potjo izgubila in tako na srečo še ujela nekaj zabavnih trenutkov. Drugo septembrsko nedeljo je jesensko sonce obsijalo novo streho obreškega gasilskega doma in pogrelo vse, ki so jo spodaj občudovali. Menda je bilo takrat najbolj toplo pri srcu Tončeku. Spomnil se je, kako je med pohodom v spomladanskem soncu preko polj do Ivanjščice našel »neumno« idejo, ki je postala »umna« rešitev. Si SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11 Jj Silva Marčec Kulturno društvo Obrež Folklorna skupina in pevci ljudskih pesmi delujemo v okviru KD Obrež. Začetki KD Obrež segajo v leto 1974. Brez pretiravanja lahko trdim, da je društvo prvih dvajset let delovalo zelo uspešno in bilo deležno mnogih pohval. Sledilo je deset let, ko smo nabirali moči za ponovni »vzpon« na kulturno sceno. Obreški folklorniki se ponovno zbiramo že četrto leto. V prvi številki novega občinskega glasila se želimo najprej predstaviti. Dobivamo se ob petkih v sejni sobi Doma kulture v Obrežu. Vaja traja eno uro, nato sledijo obvezni dodatki k vaji ( obisk gostilne ali veselice). Skupino pa sestavljamo: trije muzikanti (rabimo še enega basista) v starosti od osemnajst do triinsedemdeset let in dvajset plesalcev, starih od petnajst do devetinštirideset let. V skupini so: dedek, babica, mož in žena, brat in sestra, oče in sin, sestri, »koruzniki«, ena Središčanka, en Šalovčan, nobenega Godeninčana, dva z Grab, ena hrvaška državljanka ... Če ima še kdo veselje do folklore, naj pošlje SMS »RAD BI PRIŠEL NA FOLKLORNE VAJE« na številko 041 95 10 95 in dobil bo odgovor. Naš zadnji veliki »podvig« je bil nastop v Republiki Srbiji v kraju Osečina. To je bila velika preizkušnja naše vzdržljivosti. V noči s petka na soboto smo spali (beri, nismo spali) v avtobusu, ob devetih smo bili že v folklorni obleki, zaplesali smo v priljubljeni srbski TV oddaji »Zikina šarenica«, plesali smo na sejmu sliv, vmes šli hitro na kosilo, zopet plesali ob prihodu slovenskega veleposlanika v R Srbiji, g. Lucija, in župana ormoške občine, g. Soka, ob treh popoldne pa smo imeli nastop z domačo folklorno skupino in folklorno skupino iz Podgorcev. Ura je bila pet popoldne. Sledilo je slačenje folklorne obleke in do devetih prosto (mi bi šli spat). Sredi noči so nas razvozili po kmečkih turizmih in popadali smo v postelje. Bilo je super. O folklori v Obrežu bi se še dalo marsikaj napisati. Več sledi v naslednji številki. Za konec pa še nekaj obrazložitev besed iz »stroke«. FOLKLORA je ljudska duhovna kultura ali ljudska kultura nasploh. FOLKLORIST je znanstvenik, ki raziskuje folkloro. FOLKLORNIK je oseba, ki pleše, poje, igra ... v folklorni skupini, je član folklorne skupine. FOLKLORNI KOSTUM je izraz, s katerim označujemo odrske preobleke folklornikov. Ljudski pevci so bili vsi tisti, ki so se slučajno srečali na enem mestu in zapeli. Peli so tako, da je nekdo brez intonacije začel, vsi ostali pa so »vstopali« različno, z višjo ali nižjo in-tonacijo od začete. Večglasno petje je bilo značilno za slovenske pokrajine. Danes pa imamo pevce ljudskih pesmi, ki ljudske pesmi ohranjajo tako, da jih ponavljajo na vajah in jih zapojejo na raznih prireditvah. Obreški pevci ljudskih pesmi poznajo vsaj sto pesmi, ki so jih nekoč še peli ljudski pevci. Tudi oni bi bili veseli še kakšnega mlajšega grla. KD Obrež skrbi tudi za folklorni podmladek. Za to, da so bili v Turčiji, so se zelo potrudili sami, njihovi starši, šola. Babica Tilika je bila najbolj pogumna, da jih je sploh vzela v uk in Tomaž iz JSKD Ormož pa je sploh najboljši prijatelj, da se je spomnil na nas. O tej avanturi pa bodo nekaj napisali kar sami udeleženci. Včasih zberemo skupaj tudi naše najmlajše folklornike. Škoda, da nam čas ne dopušča, da bi se s temi malimi, polnimi energije, več ukvarjali. To bi bila dobra »naložba« za naslednja leta. Čisto na koncu pa še rek, ki ga v društvu upoštevamo: NAJPREJ SLUŽBA, POTEM DRUŽBA. Danica Žerjav.. V Obrži smo Ljudski pevci Kulturnega društva Obrež smo v soboto, 