Tnci/i TrnmiA
&*Sf n 1g%
6JLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA ISTRSKO OKROŽJE
LETO I. - Štev. 33
I3©iser* prislelek nam zagotavlja le dobra priprava
KOPER,
14. oktobra 1950
Cena 3 din
Bliža se jesenska setev. Pred nas se postavljajo nove naloge. Vložiti moramo ves trud, da jih pravilno rešimo. Pri Jesenski setvi prihajajo pri nas v poštev pred vsem žitarice, med katerimi je na prvem mestu Pšenica«. Gospodarski plan za leto
1951.	predvideva novo znižanje površin, zasejanih z žitaricami, obenem pa povečanje hektarskega donosa na manjši površini. Iz tega sledi, da bomo večji del naše najplodnejše zemlje uporabili za tiste kulture, ki prinašajo večji dohodek! Taka politika ljudske oblasti pa seveda ne pomeni, da Je treba na linijo zmanjšanja žitnega pridelka! Ne, tudi tu nam je potreben večji pridelek in dosegli ga bomo prav gotovo, če bomo izvršili vse potrebne priprave za jesensko setev ter pravilno opravili samo setev.
Vsi KLO imajo ravno tu svoje prav posetjne naloge. Ni dovolj, da se nekdo obveže, da bo žitarice zasejal na večji ali manjši površini, še mnogo važneje je, da se setev izvrši zares tako, da nam jamči dober pridelek. In ravno tu čaka vse naše KLO najvažnejše delo. Nadaljevati je treba z neizprosno borbo proti birokratizmu, ki se pojavlja tudi na tem področju! Naloga vseh KLO je, da pregledajo ali je zemlja pravilno preorana. Ce bo zemlja dobro prerahljana ter.pre čiščena, ne bo mogla suša žitu do
p.iveg». Potrebno je vsaj enkratno globoko oranje ter rahljanje tik pred »setvijo. To delo je treba izvršiti z največjo natančnostjo, ker nam sicer gnojila ter druga sredstva za povečanje hektarskega donosa le malo 'jcoristijo. Kdor ne razpolaga v vasi z dovoljno količino delovne sile, mu je treba prožiti pomoč. Pri pripravah za setev moramo pri vsakem posameznem slučaju ugotavljati, ali so bila semena dovolj očiščena ter razkužena. Zadruge nam nudijo danes prav . vsa sredstva, ki so potrebna za razkuženje ter prečiščenje žita! Na razpolago so nadalje vsa umetna gnojila, ki jih v tem slučaju potrebujemo! Zavedati, se moramo nadalje, da je zelo važen tudi način setve. Ni vseeno, kako sejemo. Pri ročnem se-tju, nam popolnoma propade vsaj 1 3 žita, pri strojnem sejanju pa se nič ne izgubi, žito pride v tem slučaju) v zemljo v pravilni razdalji in dovolj globoko, pri ročnem sejanju ostaja često na sami površini in se zaradi Liga dogcja, da ne more pognati dovolj globokih korenin. Vse naše delovne zadruge in tudi mnogi zasebni kmetovalci so že obskrbijeni s sejalnicami. Važna naloga vseh KLO je,
da pazijo, da se prav vsak kmetovalec posluži sejalnice. Izposojanje se-jalic je treba organizirati tako, da bodo prišli prav vsi na vrsto! Le ta* ko bomo dobili dovolj trdno in zdravo žito in tudi visok hektarski donos. Letos smo imeli prav lep pridelek zlasti tam, kjer so se poljedelci dosledno držali navedenih navodil. Omenjamo naprimer Kmetijsko šolo v Skocijanu, ki je dobila na 1 ha 25 q žita, nadalje nekatere kmetovalce v Sv. Luciji, ki so imeli še večji hektarski donos. Takih primerov bi navedli lahko še več!
Povdarjati moramo končno, da ni vseeno, kakšno vrsto žita sejemo. Pri nas se je v zadnjih letih najbolj obnesla mentana, ki nam je dala v primeri z drugimi vrstami na enaki površini 39 c/0 več žita.-- Praksa nam je nadalje pokazala, da smo dobili s strojnim sejanjem celo za 1 3 večji pridelek!
Borbo za povečanje proizvodnje na splošno moramo nenehno povezovati s konkretnim delom. Niso dovolj le navodila. Treba se je zaustaviti pri vsakem tistem kmetovalcu ali pa delovni zadrugi, kjer se je pojavila težava ali pa ovira. KLO morajo v .vseh slučajih najti potrebna sredstva, da ne bi v tej naši borbi, ki je za vseh živijenske važnosti, zaostajali. Naša dolžnost je ne le, da gospodarski plan dosegamo, marveč da ga tudi presegamo. Pravilna obdelava zemlje smatrajmo za obvezo! Potrudimo se vsi, da si v Svobodi, za katfero smo se trdo borili, tudi čim hitreje in uspešneje povečamo tudi naše blagostanje!
Poročilo Slovensko-hrvatske prosvetne podzveve za koprski okraj
V	Podzvezo je včlanjenih 33 Slovenskih prosvetnih društev, 17 od teh društev delujejo z eno ali 3 kultur noumetnlškimi skupinami? Druga pa se bavijo predvsem z kulturno vzgojnim prosvetnim delom na vasi-
V	okviru naših prosvetnih društev deluje 6 moških in 4 mešani pevski zbori, 9 godb na pihala, 6 dramskih družin, 3 folklorne skupine in 1 lutkovno gledališče. V tem letu je bilo pri nas 115 kulturnih prireditev
V ponedeljek je bil v Trstu četrti redni občni zbor Slovensl^e-hrvatske prosvetne zveze. Kot gostje so bili tovariši iz Gorice in predstavniki Italijanskega prosvetnega krožka. Slovenska prosvetna zveza za Koroško in zveza kulturnih delavcev iz Slovenije pa je poslala zboru svoje pozdrave. Predsednik Andrej Budal je otvoril občni zbor in prikazal nje-
gov pomen. Na zboru so govorili »predstavniki kulturnih društev Tržaškega ozemlja in Gorice. Ob koncu je bila sprejeta resolucija ,ki zahteva ukinitev fašistične zakonodaje' uvedbo dvojezičnosti, prenehanje načrtnega poitaljančevanja, ločitev slovenske šolske uprave od italijanske, odpravo vmešavanja vojaške policije pri učiteljih in profesorjih.
