Shod na Slatini. Shod katoliško-političnega društva na Slatini dne 14. februvarija se je sijajno obnesel. Toliko občinstva se še ni zbralo na naših shodih, odkar obstoji društvo. Ne samo kmečko ljudstvo, ampak tudi mnogo odlične gospode je prišlo poslušat naših vrlih poslancev. Ko je predsednik društva, veleč. gosp. nadžupnik Frohlich, bil otvoril zborovanje, pozdravil komisarja gosp. Gapeka, prisotna poslanca in vse pričujoče ter na kratko narisal veliki pomen našega društva, poročal je naš državni poslanec, veleč. gospod dr. L. Gregorec o delovanju v državnera zboru. Kakor smo slišali, je bilo to precej plodno in za nas hasnovito v zadnji perijodi. Sarao za kmečke zadeve se je vršilo 40 sej. Sklenilo se je nekaj važnih postav narodom v prid. Volilna pravica se je razširila in 3 milijone jih dobi na novo volilno pravico. To je prvi korak do splošne, neposredne volilne pravice, v kateri se bo še le zvedel glas ljudstva. Ta bo važna za našo katoliško in slovansko idejo. Zdaj bode dobil katoliški živelj svojo raoč, kakor jo je dobil na Nemškem, in avstrijsko slovanstvo bo dospelo do svoje prave veljave; 14 milijonov Slovanov, ki so sedaj le na papirju, ki pa enako Nemcern plačujejo denarni in krvni davek, bo veljalo več, nego 6 milijonov Nemcev, ki nas sedaj potiskajo v kot. Tudi davčna postava se je spremenila kmetu v korist. Na podlagi te nove postave bode država dobivala mnogo novih dohodkov od tistih bogatinov, ki do sedaj niso nič, ali primeroma neznatne davke plačevali. Vsled teh novih dohodkov se bo mala obrtnina znižala za 25%, zemljiški davek za 15%, hišni pa za 20%; prebitek se bode pa razdelil med posamezne dežele, ki bodo vsled tega imele manjše deželne doklade. Velevažna je tudi nova domovinska postava, ki pride v veljavo leta 1901. Kako potrebna je že bila, naj nam razjasni samo en vzgled. Gradec šteje 120.000 ljudij, od teh pa ima samo '24.000 v Gradcu domovinsko pravico. Ostalih 96 tisoč je tujcev, torej tudi za njih reveže ni bil Gradec dolžen skrbeti, ampak občine, kamor so pripadali. Po novem zakonu bodo vsi ti pripadali mestu, kakor hitro bodo tam naseljeni 10 let, in oskrbIjevanje njihovih ubožcev ima prevzeti Gradec, ne pa občine, iz katerih so se izselili, in kjer so imeli domovinsko pravico. V narodnem obziru nam je državni zbor privolil slovensko-nemško spodnjo gimnazijo v Celju. Več se tu do sedaj še ni dalo doseči, dasiravno so na narodnem polju, posebno glede nezakonitega uradovanja pri sodnijah in učnega jezika v šolah, velike pomanjkljivosti. Da so naše narodne razmere tako slabe, tega ni kriv presvetli cesar, ki je potrdil § 19 temeljnih državnih postav, vsled katerega nam gre v šoli, uradu in javnem življenju enaka pravica, kakor Neracem. Tudi nemški narod kot tak tega ni kriv, ampak le nekatere njegove stranke, posebno liberalna. Ta pritiska na ministre, ministri na uradnike, in neraškutariie v Avstriji ni konca ne kraja. Vendar pa od svojih upravičenih zahtev odstopiti ne sraemo, ker sicer ne bi bili vredni naše lepe slovenske zemlje. V prihodnji državnozborski perijodi naš še čaka mnogo dela. Treba bo prenarediti krivično nagodbo z Ogersko, ki plačuje sedaj k skupnim stroSkora le 30%, Avstrija pa 70 %. Pravično bi bilo: Avstrija 58 %, Ogersko pa 42%. Treba bo Ogrom tudi zabičati, da bolje gledajo na živinsko kugo v svojih deželah. Vsled njih nebrižnosti se zatrosi večkrat pri nas kužna bolezen in zaprta je meja in sejmi v našo veliko škodo. Velik nedostatek je tudi, da se v takih slučajih zaprejo sejmi celega okraja, mesto, da bi se pod varstvo dela sarao okužena živina in njen posestnik. Tudi šolski zakon potrebuje preosnove. Šole za kmete morajo se drugače uravnati, kakor za meščane. Na deželi naj se uvede 61etni redni šolski obisk in pa nedeljske šole. Da pa bodo naši poslanci s tem večjim uspehom delovali, treba da postopajo skupno v posebnem jugoslovanskem klubu. — Katoliško - politično društvo zahvali gosp. poslanca za njegovo neumorno delovanje v državnetn zboru, mu izreče popolno zaupanje, ga prosi, da še prevzame težko breme državnega poslanstva in da vstopi v jugoslovanski klub. Gospod poslanec obljubi prevzeti poslaništvo v prid našemu narodu in sebi v nekako radost, da v prihodnji državni zbornici gleda tiste y ponižanosti, katere je moral toliko let gledati v njihovi oholosti — poražene nemške liberalce. Nato prevzame besedo gospod dr. Jurtela, deželni poslanec, ter nam navede razloge zopetnega vstopa deželnih poslancev v deželni zbor in razjasni. kako da je dospel gosp. Robič v deželni odbor. Občudovali smo veliko spretnost in taktiko naših deželnih poslancev. Zborovanje se je zaključilo s trikratnim živio - vsklikom na svetlega cesarja.