27. oktobra 2007, organizirali prijeten večer s petjem, ki ga je popestrila tudi domača folklorna skupina. V goste smo povabili pet pevskih skupin iz drugih krajev. Ker je skupina z ormoškega območja odpovedala, so nastopile le štiri skupine s ptujskega območja. Gostovali so Prešmentani faloti iz Stoperc, zapele so Ptujske upokojenke, Vaški pevci in godci iz Bukovcev ter Ljudske pevke iz Zavrča. Vsaka skupina je zapela po tri pesmi. O ljudskih pevcih iz Obreža pa tole: V skupini nas poje enajst: trije pevci in osem pevk. Ljudski pevci iz Obreža pojejo že več kot trideset let. V letu 2002 so izdali zgoščenko z dvajsetimi pesmimi. Pojejo že dolgo, njihov repertoar je bogat. Za vse to pa je potrebna vaja. Z leti je nekaj pevcev odšlo, nekateri so prišli. Skrbijo, da besedila ne gredo v pozabo. V februarju 2007 so začeli spet intenzivno vaditi, saj je bilo v letošnjem letu kar nekaj nastopov doma in izven naše občine. Za zadnjo prireditev v obreški dvorani smo se seveda temeljito pripravili in zapeli smo osem pesmi. Začeli smo z Obreško himno in povabili vse prisotne, da skupaj zapojemo še enkrat zadnjo kitico: ČE BI VI TI DRUGI ŠTELI, VKUP BI ZAPOPEVALI, kakor je vabil že naslov prireditve. Spored smo zaključili s skupno pesmijo Pojdmo na Štajersko. Pa še razmislek o obisku. Zakaj ljudje pozabljajo na druženje? Sprašujemo se, je druženje posedanje doma pred televizorjem ali bi se splačalo potruditi in iti med ljudi? Vprašanje ostaja odprto in vsak bo imel svoj odgovor. u 8 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi DTV PARTIZAN SREDIŠČE OB DRAVI VABI K REKREACIJI V SEZONI 2007/2008 DAN URA DEJAVNOST IN SKUPINA PONEDELJEK 17.00 - 18.00 SPLOŠNA VADBA ZA ZRELA LETA: ženske 18.00 - 19.00 ŠPORTNE IGRE: OŠ mešano 19.00 - 20.00 ODBOJKA, BADMINTON: vsi TOREK 18.00 - 19.30 NAMIZNI TENIS SREDA 17.00 - 18.00 SPLOŠNA VADBA ZA ZRELA LETA: moški in ženske 18.00 - 19.00 BORILNE VEŠČINE 19.30 - 20.30 AEROBIKA ČETRTEK 19.30 - 20.30 PILATES PETEK 17.00 - 18.00 SPLOŠNA VADBA: predšolski otroci SOBOTA 17.00 - 18.00 KOŠARKA Z rekreacijo smo začeli v ponedeljek, 5.novembra 2007. Plesni tečaj se izvaja v kombinaciji s plesalci iz Ormoža. ************************************************************* Vsa vadba, razen aerobike, borilnih veščin, pilatesa in plesnega tečaja, je brezplačna. Udeleženci rekreacije plačajo članarino v enkratnem znesku: - otroci: 5 EUR - odrasli: 10 EUR ************************************************************* Spremembe glede urnika vadbe bodo objavljene pravočasno. Dodatne informacije: Lidija Lukman (041 905 817) in Katja Volgemut (051 427 274). ************************************************************* Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! PILATES - Pilates je sistem vadb, ki povezuje vaje za krepitev in gibljivost, zboljšuje telesno kondicijo in utrjuje mišice celega telesa, ter razvija kontrolo dihanja in izboljšuje samokontrolo. Pilates vadba spodbuja koriščenje globinskih mišic trupa, ki se jih večina niti ne zaveda in jih zavestno ne moremo kontrolirati. Pilates vadba nam izboljšuje koordinacijo gibov in ravnotežja, istočasno pa ohranja naše telo gibčno in močno. Redni trening pomaga pri problemih s spanjem in stresom, saj vadba deluje tudi sproščajoče. Izboljša se povezava med telesom in dušo. Pri izvajanju vaj prihaja do globinske masaže. Ker se aktivirajo tudi najmanjša mišična vlakna, se telo prekrvavi, nahrani s kisikom in se istočasno odstranijo iz telesa toksične snovi. Olajšajo in zmanjšajo se posledice artritisa, osteoporoze in mišične neaktivnosti. Na posamezni vadbi Pilatesa krepimo vse mišične skupine. Na prvi pogled bi pomislili, da so to enostavne vaje, vendar je vsak gib zasnovan tako, da izpolnjuje vseh šest načel, na katerih temelji Pilates tehnika: pravilno dihanje, koncentracija, kontrola gibov, utrditev težišča telesa, mehkoba in natančnost pri izvajanju gibov. Med vadbo se telo popolnoma sprosti, naučimo se tehnik pravilnega dihanja in