NAŽE VASI TEKMUJEJO NA ČAST VOLITEV
Nad 12.000 prostovoljnih delovnih ur
Po trgatvi so dobili predvsem naši kmetje, več časa, da lahko žrtvujejo kako uro za skupnost pri delu na zadružnih domovih in popravilu cest. S tem še ni rečeno, da nimajo sedaj dela, saj jih čaka jesenska setev, ki zahteva skoraj vse delo ob strani. Kakor kaže'septembrsko poročilo SIAU, so člani naše ljudske organizacije a-pravili nad 12.000 prostovoljnih ur, kar pomeni, da je zavednost našega
»ftedm ttaUfaiHčUe ktdiu&e«
velika kulturna manifestacija našega okrožja
Jutri 15. t. m..se bo začel »teden
italijanske kulture«. Že iz priprav za to veliko kulturno manifestacijo Italijanov našega okrožja, na kateri' bodo sodelovale številne italijanske umetniške skupine z vsega okrožja in predstavniki italijanske manjšine iz Reke, smo ugotovili, kako lahko tudi italijanski delovni človek v pogojih ljudske oblasti razvija svojo kulturo, brez ozira na narodno manjšino, ako upoštevamo, da živi v našem okrožju nad dve tretjini Slovanov.
Med drugimi bo v tem tednu Zveza Italijanov iz Kopra nastopila s sledečimi kulturnimi predstavami:
z Goldonijevo komedijo »La locan-diera«, Kolosimovo »I figli del ja-battino«, Adarttijevo »Cenerentola«, Sarfattijevo »XI minueto« in s Cekovo igrd »L’orso«.
V okviru »tedna kulture« bo v Izoli otvorjena tudi slikarska razstava, na kateri bodo sodelovali številni Italijanski slikarji iz Pirana, Izole, Ko-
pra in Buj. Med temi bodo razstavljali svoja dela Parovel, Tottov, Ben-venuti. Fornasaro, Miloš in drugi.
Predvsem pa bo zanimiv »teden italijanske kulture« zato, ker bo tudi oživel številne folklorne skupine, ki bodo v tem tednu prikazale in izvajale plesne običaje v lepih narodnih nošah. S takšnimi skupinami bodo nastopili ifalijani iz Buj, Grožnjana, Portoroža in Momiana, s čimer bodo obogatili program v okviru tega tedna in dali s svojimi nastopi pobudo za nadaljnji razmah folklore v našem okrožju.
Poleg ostalih se tudi italijanske šole pripravljajo na ta teden. Zlasti so oživele priprave ob začetku šolskega leta, 'za kar se moramo predvsem zahvaliti požrtvovalnim učiteljem in profesorjem. Tako bodo nastopili dijaki italijanskih srednjih šol v Kopru z igro »Cenerentola«, s katero so že v tem poletju dosegli velike uspehe. Dijaki iž Izole bodo nastopili s pev-
ljudstva še vedno velika. Toda taki niso. samo kmetje. Tudi delavci in nameščenci so opravili svoj del prostovoljnih ur. Predvsem naši delavci bijejo veliko borbo za dogradite? objektov ^enoletnega plana. Gotovo bi bilo število ur večje, če bi organizacija in okrajni 'odbor SIAU še malo boi j potrudils, da bi ljudem predočil pravi pomen tekmovanja. Zgodilo se je tako tudi pred dnevi v Dekanih, Bertokih, Škocjanu, Santomi in Sv. Antonu, da so ljudje šaman čakali na sklicanem sestanku, da bi jim kdo kaj povedal. Predvsem v Dekanih in Bertokih bo to slabo vplivalo pri delu za zadružne domove. Ali bodo pustili zadružne domove čez zimo nezazidane? Pametni Dekančani ne mislijo tako. Toda če od 12 zidarjev delajo na zadružnem domu le trije in bodo drugi delali vsak po svojem, gotovo ne bo dom zgrajen na pomlad. Delavci pravijo, da bi sedaj zidali in pokrili, pozimi pa opravili notranja dela.
NA ŠKOFIJAH
so bili pretekli mesec precej za drugimi vasmi, toda v nedeljo je tudi njih prevzel delovni polet. Prebivalci
skim zborom, ki bo izvajal razne italijanske narodne, umetne in borbene pesmi. Italijani iz Umaga, Novega grada in Buj pa' bodo nastopili z raznimi igrami in komedijami. Sodelovanje italijanskih šol v tem tednu bo brez dvoma polnoštevilno, s čimer bodo dokazali velike možnosti, ki jim jih daje ljudska oblast za napredek ljudske kulture brez ozira na narodnost.
s®pt@mhrii
Škofij in bližnjih vasi iz Urbancev, Tinjana in tako dalje so napravili nad 700 prostovoljnih ur.
V	ŠMARJAH IN NA GRINTOVCU je delalo nad 50 frontovcev- Napravili so skupno 300 prostovoljnih ur. Grin-tovčani pa so bili tudi v septembru najbolj delavni, saj so pri razširitvi ceste, ki pelje v vas, napravil) okoli 1900 prostovoljnih ur. Tako bodo imeli v tem letu lepo cesto in tudi električno luč. Celo otroci in žene pomagajo pri delu moškim in mladini.
V	KORTAH
tudi dobro delajo; v septembru so opravili 860 prostovoljnih ur in vpisali 30 novih članov v SIAU, v nedeljo pa so tudi oni pričeli z dvomesečnim tekmovanjem ter opravili nekaj sto prostovoljnih ur.
V	GAZONU
pa so v septembru napravili 2300 prostovoljnih ur in nabrali 14.000 dinarjev prostovoljnih prispevkov za napeljavo električne luči po hišah.