popolnoma obvladamo svoje telo. Vaje se izvajajo celostno, ne koncentriramo se samo na eno mišico, ki dela, pač pa na položaj in držo celega telesa in na dihanje. Oblečemo dolge hlače in majico z dolgimi rokavi ter nogavice, saj Pilates izvajamo bosi. Pozitivni učinki Pilates vadbe so: močnejša hrbtna muskulatura, ker vadba preprečuje pojav bolečin v hrbtenici pri večjih obremenitvah, bolj pokončna drža in vitka postava, večja gibljivost sklepov, boljše ravnotežje ter manj težav pri spanju in manj stresa. Špela Stajnko in Lidija Lukman Kros 2007 V torek, 25.9.2007, smo učenci OŠ Središče ob Dravi tekmovali v jesenskem krosu. Ob 7.45 smo se zbrali pred šolo. Učiteljica športne vzgoje nam je dala nekaj navodil, ker pa je bila proga oziroma trava na progi mokra, smo imeli pred začetkom krosa različne dejavnosti. Izbirali smo lahko med badmin-tonom, malim nogometom, odbojko, šahom in košarko. Po dobri uri smo šli vsi na malico, nato pa smo se počasi odpravili proti Gradišču. Najprej smo si ogledali progo, nato pa po posameznih razredih tekmovali v teku. S teki so pričeli učenci razredne stopnje, ki so tekmovali na razdaljah od 300 (prvošolčki) do 800 m (petošolci). Starejši so tekli na 1000 m. Peti razred osemletke in sedmi razred devetletke sta tekla skupaj, enako tudi osmi razred devetletke in deveti razred devetletke, vendar fantje in dekleta ločeno po spolu. Trije prvouvrščeni so prejeli diplome. Zmagovalci so bili: Razred RAZREDNA STOPNJA Kevin Borko, Peter Munda, Nika Ploh Nika Polak, Lara Terbuc, Žan Mlakar Nejc Grubič, Anže Horvat, Žan Kocuvan Filip Štamberger, Patrik Škvorc, Simon Turk Matic Horvat, Mitja Nemec, Nino Ploh PREDMETNA STOPNJA DEKLICE DEČKI 5./8 7./9 Adrijana Kocjan 5. r. Miha Janžekovič 7. r Sanja Klobučaric 7. r Denis Čurin 7. r. Karin Borko 5. r. Tomaž Horvat 5. r. 8. 9. Tadeja Bauman 9. r. Jure Janežič 9. r. Nina Malec 8. r. Grega Sever 9. r. Urška Panič in Manuela Rotar 9. r. Miha Rakovec 9. r. Trije najuspešnejši tekači od četrtega do devetega razreda so se udeležili medobčinskega krosa v mestnem parku v Ormožu. Zlato medaljo je uspelo osvojiti Adriani Kocjan, ki je imela na šolskem krosu najboljši, na občinskem nivoju pa enega izmed najboljših časov med dekleti. Bronasto medaljo si je pritekla Tadeja Bauman, ki se je kot edina predstavnica naše šole udeležila državnega krosa za pokal občinskih reprezentanc v Mariboru. Z jesenskim krosom se tudi osnovnošolci Središča pridružujemo vseslovenski akciji SLOVENIJA TEČE. TECITE TUDI VI! SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11 Si Tilika Aleksič, pripravila za DU Središče ob Dravi Bili smo na Madžarskem V prvi številki novega glasila občine Središče ob Dravi se oglašamo tudi člani Društva upokojencev Središče ob Dravi. Smo najštevilčnejša samostojna stanovsko-interesna organizacija v občini, saj je v društvo včlanjenih okrog 400 članov. Trudimo se, da ponudimo našim članom takšne dejavnosti, ki so zanje zanimive in se jih lahko udeležujejo v čim večjem številu. V našem društvu smo zelo dejavni. Organiziramo razna srečanja, piknike in izlete. Zelo aktivno delujeta tudi kegljaška sekcija in pevski zbor. V juniju smo organizirali in izvedli izlet na Blatno jezero na Madžarskem. Zanimanje za izlet je bilo tako veliko, da tisti, ki so se prijavili bolj pozno, niso mogli z nami. Izleta se je udeležilo 98 članov. Utrinki Peljali smo se ob južni obal Balatona do Szantoda, kjer smo se vkrcali na trajekt in se zapeljali na severno stran jezera do polotoka Tihany. Marsikdo je prvič stal na trajektu in še posebej zanj je bilo to posebno doživetje. Ogledali smo si muzejsko vasico s tipično arhitekturo Tihany. Pot smo nadaljevali ob severni obali jezera do vinorodnega Badacsonyja. V kleti v Szigligetu smo poskusili lokalna vina in jih primerjali z našimi. Pri tem so bili seveda najbolj zavzeti tisti člani društva, ki se tudi sami zelo uspešno ukvarjajo z vinogradništvom. Sledil je ogled največjega mesta ob Blatnem jezeru, Kesthelyja, z baročnim dvorcem, grajskim parkom in slikovitim mestnim jedrom. Nazadnje smo obiskali še zdraviliško mesto Heviz. Bogatejši za mnogo novih vtisov smo zaključili lep junijski dan in se utrujeni, vendar zadovoljni, vrnili domov. Poslovili smo se z vprašanjem: »Kam bomo šli naslednjič?« z izleta A. Horvat Uspešna kegljaška sezona V sklopu aktivnosti Društva upokojencev Središče ob Dravi deluje tudi kegljaška sekcija, tim. viseče kegljanje, v katerem tekmujeta ženska in moška ekipa. V letošnjem letu sta ekipi tekmovali na vsakoletnem turnirju, ki poteka v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Poleg teh tekmovanj pa potekajo tudi tekmovanja za pokale ob občinskih oziroma krajevnih praznikih. Letošnja bera pokalov je bila za naše društvo še posebej uspešna, saj smo osvojili osem pokalov, in sicer sedem prvih mest in eno tretje. Tekmovali pa smo tudi na regijskem prvenstvu spodnjega Podravja, kjer je naša ženska ekipa osvojila prvo mesto. Ponosni smo na številna priznanja in pokale, ki smo jih osvojili z veliko mero športnega duha (z lastnimi finančnimi sredstvi). SAMI Ko mine dan, v nežni svetlobi prižganih luči ostaneš sam. Sam? Ne! Ne dovoli! Takrat se prepusti spominom, pa čeprav samo na minuli dan. N. N. Si SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11 Dragica Florjanič,TD Sredjšče_ ob Dravi............ Dragica Florjanič,TD Središče ob Dravi Odprta vrata oljarne Središče - PRAZNIK BUČ Lepo zaobljene ali podolgovate, zlatorumene, oziroma različnih barv, oblik in velikosti, predvsem pa vedno bolj priljubljene postajajo BUČE. Prav na naših poljih lahko vidimo to bogastvo plodov. To so buče golice, iz njihovih semen pa v središki oljarni predelajo odlično bučno olje. Buče sodijo med najstarejše zelenjadnice, saj so jih grizljali kot hranljive pečke v Latinski Ameriki že pred 15.000 leti, ko še niso poznali koruze, fižola in ne krompirja. Pri Indijancih so še vedno vsakdanja hrana. Kitajci, Egipčani, stari Grki in Rimljani so izvotljene in posušene plodove buč vo-denjač ali legenarij uporabljali za posodo in izdelovali glasbila. Najstarejši bučni recept je zapisal že rimski pisec Apicij. Buče kot hrana so prišle v Evropo po odkritju Amerike 1492. leta, v naše kraje pa šele v 18. stoletju. Na Štajerskem so bile buče dolgo glavni posevek. Gojili so jih predvsem zaradi olja, z njihovim mesom pa krmili prašiče. Danes vemo, da so olje in buče vir vitaminov, mineralov, učinkujejo protivnetno, dobre so za jetra, z obilico beta karotena ščitijo pred rakom in preprečujejo bolezni srca in ožilja. Že nekaj let pripravljajo v središki oljarni PRAZNIK BUČ, kjer postavijo razen naše avtohtone, domače buče na ogled buče različnih vrst, ki jih primerjajo po teži in obliki. Letos je bila najtežja buča s Koroške - 81 kg, druga najtežja je zrasla v Središču, za njo je poskrbela Jožica Šavora. Alojz Škrjanec, članTurističnega društva Ormož pa je pridelal tretjo najtežjo bučo. Prireditve se udeležijo predvsem slovenska in hrvaška društva, ki tudi sicer sodelujejo s TD Središče. Na letošnje vabilo se je odzvalo okrog 25 društev in posameznikov, ki so s svojo ponudbo in programom dodatno popestrili dogajanje. Člani in članice našega TD so pripravile lastno razstavo jedi iz buč in olja. Pripravile pa so tudi pogostitev za vse sodelujoče. Letos so se nam pridružili na prireditvi tudi učenci OŠ Središče in otroci središkega vrtca s svojimi izdelki, ki so jih pripravili z mentoricami. Obiskovalci so si lahko ogledali vse od trebljenja buč, predelave olja, razstave jedi iz buč in olja, pa tudi izdelke iz gline, volne, ličja, slame. Okrepčali so se s čajem, se posladkali s sladoledom z bučnim oljem, prisluhnili lepemu petju in igranju ter uživali ob plesu gostujočih folklornih skupin iz Podgorcev in sosednje Hrvaške, iz TD Nedelišče. Verjamem, da se je našlo ta dan za vsakogar nekaj. Obisk na prireditvi je bil dober, kljub velikemu številu gostov od drugod, smo pogrešali naše občane, ki bi nas vsaj za