V	POBEGIH IN CEZARJIH
skoraj vsak dan delajo. Imeli bodo najlepši spomenik padlim borcem v našem okraju. Pri njem so napravili nad 2000 prostovoljnih ur, a najbolj se je odlikoval kamnosek Prosečan Husu Alojzij, ki jim je izklesal spomenik in je prišel zjutraj tudi po dve uri bolj zgodaj na delo, da bi čimprej izklesal spomenik.
Tako vidimo, da je bilo delo v septembru zelo uspešno, prvi podatki iz naših vasi pa kažejo, da je delovna volja pri naših ljudeh velika in dvomesečno tekmovanje bo gotovp uspešno, ker delajo povsod s poletom. V Nadaljevanje na II. strani
Na rednem občnem zboru je govoril tudi Velikonja Jože, ki je pozdravil občni zbor v imenu kulturnih; delavcev koprskega okraja in podal naslednje poročilo o delovanju Slovensko-hrvatske prosvetne podzveze za koprski okraj;
Z odpravljanjem razlik, ki jih je pustil fašizem v socialnem in kulturnem življenju našega ljudstva je: bilo omogočeno, da smo Slovenci začeli obnavljati svoje kulturne tradicije, jih razvijati in prispevati k graditvi naše skupne kulturne zgradbe z novo napredno vsebino, Obnovila' so se prosvetna društva, ki so Vi koprskem okraju obstojale že pred prihodom imperijalistične Italije in,1 fašizma, ustanavljala so se nova int nova društva po vaseh našega okraja« y tretjem in četrtem letu po osvoboditvi je mreža naših prosvetnih društev zajela skoraj sleherno vas v, Istri.
Seveda ni bilo z ustanovitvijo prosvetnih društev storjeno že vse. Razen v dvoranah obalnih mest ni bilo nikjer primernih prostorov za kulturne prireditve, razstave i.t.d. Vsa naša društva so bila brez inventarja! (knjig, klavirjev, glasil i. dr.) Naše ljudstvo pa je bilo v času vladanja' imperijalistične Italije oropano tudi svoje delovne in patriotičn.e inteligence.
Čeprav je težišče dela naše oblasti obrnjeno predvsem na dvig naše gospodarske moči, ki je osnova tudi za’ naš kulturni razvoj, je Podzveza SH! PZ za koprski okraj mogla rešiti poleg drugih tudi mnogo gmotnih vprašanj v korist prosvetnih društev svojega območja. Vsi pevski zbori so dobili svoje klavirje, godbe na pihala! so bile opremljene z novimi glazbili,-ki so jim manjkala in jim je bilo omogočeno popravilo starih, okvarjenih glazbil. Vprašanje prostorov za' nastope naših amatersko kultnrno-umetniških skupin in drugih kulturnih prireditev rešuje vse naše ljudstvo, povezano v svojih množičnih organizacijah in zadrugah, ki pod vodstvom naše oblasti gradijo prostorne' in lepe dvorane v naših zadružnih' domovih. Take nove 'dvorane, v katerih naša društva že lahko prirejajo; svoje nastope in kulturne prireditve so v Šmarjah, Vanganelu, Marezigah« Kmalu bodo dograjene dvorane tudi v Dekanih, Škofijah, Sv. Antonu, Bertokih in Kortah.
Dejavnost Podzveze SHPZ od zadnjega občnega zbora do danes:
V mesecu marcu letošnjega leta je bil sklican občni zbor Podzveze SH PZ v Kopru, katerega so se udeležili. delegati 27 prosvetnih društev! natega okraja. Na občnem zboru je! bil izvoljen nov odbor, ki sedaj vodi Podzvezo SHPZ za koprski okraj. Med tem letom je bil dvakrat sklican plenum Poddveze, ki ga sestavljajo poleg članov glavnega odbora' tudi po en zastopnik tistih društev, ki niso zastopana v glavnem odboru' 'Podzveze. Na plenumih smo reševali trenutna vprašanja, kizadevajo podrobno kakor n. pr. prireditve za Nadaljevanje na VI. strani
Seja okrožnega odbora IAU za Istrsko okrožje
S!
ki se je vršila dne šestega tega meseca, je Okrožni odbor sklenil izvesti volitve v vse osnovne in okrajne odbore SIAU. Volitve se bodo vršile 10. decembra. Istočasno je Okrožni odbor SIAU napovedal dvomesečno tekmovanje in poziva vse organizacije in vse člane SIAU-a, naj tekmujejo za izvršitev planskih objektov že pred rokom.
Borba z vodo za premog
Rudarji iz Sečjol so s črpanjem vode iz rudnika že 430 m pod zemljo
Se o delovni disciplini in za njeno izboljšanje
Sonce je bilo že visoko nad obzorjem, ko se je ustavil avtobus v Sičjo-Fah. Bilo je kmalu poldne. V rudniški menzi so že pripravljali kosilo. Tovariš Giuljani, eden izmed prvih delavcev, ki so letos prišli delat v novi rudnik Sičjole, mi je povedal, d? redko kdaj pridejo rudarji o pravem času na kosilo. Dejal je, da jim ni hrana, glavni skrb, marveč delo in borba z vodo v rudniku. Nato sem opazil, da se res ne menijo veliko za sonce, ki se je že obrnilo na drugo stran. Ko sem šel s tovarišem Giulja-nijem proti vhodu v rudnik, kjer črpajo vodo na majhni vzpetini na drugi strani Sičjol — sva srečavala de-lavce-rudarje, ki so hiteli gor in dol ter vpraševali: »Ali deluje črpalka? Teče mar voda?« itd. Drugi spet hiti m sprašuje nekoga, ki prihaja iz jame: »Črpajo? Gre ali ne gre? Koliko metrov ste šli danes niže?« Odgovori so kratki: »Dobro gre! Črpalke delujejo dobro; postavili smo še eno cev niže.« Taki in podobni odgovori se pletejo med delavci rudnika Sičjole. Poglavitna stvar jim je delo — črpanje vode iz rudnika. Sedaj so že nad 439 metrov pod zemljo. Kakor sta ml dejala tovariš direktor in tov. Giulja-ai, delajo strokovni delavci — električarji, mehaniki in še nešteti drugi — tudi 12 do 16 ur n? dan. Včasih pa kar 24 ur neprenehoma.