kratek čas obiskali. S svojim obiskom bi potrdili, da jim ni vseeno, kaj se dogaja v domačem okolju. Tukaj, v teh lepih, še za marsikoga neodkritih krajih, se dogaja vedno kaj zanimivega. Žal niso dovolj le želje za uresničitev nekih ciljev, potrebno je precej volje in odrekanj, da cilj dosežemo Martinova sobota ali »SREČANJE Z MARTINOM« Živimo v prekrasnih krajih. Pod obilico sončnih žarkov zorijo plodovi na njivah in vinogradih. Še posebej pa seveda oživijo v jesenskem času. Vinogradniki pospravljajo svoj pridelek. Sladke grozdne jagode stisnejo in te se počasi spreminjajo v mošt in nazadnje vino. V naši občini je precej dobrih vinogradnikov in kletarjev, ki na bližnjih hribčkih skrbno gojijo trto in pridelajo odlično pijačo. Že nekaj let pripravi TD Središče prireditev Martinova sobota ali »Srečanje z Martinom«, ko obudimo stare običaje, predvsem pa krst mošta. Tudi letos smo v soboto, 3. 11. 2007, z vrsto nastopajočih pričarali gostom veselo razpoloženje. V programu so se predstavili: središki godbeniki, ljudske pevke in pevci iz Obreža, obreški folkloristi, ormoški oktet, Zrelo klasje iz Ormoža, učenci in učenke OŠ Središče, skupina Porini pa počini iz Miklavža pri Ormožu, folklorna skupina »Majsterski« s Koroške, KUD Vinica ter domači godci. Krst mošta je na šaljiv način predstavila skupina iz Dobrave, ki jo je pripeljal s konji Rupertov ali Borkov Božo. Učenci turistične vzgoje OŠ in članice TD so pripravile zanimivo razstavo izdelkov, ki nastajajo na delavnicah. Vse navzoče je pozdravil župan g. Jurij Borko, saj je Martinova sobota bila prva v novi občini Središče. Obiskal nas je tudi predsedniški kandidat g. Lojze Peterle s spremstvom. Obisk na prireditvi je bil dober, sploh odtlej, ko sodelujemo s PD Maks Meško, saj se skupaj trudimo pokazati našo pokrajino ter navade in stare šege okrog ljudskega praznika »Martinovega«. Za kulinarični del pa so poskrbeli člani TD s sponzorji. Ni manjkalo pečenega kostanja, sladkega mošta, čajev, vina, bogata pa je bila tudi ponudba sladkih in slanih dobrot. Gostje so prišli iz celotne Slovenije, sosednje Avstrije in Hrvaške. Večina se jih je po prireditvi odpravila na pohod med ormoškimi goricami, kar nekaj pa jih je ostalo v Središču, kjer so imeli vodeni ogled muzeja in sakralnih objektov. Upam, da so odšli zadovoljni , predvsem pa, da se bodo še vračali. Kristina^ Pajek. _ Martinov koncert v Središču znova postregel z glasbenimi užitki Središka godba na pihala je tudi letos pripravila zdaj že tradicionalni Martinov koncert. Ta je bil kot vsako leto v znamenju odlične glasbe, ki seže do globin človeške duše, v znamenju prijetnega druženja in predvsem dobre volje. Godbeniki so v svoj repertoar vključili letos dela Kernena, Vangelisa, Kabeca in Trevesa ter tako dokazali svojo vrednost. Njihova vsestranskost se je odražala v modernejših skladbah, kot denimo ''We are the champions", ''The pink panther'' in ''Mambo No.5". Večer, namenjen slavljenju sv. Martina, je minil tudi ob plesu folklorne skupine iz Osečine iz Srbije, ki se sicer ponaša s kar stotimi člani različne starosti. Plesalci so v naše kraje prinesli nekaj tradicionalnega srbskega melosa in temperamenta. Njihova izvirnost se je pokazala v predstavitvi tamkajšnjih starih ljudskih plesov, ki so jim mladi folkloristi vdahnili svežino. Središka godba na pihala šteje 36 članov - vsako leto prihajajo novi, mladi in nadebudni godbeniki. Tokratni Martinov koncert je bil že osmi po vrsti, pri čemer pa godbeniki zatrjujejo, da se veselijo še mnogih prihodnjih. SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11 Si Samo Žerjav in »mladi dravski navdušenci« Namesto poletja v školjki - poletje ob Dravi... To pisanje bo mogoče komu vzbudilo skomine, nekomu drugemu pa najverjetneje zelo, zelo lepe spomine... V naših krajih bi verjetno težko našli koga, ki ni od svojega dedka, očeta. soseda... slišal kakšne razburljive zgodbe o skokih s štirih metrov višine v vodo, potrebnem pogumu in plavalnih sposobnostih