Ko sva prišla pred jamo, je ravno- -kar prišla na delo nova izmena. De-Favci so se s karbidovkami v rokah spuščali v jamo. Vse manjši in manjši so bili, nato pa si videl samo še majhne lučke, ki so izginile v globini. V tej globini, ki je več desetin metrov pod morsko gladino, delajo delavci v gumijastih škornjih, črpajo vodo in jo črpajo po ceveh iz jame.
V teh globinah ostajajo delavci po S ar podnevi in ponoči. Tega pa se ne Boje. Ko je včasih potrebno, da delajo
pol izmene več, se prostovoljno javijo in delajo celo izmeno naprej. V tej 430 metrov globoki jami rudarji pojejo, kadar črpalke dobro črpajo. Veselijo se svojih uspehov, ker se jim voda v jami vedno bolj niža.
Se v tem tednu bodo prebili prvo zaporo in prišli v rudnik na ravno. To bo njihova prva zmaga. Čaka pa jih še mnogo dela in naporov. Tudi tega se ne bojijo. Nestrpno pričakujejo tisti dan, ko bodo namestili dve črpalki, ki bosta bruhali 15 kubičnih metrov vode na min. To bo velika pomoč, voda bo tekla iz rudnika kot v hidrocentralah na turbine. Pri tem bi morda kdo mislil, da bo rudnik kmalu suh, toda ne bo še tako hitro,
ker je v njem več kakor 1,000.000 kubičnih metrov vode in so potrebna še druga popravila.
S pridobivanjem premoga bodo pričeli prihodnje leto ob koncu prvega polletja. Ko bo vse urejeno, bo v rudniku lahko delalo okrog tisoč delavcev.
Se mnogo bi 'ahko povedali o teh neustrašenih delavcih. Zaenkrat naj še omenimo, da bodo o priliki dvomesečnega tekmovanja uredili nekaj njiv, ki so last rudnika. Na njih bo rudniška menza pridelovala zelenjavo in drugo povrtnino. Gojili bodo tudi prašiče za svojo uporabo, tako da bodo rudarji v svoji menzi dobivali hrano bolj poceni.

m « «
a «I II «
Zadružni svinjak v Puč ah bo skoraj dograjen
Kmečka delovna zadruga na Krogu ima ugodne pogoje za nadaljni razvoj
Skoraj dve leti bo, odkar so se združili nekdanji koloni redovnikov, kmetje od Sv. Petra in Križišča v kmečko delovno zadrugo. V dveh letih skupnega gospodarjenja so imeli zadružniki precej težav in ovir pri tvojem delovanju. Vendar so s pra-
Delovna brigada pripadnikov JA je končala z delom
De,’ovna brigada pripadnikov Juto lovainit.ke ljudske armade, ki ie deta a dva meseca ¡pri razširjanju m moderniziranju rižanske ceste, p.vj tem tako važnem objektu našega enoletnega p ana. ie iv času ivčiega de1 a napravica nič mani kot 84070 delovnih ur ,pri na aganju, pre vaiianju in kepanju raznega mater, ala. Brigada je v teku dveh mesecev ;,zkcna'a. na ožiia in prevozila 15.165 kub. metrov raznega imate; laja, prav tako izkopala 13.155 kub. metrov zem1 je in kamenja in n tlak ovala 14.922 ik vadratn'h metrov1 iceote. Poleg tega to vojaki sani' izgradili en most in raz ožili več kamionov gradbenega material a. d' ovni .polet in navdušenje naše voj.-ke pri tem detui ie bilo veliko, tali so pri vsem tan po lu prekoračili delovno norimo za 130 Ob pr liki izafc.juičlka brigade -so bili najiboiši tovariši proglašeni za udarnike. Med 135 člani, k,t lih je ime'a brigada, jjh ie 24, ki so se pri teh delih že drugič tako po-v-?(pe’i. Med najboljšimi so bili Spe-pevjč, Marinkovič, Zajicn, Dodič, F šp,ovčic, ki so dali zgledi vsem o talim 'brigadirjem.
Okrajni plenum S1AU
Jutri 15. oktobra bo ob 9. uri v gledališču plenum SIAU koprskega okraja.
Vabljeni so vsi delegati izvoljenih v osnovnih organizacijah SIAU. Poleg delegatov bodo prisostvovali plenumu trdi vabljenci.
Na plenumu bodo razpravljali največ o dvomesečnem predvollvnem tekmovanju in tudi o organizacijskih nalogah množičnih organizacij, združenih in vseljudski organizaciji SIAU.
vilnimi organizacijskimi prijemi že takoj izključili iz svojih vrst vse tiste člane, ki so» svoj čas stopili v zadrugo samo zato, da bi ovirali njeno delovanje in danes lahko mirno rečemo, da so se zadružniki že osamosvojili.
Na splošno je zadruga v dveh letih svojega obstoja napredovala. Zadružnikom manjka le še dobrih strokovnih kadrov, ki bi z normiranjem vseh del in z ustanovitvijo raznovrstnih med seboj tekmujočih brigad privedli zadrugo do še večjih uspehov. Prav na ta način bi še hitreje napredovali, kajti s tekmovanjem bodo lahko ugotovili, kateri so njeni najboljši in najslabši člani. Tu pa je seveda treba uvesti pravilen način nagrajevanja.
Zadružno posestvo ima ugodne pogoje za namakalna dela, gojenje trt in oljk ter za rigolanje. Zlasti imajo za to ugodna zemljišča ob dolini Roje, kjer je ves kompleks skoraj do Lonzana zadružna last. Dobro bi bilo, če bi začeli z namakanjem, kajti če so letos tu pridelali več stotov žitaric, bi lahko na tem zemljišču imeli toliko več dohodkov, kolikor bi tu nasadili več povrtnin in zelenjave, saj so imeli na dveh hektarjih nad
100.000	din dohodkov. Na tem zemljišču, čim ga bodo zadružniki pričeli namakati, bodo lahko pridelali več zelenjave in povrtnin kakor do sedaj vsa dolina Rokave. Pri tem je potrebno samo njihovo prizadevanje. Ljudska oblast jim bo brez dvoma priskočila na pomoč z vsemi sredstvi.
Prav tako imajo zadružniki na Krogu ugodne pogoje za nasad velikega vinograda, ki bi imel nad 29.000 trt. Za to pa potrebujejo traktor, ki bi zoral ta kompleks.
Končno imajo zadružniki tudi ob solinah v Sičovljah veliko zemljišče, ki bi ga lahko posejali z deteljo. Tu bi kosili od 5 do 8-krat na leto in bi s tem pridobili desetkrat več ih boljšo krmo za živino, pri čemer bi. si istočasno ustvarili' dobro podlago za razvoj zadružne živinoreje.
Vse te možnosti imajo, samo znati jih morajo izkoristiti.
Nadaljevanje s I. strani
nedeljo je bilo prostovoljno delo skoraj v vsaki vasi. V Marezigah, Pade-ni, Ankaranu, Antlnjanu, Vanganelu in drugod. Tudi v Kopru so delali frontovci in so opravili nekaj sto delovnih ur. Za ideološki dvig članov SIAU pa je bilo v septembru mesecu nad 60 masovnih sestankov.
Dvomesečno tekmovanje bo uspešno le tedaj, če bodo znali aktivisti pravilno, razložiti pomen tega tekmovanja našim ljudem. Ce bo našim kmetom in delavcem jasno, da gradimo zase in za svoje pokolenje, se bodo poz vu naše fronte odzvali in masovno šli na delo, kakor vedno dosedaj.
SE O DELOVNI DISCIPLINI
Ze večkrat smo pisali v naših listih o vprašanju delovne discipline. Toda še vedno premalo: Potrebno je, da se še povrnemo k temu vprašanju zato, da bodo sindipalne podružnice in personalni referenti še natančneje izpolnjevali svoje dolžnosti in podrobneje tolmačili delavcem to vprašanje, ki je hkrati v najtesnejši zvezi z vprašanjem pomanjkanja delovne sile pri nas. Predvsem pa je to potrebno za
Slovenska osnovna šola v Piranu
V	začetku letošnjega šolskega leta je okrožni ljudski odbor izdal odlok o otvoritvi slovenske osnovne šole v Piranu, kjer^e bila sedaj le slovenska pomorsktršola.
še lani so nameravali odpreti to šolo v Piranu. Cilj pomembne in že uresničene zamisli ni samo vzgajati slovenske otroke v Piranu, ampak prav tako poglobiti bratstvo in razširiti sodelovanje med italijansko in slovensko mladino v tem mestu. Poleg tega bodo s tem olajšali tramvajsko pot do Portoroža 60 otrokom, ki bodo s tem imeli tudi več časa za učenje.
Omeniti moramo, da so slovenski otroci v Piranu po večini sirote padlih borcev v NOB, ki sedaj skupno živijo v Mladinskem domu. Ljudska oblast jim zato daje vso podporo in možnosti za izobrazbo.
Z ustanovitvijo slovenske šole v Piranu imajo možnost tudi otroci slovenskih staršev, ki stanujejo v Piranu in bližnji okolici. Medtem ko so do sedaj mnogi starši pošiljali svoje otroke v italijanske šole, bo s tem hkrati tudi uresničeno načelo »Italijani v italijanske šole — Slovenci v slovenske!«
V	zgradbi italijanske osnovne šole v Piranu ni bilo dovolj prostora za osemletko. Zato je mestni ljudski odbor našel prostore, ki jih je treba obnoviti, da bodo služili šolskim namenom. Prepričani smo, da bo mestni odbor vse ukrenil, da si bodo tako v kratkem času podali roke slovenski in italijanski otroci iz Pirana.
Pozdravljamo to zamisel, ki bo veliko pripomogla k utrditvi in poglobitvi bratstva med dvema narodoma.
odpravo nediscipliniranosti pri delu in da sindikalni voditelji posvečajo večjo pozornost ideološkemu in vsestranskemu dvigu zavesti delovnega človeka.
Ce bomo v naslednjem navedli nekaj primerov nediscipline pri delu, prav gotovo ne bo to v čast niti personalnim referentom, še toliko manj pa sindikalnim podružnicam. Pri gradbenem podjetju »Edilit« je zaposlenih 429 delavcev. Ti so v razdobju od 10. do 20. septembra imeli 70 opravičenih in 119 neopravičenih izostankov pri delu. Število obolelih pa je znašalo 286. Tako znašajo skupne zamude okoli 19 odstotkov. Vsak lahko pri tem ugotovi, da v tem pogledu položaj pri »Edilitu« ni prav najboljši.
Odstotek izostankov in zamud pri gradbenem podjetju v Semedeli pa je 12 odstotkov. Z opravičenimi in neopravičenimi skupaj dobimo število zamud 291.
Prav tako naletimo v tovarni »Am-pelea« v Izoli na neopravičene izostanke. Skupno število zamud znaša 478.
Toda to še rY vse. Takšnih nepravilnosti ne srečujemo samo v omenjenih kolektivih, temveč tudi v drugih, kakor na primer v tovarni »Mar-zari« v Kopru, kjer imajo izostankov okrog 26 odstotkov, in v tovarni »Sal-vetti» v Piranu, kjer je bilo 25 odstotkov izostankov itd.
Kakšne so potemtakem dolžnosti in naloge personalnih referentov in sindikalnih organizacij za odpravo teh pomanjkljivosti? Predvsem je dolžnost personalnega referenta, da racionalno razporeja delovno silo v posameznih oddelkih delovnih kolektivov ter da dnevno natančno pozna stanje zaposlenih oseb v podjetju. Sindikalna organizacija mora vztrajati na tem, da pravilno uredi odnose z direkcijo podjetja. Poleg tega mora personalni referent skupno z delegatom podjetja in sindikalno organizacijo obravnavati in reševati ta vprašanja na svojih sestankih. Najvažnejše pa je, da moramo o delovnih izostankih in zamudah voditi dnevno evidenco. Edino s takšnim ravnanjem bomo dnevno pridobili na tisoče delovnih ur in s tem seveda nekoliko razbremenili vprašanje delovne sile, ki je danes pri nas tako primanjkuje.