pri prečkanju glavne dravske struge, lovu rib z rokami izpod korenin, o kajenju dravskega korena. Ja, marsikaj se je od takrat spremenilo, vendar kljub temu ostaja Drava mamljiva tudi za današnjo mlado generacijo. Pa ne samo to - vsako leto nas je več, od mladih do tistih, mladih po srcu. Drava res ni Soča, vendar se vam za kakšno kožno bolezen pač ni treba bati (če z njo že ne pridete). Nekateri kopalci so tam že takoj po kosilu, drugi pridejo po službi - končni izkupiček je lepo število kopalcev. Mnogi igrajo karte, kdo drug pa računa na svojo osvajalsko karto pri kateri izmed brhkih mladenk, ki ravnokar prihaja iz osvežujoče vode, spet drugi skrbijo za osvežitev in čistočo svojih domačih živali. Da je na »Grablenskem« res lepo, pa potrjujejo tudi številni obiski kopalcev in ribičev iz sosednje ormoške občine. Za adrenalinsko popestritev, lahko pa tudi romantično doživetje, je včasih, ko je lastnik pri volji, na razpolago še kanu. Pogosto, seveda varno, zakurimo ogenj, na katerem popečemo koruzo z bližnje njive (op. ponavadi izberemo državno njivo), krompir, jabolka, hrenovke. Na ta način pa si v bistvu še odganjamo mrčes, ki je lahko za koga edina moteča stvar pri Dravi, pa še to le za tiste malo bolj občutljive. Nekako tako, nekateri preživljamo poletne popoldneve ob naravnem zakladu našega kraja - Dravi. Mi bomo zagotovo tudi naslednje poletje tam. Pa vi? OBVESTILO Na internetni strani: http://sredisce.mojforum.si lahko aktivno sodelujete ali pa samo spremljate razprave na forumu o različnih temah. Doslej je zabeleženih že 99 uporabnikov. Za središki forum: Tomaž Dogša, Tomaž Kosec Maja Cverlin Rekreacijsko društvo Stras je registrirano kot društvo od leta 2005. Društvo šteje sto članov, ki so ves čas delovanja zelo aktivni. V predelu Središča, ki se imenuje Stras, smo uredili nogometno igrišče, otroška igrala, rusko kegljišče, balinarsko in še nedokončano odbojkarsko igrišče. Vsak občan se pri nas lahko primerno rekreira. Rekreacijsko društvo Stras prireja različne prireditve. Vsako leto, že tradicionalno, organiziramo »vuzmenko«, turnir v malem nogometu, srečanje z duhovniki in pa na silvestrovo skupaj z občino Središče pripravimo polnočni ognjemet. Vse naštete aktivnosti so dobro obiskane. Upamo in želimo, da bi tako bilo tudi v bodoče Letos smo že četrto leto zapovrstjo organizirali tradicionalno nogometno srečanje z duhovniki. Zadnjo nedeljo v avgustu pa smo istočasno predali svojemu namenu balinarsko igrišče. Vreme nam je bilo naklonjeno in tudi obiskovalcev ni manjkalo. Za tiste, ki se nam niste še nikoli pridružili na Strasu, naj na kratko predstavim program, ki smo ga ta dan izvedli: Najprej je Jurij Borko, župan občine Središče, predal namenu balinarsko igrišče. Medse smo ta dan povabili tudi žensko in moško balinarsko ekipo iz Ormoža, tako da so se na balinarskem igrišču ves dan odvijale tudi tekme. Bilo je zelo zanimivo. Poudariti moram, da smo domačini povedli, pa čeprav smo še novinci v tem športu. V nadaljevanju smo imeli nogometno tekmo med veterani Strasa in občinskimi svetniki. Zmago so tukaj slavili naši svetniki. Sledila je nogometna tekma med žensko ekipo Strasa in duhovniki. V tej tekmi so povedli duhovniki. Ves dan nas je zabavala tam-buraška skupina z Vinice, pa tudi jedače in pijače ni manjkalo. Če še niste bili pri nas, vas vabimo, da se nam pridružite, ko se bo tu zopet odvijalo kaj zanimivega. Andreja Resman Urejanje vaških gredic Z nastankom naše občine smo ljubiteljice rož in lepega okolja zopet dobile možnost, da s prostovoljnim delom prispevamo k lepšemu izgledu naših vasi. Letos spomladi smo na gredice posadile različne rože, ki smo jih poleti skrbno negovale. Marsikateri obiskovalec nas je pohvalil in tudi domačini so bili z urejenostjo zadovoljni. Jeseni smo posadile mačehe in ob pripravi gredic je nastala ta fotografija. Pri urejanju gredic nameravamo še vnaprej sodelovati. Nekaj mladih in novih moči se nam je že pridružilo, drugi pa ste prisrčno vabljeni. Si SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11 #Marjeta Cuk,^ Katja Volgemut, vzgojiteljici Vrtec v naravi Skupina otrok ZVEZDICE, večina jih je jeseni že sedla v šolske klopi, se je maja 2007 udeležila vrtca v naravi. Že jeseni 2006 smo staršem predlagali, da bi organizirali za otroke vrtec v naravi in začeli smo z zbiranjem prijav za udeležbo. Po prvih dvomih se je večina staršev odločila, da nam zaupa svoje otroke v varstvo v času bivanja na Pohorju. Prišel je težko pričakovani ponedeljek, 7. maja 2007. Pred vrtcem smo se poslovili od staršev in se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Slovo je bilo brez solz, otroci so bili polni pričakovanj. Po nastanitvi v Domu Pajk (Andrejev dom) je sledil piknik s športnimi igrami. Praznovali smo tudi rojstni dan ene izmed deklic iz naše skupine, seveda s torto in svečkami. Drugi dan smo dopoldne obiskali pravo pohorsko kmetijo. Popoldne pa smo po uri pravljic opravili ob tabornem ognju pravi planinski krst. Sledilo je iskanje škratov v gozdu. Tretji dan nam je lovec predstavil svoje domače in udomačene živali ter nas nato popeljal v gozd, kjer smo spoznavali različna drevesa in še mnoge rastline pohorskih gozdov. Opazovali smo tudi lovsko prežo, ki je drugačna kot pri nas, solnico za živali iz starega debla, mravljišča, ... Po kosilu pa smo se veseli odpeljali nazaj priti domu. In kaj je bilo otrokom na Pohorju všeč? Timi: igrala Peter: majhni psi Niko: taborni ogenj Davor: iskanje škratov Vid: vožnja z avtobusom Saša: soba s pogradi Tina: jedilnica, stoli in hrana Andreja: Sašin rojstni dan Kevin: pohorska kmetija Zala: planinski krst Nika: pohod z lovcem in zraščeni drevesi Evgeni: pujski na kmetiji, tuširanje Alja: pohod z lovcem, taborni ogenj Franka: ogled pohorske kmetije Ivan: pohod z lovcem do pohorske kmetije Besede otrok so povedale največ. S tem smo dobili potrditev, da smo se pravilno odločili in otrokom popestrili njihovo bivanje v vrtcu. Nekateri otroci so bili prvič od doma brez staršev. Bili so pravi junaki, zato jim čestitamo. Pozitivne izkušnje so nam vzpodbuda, da bomo z organizacijo vrtcev v naravi še nadaljevali. Anto.njj.a.Filipič, .razr.e.d.njčarka. I. razreda.. Pikapolonice na obisku pri Sončnicah Učenci prvega razreda, Pikapolonice, bodo vse šolsko leto sodelovali s skupino Sončnic iz vrtca. Vsako drugo sredo v mesecu se bomo srečevali v šolski telovadnici in skupaj izvajali ure športne vzgoje. Vsak mesec pa bomo pripravili še eno druženje ob zanimivih dejavnosti. V mesecu septembru smo se srečali na Gradišču. Vreme nam je bilo naklonjeno in tako smo se zabavali ob različnih igrah s padalom in kolebni-cami, preizkušali pa smo se tudi v poskokih z vrečami. V četrtek, 4. oktobra pa smo se srečali pred vrtcem. Prvošolčki in otroci iz vrtca so prinesli veliko jesenskih darov iz vrta, sadovnjaka, gozda in s polja. Naredili smo tetko Jesen, potem pa so otroci pustili prosto pot svoji domišljiji in pod drobnimi prstki je nastalo veliko zanimivih izdelkov, ki nam jih čuva tetka Jesen. Po opravljenem delu so se učenci prvega razreda pridružili Sončnicam v njihovi igralnici, kjer so nas tudi pogostili. Čeprav je preteklo le nekaj mesecev, odkar so jo sami zapustili, so ugotavljali, da je v njej »vse novo in drugače«. Nekaj časa so se igrali v kotičkih, nato pa se je bilo treba odpraviti v šolo. Z obiskom in našimi izdelki smo bili zadovoljni in se že veselimo naslednjega srečanja. ZAHVALA Osnovna šola Središče ob Dravi se zahvaljuje Sebastjanu Jaklu iz Središča ob Dravi za prispevke v sklad vrtca in sklad šole. Si SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11 J Frizerski studio Moni kvalitetno opravlja frizerske storitve z lasno kozmetiko KEMON. Cenjene stranke se lahko predhodno naročijo! W Frizerski studio Moni - žensko, moško, otroško striženje - barvanje las, pramenov - fen frizure, svečane pričeske - vodne in trajne ondulacije.... Monika Kocuvan s.p. Šolska ul. 21 Tel: 02/719-01-24 2277 Središče ob Dravi GSM: 041 -880-174 Hvala za zaupanje, se priporočamo! FOTO LAZAR NUDIMO VAM: - FOTOGRAFIRANJE V ATELJEJU IN NA TERENU - FOTOGRAFIRANJE ZA DOKUMENTE - AMATERSKE STORITVE - IZDELAVA VIZITK IN KOLEDARJEV Naslov: Obrež 48 2277 Središče ob Dravi Tel.