V Pobegih bodo odkrili spomenik padlim borcem
Iz hvaležnosti šestdesetim padlim v NOB in v sovražnih koncentracijskih taboriščih ter talcem, ustreljenim junakom in junakinjim bodo v nedeljo
22.	tega meseca odkrili spomenik.
Spomenik bo stal v sredini dveh vasi, Cezarjev in Pobegov, pred novo zgrajenim zadružnim domom, S postavitvijo tega spomenika so Pobeža-ni in Cežarani uresničili sklep, ki so ga sprejeli že pred leti. Pri tem je
zlasti pomembno to, da so zgradili spmoenik z lastnimi sredstvi in močmi, to je s prostovoljnim delom in s prispevki v blagu in denarju. Najbolj so se za to žrtvovali bivši partizani pa tudi ostali vaščani niso zaostajali.
Odkritja tega spomenika se bodo udeležili borci iz vsega našega okraja, mladina in ostalo ljudstvo iz bližnjih in tudi oddaljenih vasi.
Ta dan bo naše ljudstvo ponovno dokazalo, da zna ceniti žrtve, ki jih je dalo za osvoboditev izpod dolgoletnega fašističnega nasilja.
IZ BUJSCINE
Velika delovna zmaga
pri melioracijskih delih v dolini Mirne
Ze dalj časa je, odkar so v dolini Mirne začeli z melioracijskimi deli. Da pa bo dograjeno, oziroma melio-rirano vse, kar določa naš gospodarski plan, je potrebno še precej naporov, V prvi vrsti je treba rešiti vprašanje pomanjkanja delovne sile. Potrebna je tudi vsestranska pomoč ljudske oblasti in vsega ljudstva, če hočemo spremeniti to dolino v močno gospodarsko središče našega okrožja.
Pred dnevi so delavci dosegli ponovno delovno zmago s tem, da so spustili vodo po dograjenem kanalu. Ta je zgrajen tako, da v njegovo dno prodira slana voda, ki se meša s sladko. Sladka pa teče po vrhu. Voda, ki jo bodo uporabljali za namakanje, odteka v posebne stranske kanale, ki so deloma že dograjeni in bodo služili za namakanje.
S to delovno zmago se bo že v prihodnjem letu površina delovne zemlje znatno povečala, tako da bo pridelek zelenjave na tej površini večji kot pa v vsem bujskem okraju. Za to
pa so potrebni razni kmetijski stroji, traktorji, vodne črpalke, sejalnice, kosilnice in podobno, da bi. tako prihranili gotovo število delovne sile.
S končno regulacijo doline Mirne, kjer bomo morali vložiti precej naporov in izdatkov, se bo naše gospodarstvo okrepilo predvsem zato, ker bodo tu pridelali takšne pridelke, po katerih je veliko povpraševanje.
Nov hotel v Brtonigli
Okrajno gostinsko podjetje »Jadran« v Bujah je pred dnevi odprlo nov hotel v Brtonigli. Hotel je urejen zelo udobno in ima že lepo urejene spalne sobe z 22 posteljami. V nekaterih prostorih so tudi stalna stanovanja. Po popolni ureditv^ bo kapaciteta hotela za 40 oseb. Poleg spalnih sob so v hotelu tudi prostori za restavracijo, kuhinjo in jedilnico. Za preskrbo z zelenjavo in sadjem bo gostinsko podjetje »Jadran« uredilo na svojem po-
sestvu, ki ga ima v Brtonigliji, ekonomijo, ki bo oskrbovala hotel.
Ker je tudi v bujskem okraju zelo razvit tujski promet, bo ta hotel velike gospodarske važnosti za vse naše okrožje.
IHIINIIUIIIItlMIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHMHmilHtMllimUllllllllllMllin
Partizani Bujščine pozdravljajo sklep o vključitvi svoje organizacije v SIAU
Na zadnjem plenarnem zasedanju Zveze partizanov bujskega okraja, ki je bilo pred dnevi v Bujah, so delegati soglasno sprejeli sklep o vključitvi svoje organizacije v SIAU. Plenum pozdravlja ta sklep in v sprejeti resoluciji obljublja, da se bodo bivši borci NOB do konca borili za izpolnitev vseh nalog v okviru SIAU, ki jih prednje postavlja Partija. Zato poziva plenum v resoluciji vse svoje člane, da še nadalje krepijo in širijo socialistično zavest med vsemi delovnimi množicami za čim prejšnjo izgradnjo socializma.
Kamenar na BMW je vozil 92 km na uro - V ostalih kategorijah so zmagali: Slavec (125), Veznaver (250), Skala (350), Zemljak in Koritnik najboljši v prikolicah - Metz teško ranjen
"Ljudska tehnika je preteklo nedeljo v Kopru organizirala motociklistične dirke, katerih so se udeležili najboljši jugoslovanski in tržaški vozači, kot so: Mrak Peter, Kamenar, Skala, Tržačan Slavic in drugi. Množice ljudstva iz Kopra in okolice in celo iz Trsta so napolnile vse pločnike. Lahko rečemo, da je te dirke gledalo nekaj tisoč ljudi. Tekme so se začele z vožnjo motociklistov na lahkih motorjih. Prvi so startali dirkači na 125 ccm. Tu smo videli znanega prvaka Mraka iz Ljubljane, ki se je moral boriti s Tržačanom Slavičem, ki je odnesel prvo mesto v tej kategoriji. Mrak, ki je pri startu zaradi zakasnitve ostal zadnji, je prehitel vse druge in odnesel drugo mesto.
Nato je sledila kategorija 250 ccm. Tržačan Vesnaver je na -»Benelliju« startal kot raketa in ga ni mogel dohiteti nihče. Zagotovil si je zmago. Y ožil je s povprečno brzino 80 km na uro.' Devet sekund za njim je privozil na cilj Ljubljančan Gorjup.