št.: 02/ 71 91 159 PKS Štamberger Marko s.p. Kolodvorska c.10 2277 Središče ob Dravi Tel.: 02 741 78 13 Prodaja božično - novoletne dekoracije po ugodnih cenah Od 23. 11. 2007 do 24. 12. 2007 Vsak dan od 9 do 17 ure, sobota od 8 do 12 ure Se priporočamo Si SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11 Podjetje Agrotrg Ormož d.o.o. je v svojih prodajalnah: - Trgovina Agrar-Merkur Središče ob Dravi 02/ 7191 545 - Trgovina Agrar-Merkur Ormož 02/ 7416 420 - Trgovina Agrar-Merkur Sveti Tomaž, 02/ 7133 000 z vami skozi celo leto. Celovito ponudbo podjetja lahko razdelimo na vse letne čase: POMLAD: semensko blago: krompir, koruza, trave, zelenjava, cvetlice... sadike: zelenjave, dišavnic, rož. mineralna gnojila in zemlje pesticidi korita,cvetlični lončki,vrtno orodje... POLETJE: program za kampiranje: žari in pribor, vrtne garniture, senčniki. kosilnice JESEN: vse za spravilo ozimnice: kadi, inox posode, zaboji. gozdarska oprema: meči in verige za motorne žage, olja. vse za jesensko setev ZIMA: ko pade sneg: lopate, snežni plugi, sol za posipanje. za krajši čas: vijaki, jekla, cevi, okovje, ročno orodje.. Na zalogi tudi gradbeni material, folije, osebna zaščitna oprema, gospodinjski pripomočki . Na bencinski črpalki ( 02 / 7416 426 ) vam ponujamo vse za vašega jeklenega konjička in topel dom. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. MONTAŽA - PROIZVODNJA VUGRINEC ŠTEFAN s.p. OB TRNAVI 7 2277 SREDIŠČE OB DRAVI - Izdelava in montaža varjenih konstrukcij (ograje, stopnišča, nadstreški...) - varjenje (co2, elektro...) - proizvodnja 5-6% žveplaste kisline za kletarstvo in vinogradništvo Kontakt: tel.: (02) 7191 217, GSM.: 041 466 947 Si SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11 Si SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11 OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI PESNIK IN DUHOVNIK IZ NAŠE OBČINE TEZA EMBALAŽE VISOKI GORSKI VRH ZNANOST O SESTAVI SNOVI DRAMA MIROSLAVA KRLEŽE RIDIJ GOSTIL-NIČARKA ZAGANJALNIK PRI AVTOMO-BILU RADŽEVA ŽENA ZE OBSOJENA OSEBA, KI STORI NOVO KAZNIVO DEJANJE PODOLGOVAT KOS BLAGA FRANC. MESTO OB LOARI GOZDNA ŽIVAL JAMA ZA STROJENJE SOLMIZACIJ-SKI ZLOG NIKOLA TESLA POJAV V DIMNIKU IVAN RAOS GLASBENA LESTVICA ANGELCA JANKO BREZALK. PIJAČA HRVAŠKI PEVEC DEDIČ SL PISAT. (IVAN) NORV. POLIT. (TRYGVE) PRILJUBLJ. LOKAL V NAŠI OBČINI ANTON AŠKERC SNOV, KI DAJE SLADEK OKUS SLOV. LUTKAR MAJARON IVO DANEU GL MESTO GANE BIBLIJSKI OČAK KRADLJI-VEC ANA (LJUBKOV.) OSEBNI ZAIMEK ŽEL. KOMPOZICIJA ß IVAN TAVČAR KOS BLAGA ZA OVIJANJE STOPALA, OBUJEK ZLITINA ŽELEZA IN NIKLJA ZOBNI GLAS V SLOVNICI, ZOBNIK LJUBITELJ LEPEGA NAJDALJŠA REKA SVETA VISOKO- TRAVNATA STEPA SESTAVIL: JOŽE BORKO VOJAŠKI ODSEK SOGLASNI-KA V VAJI SLOVENSKO NARODNO DREVO NORV. PISDAT. DUUN NAJVIŠJE GOROVJE V EVROPI PLITVA POSODA ZA MLEKO, LATVICA PREŠERNOVA PESEM SLADKOV. RIBA ALMA KARLIN KATICA ILEŠ AMER. SATIRIK BUCHWALD VRHUNSKI ŠPORTNIK STROJ, NAPRAVA POSODA ZA SMETI DRŽAVA V AFRIKI STIL ČRNSKE POPULARNE GLASBE (IZ ČRK: LOUS) NAZIV SENČNICA OZARE Rešitev križanke - tri gesla iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo pošljite do 15. 12. 2007 na naslov: Uredniški odbor, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi. Srečni izžrebanec prejme bon za pizzo in pijačo. SREDICA je glasilo Občine Središče ob Dravi. Člani uredništva: Zdenka Dogša - glavna urednica, Samo Kočevar - tehnični urednik, Stanko Zebec, Anita Kosec, Zatka Marčec. Lektoriranje: Majda Tkalec. Grafični prelom: Boris Prelog. Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o. Ptuj. Naslov: Uredniški odbor, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na urednistvo@sredisce-ob-dravi.si. Fotografija na naslovnici: Boris Prelog.