V kategoriji 350 ccm si je zagotovil zmago Zagrebčan Skala s povprečno brzino 63,500 km na uro.
Najbolj zanimiva je bila dirka v najtežji kategoriji, kjer so bili zastopani najboljši jugoslovanski motociklisti: Metz iz Zagreba na BMV, Turjak iz Zagreba, Cerne in Jenko iz Ljubljane na »Northonu«, Kamenar iz Zagreba ter Rupelj in Cičič iz Trsta. Množica je nestrpno čakala na znak odhoda. Končno se motoristi zganejo in startajo, kakor da bi zleteli. Vodita Kamenar in Metz,, toda pred ciljem prvega kroga množica zavpije. Zagrebčan Metz je na ovinku zavozil s ceste in nevarno padel. Odpeljali so ga v bolnico, a njegovo stanje je resno. Takoj za njim privozijo drugi in kronometristi zaznamujejo, da vozi Kamenar z brzino 94 km na uro. Ne-
Pripravljajmo se na
»Teden slovenske kulture
Te dni je bilo v Kopru posvetovanje vseh pevovodij prosvetnih društev koprskega okraja. Po pregledu do sedaj izvršenega dela so sestavili spored za nastop v »Tednu slovenske kulture«. Obvezali so se, da bodo medsebojno tekmovali tudi posamezni pevski zbori. Tekmovanje bo v točnem obisku pevskih vaj in v dviganju kvalitete pesmi. Spored pesmi, ki jih bodo podali v »Tednu slovenske kulture«, bodo razdelili v narodno, umetno in borbeno pesem.
Ob tej priložnosti so bile razdeljene nagrade za dosedanje delo in uspehe. Prve nagrade sta prejela tov. Hrvatin iz Šmarij in Vatovec iz Cezarjev.
ustrašeni vozač privozi prvi in je prevozil 10 krogov, to je 37 km in 500 m, v 22 minutah in 48 sekundah s povprečno brzino 92 km.
Po dirki kategorije 500 ccm so startali motorji s prikolico. Zemljak na BMW je vozil s povprečno brzino 73 km in je v tej kategoriji zasedel prvo mesto.
V zadnji kategoriji teh dirk sta tekmovala z vozili z nad 600 ccm s prikolicami Koritnik z Bleda in Ljub-
ljančan Ribič. Njima sta se pridružila še Zagrebčana Zemljak in Kralj z voziloma do 600 ccm. Zmagal je Koritnik z Bleda na motorju BMW, ki je v času 13 minut in 12 sekund prevozil skoraj 19 km krožne proge s povprečno hitrostjo 80 km na uro.
Ob zaključku te velike^motocikli-stične manifestacije so zmagovalci prevozili krožno progo, pri čemer jih je zbrana množica nagradila z navdušenim ploskanjem.

Sindikalna organizacija v opekarni „RUDA” mora krepkeje prijeli za delo
Zadnje čase dosega delovni kolektiv v opekarni »Ruda« na Križišču pri Sv. Petru prav lepe in zadovoljive uspehe. Toda ti bi lahko bili še boljši, e bi v tovarni normirali vsa dela.
Nedavno tega so pričeli z uvedbo norm, pa je vse nenadoma utihnilo. Delavce še vedno plačujejo po dnevnih, tedenskih ali pa celo mesečnih plačah, kar pa je napačno, ker bi morali pri tem upoštevati načelo: »Vsakomur za svoje delo in vsakomur po svojih sposobnostih.«
Pri tem smoi prepričani, da je pretežni del delavcev, ki so za to, da se normira delo, ker ne le da bodo iz dneva v dan dvigali delovni učinek in uvajali socialistične metode dela z raznimi tekmovanji za večjo storilnost, temveč bodo hkrati tudi sami več zaslužili ter si tako dvigali svojo življenjsko raven. Prav gotovo je, da tistim delgvcem, ki jim je to
deveta briga in ki bi hoteli s svojimi dejanji zgolj zavirati našo graditev, ne gre to v račun, ker sedaj itak dobivajo redno plačo, ki je pa ne zaslužijo. Toda doseženi uspehi so pokazali, da takšnih delavcev skoraj ni v opekarni »Ruda«. Ugotovili smo, da si voditelji sindikalne podružnice v tej tovarni premalo prizadevajo, da -bi v tovarni izboljšali vsestransko delo tako v proizvodnji kakor tudi pri dvigu kulture in politične zavesti delavcev. Skratka, ne izvajajo sklepov okrajne sindikalne konference. Ce bi jih res izvajali, bi prav _ gotovo že imeli svoj rdeči kotiček s knjižnico in čitalnico, kjer bil delavci po delu imeli nekaj koristnega razvedrila. In prav tako ni pri uvedbi brigadnega načina dela ta podružnica storila ničesar.
Zato je potrebno, da se delovni kolektiv »Ruda« krepko oprime dela in reši vsa pereča vprašanja.
P/ŠE JO
JlñM...
Iz Semedele
Prav redko se čuje glas iz našega kraja. Človek bi mislil, da je Semedela daleč za devetimi gorami, čeprav je komaj streljaj od Kopra.
Prav je imel neki tovariš,- ko je dejal: »Mi delamo, a se nič ne hva-' limo kakor druge vasi, in 'vendar tudi mi nekaj' naredimo in prav bi bilo, ko bi se tudi o nas kaj zvedelo v svetu.«
Čeprav Semedela ni vas v pravem pomenu besede, marveč skupina raztresenih zaselkov, kjer je težko zbrati ljudi in se za di tega, posebno kar se tiče sestankov, uspehi ne vidijo tako, kakor po drugih vaseh, ki so bolj strnjene, se vendar tudi v Semedeli gibljemo.
Tudi v Semedeli je nekaj zanikr-nežev, ki se ne brigajo mnogo za svoje organizacije. Plačajo morebiti le članarino. Med te spadajo tudi nekateri ljudje, ki imajo v Kopru dobre službe. Toda življenje gre mimo njih naprej tudi v Semedeli.
Naš ASI2Z je imel pred 4 tedni volitve, katerih se je udeležilo tako veliko število članic kakor še nikdar prej.. Priprave so' bile dobre in je bila zaradi tega na dan volitev dvorana nabito polna. Kakor vedno, je bilo tudi to pot nekaj članic, ki so prišle nekaj ur prepozno, ko so bile volitve že zaključene. Pokazale so vendar dobro voljo. Upamo, da bo novo izvoljeni odbor vršil uspešno svojo dolžnost.
Prosvetno društvo j? po poletnih mesecih mirovanja začelo zopet s svojim delom. Uredilo je' knjižnico, pobralo članarino in dramski skupina se pridno pripravlja z' igro za kulturno prireditev. Na oglasnih deskah so pozivi za tečaj za nepismene in na one mladince in mladinke, ki ne obvladajo dovolj slovenščine, da bi se prijavili in začeli, z učenjem v okviru Prosvetnega društva.
SIAU se pripravlja ra volitve in predvolilno delo se je že začelo. Napravljenih je bilo že več ur udarniškega dela pri popravljanju cest. V načrtu je graditev vodnjaka pri Sv. Marku, ki se bo zgradil z udarniškim delom. Vodnjak je velike važnosti za zaselek Sv. Marka in za biižnje kraje, posebno poleti, ko so ti kraji brez vode.
Zadruga je letos kljub šdšjeiin slabim gospodarskim razmerarapMki so nastale kot posledica suče: imela precejšen- odkup sadja in zelenjave. S cenami so bili kmetje zadovoljni samo pridelka je bilo malo.
Najbolj »delavna« pa je gostilna KLO, ki je zadnje čase bolj zaprta kakor pa odprta, posebno zvečer je tam rada tema in tako priljubljena igra »briškola-tresette« spi in ne sliši se več udarjapja po .mizah in glasnega prepiranja. Upamo, da bo KLO sedaj ukrenil vse potrebno, da bo tudi ta ustanova zopet oživela iz svojega mrtvila in da bodo članirorga-
nizacij našli zvečer odprta vrata zb vstop v svoje društvene prostore.
Tudi mladina se še ni prebudila iz svoje letne letargije in čaka najbrž na hladnejše vreme. Upamo, da se be sedaj odzvala pozivu Prosvetnega društva in „ pristopila k sodelovanju.
S.	Cok
Beseda strunjanski!1, kmetov
Prejšnjo soboto je bil v Strujama masovni sestanek, na katerem se Strunjančani obravnavali kmetijska vprašanja. Zlasti živahna diskusija se je razvila ob vprašanju planiranja umetnih gnojil ter o njihovi uporabi pri raznovrstnih semenih. Pri tem se strunjanski kmetje ne strinjajo s tem, da se planirajo umetna gnojila, kakor se planirajo semena, temveč pravijo, da je treba dati rastlini umetno gnojilo po njeni potrebi in da bi se ne pripetilo več, kakor se je že, da ko je rastlina potrebovala umetno gnojilo, tega enostavno ni bilo ali pa je biW šele na poti.
Zato bi morali odgovorni organi že sedaj skrbeti, da si kmetje pravočasno nabavijo umetna gnojila, kajti k® bo čas setve, ga bo kmet moral imeti. Zlasti pa je pri tem potrebno, da si v najkrajšem času nabavijo razne sc-litre, ker ni vsak čas primeren za njihovo uporabo.
Za pridelek vina so prav tako strunjanski kmetje na tem sestanku dejali, da jim ne zadostuje nakazana količina žvepla, kajti če bi bilo namesto suše deževno leto, bi grozdje obolelo in bi tako velik del grozdja segnil. Zato bi bilo dobro, da bi kmetijske zadruge vedno razpolagale z določeno rezervno količino, ki bi js porabili o priliki velike potrebe.
Ob kritičnem pretresu letošnjega pridelka pravijo strunjanski kmetje, da bi morala oblast bolj skrbeti za kmete in jih podpirati, kajti letošnje seme fižola, krompirja in koruze je šlo v izgubo. Zato jim mora nekdo pomagati, da bodo prihodnje leto znova sejali.
O vsem tem strunjanski kmetje vsak dan govorijo in debatirajo.
A. Krajger
Spored kioopredslov v oMtbni
KOPER
13.,	14. in 15,; «Vzor žene».
29.,	21. in 22.: «Bambi».
23.	in24.: «Slavolok zmage».
27.,	28. in 29.: «Rdeča hiša».
IZOLA - Kino «Arrigoni»
13.,	14. in 15.: «Čudežen človek».
20.,	21. in 22.: «Cas beži».
27.,	28. in 29.: «Slavolok zmage». IZOLA - Kino «Odeoa»
18.	in 19.: «Bambi».
20.,	21. in 22.: «Vzor žene».
PIRAN - Kino «Tartini»
. 13., 14. in 15.: «Cas beži»
16.	in 17.: Vzor žene».
20.,	21. in 22.: «Slavoloka zmage».
luiimmmimtiniiimmimmmmilHiinimimiiiHiuiMiiiHimiiiimHHiiimiiiimiimmiiiiniimiiiiiiiHmimiiimiwmiiiiiiuiminiiiiHiiiiwmHimiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiH
BRANKO BABIC_____________
spora v tržaškem demokralicnem Mu
Komunistična Partija Italije pa ves ta čas nikoli ni javno priznala slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu v Julijski Krajini — ki tvorita večino prebivalstva in živita strnjeno pa ■svojem ozemlju — pravice do samoodločbe in priključitve k Jugoslaviji, ko je pomenilo to hkrati osnovno vprašanje obrambe revolucije. Nikoli ni priznala pravice do priključitve Trsta k Jugoslaviji in se je s tem odrekla marksističnemu načelu, da pripada mesto k zaledju, četudi je večina prebivalstva drugačne narodnosti, kakor je njegovo zaledje. Nacionalni sestav zaledja, ne pa rnesta, odloča o tem, kani pripada mesto. V našem primeru je zaledje Trsta slovensko, torej pripada Trsi nujno k Jugoslaviji, četudi je večina tržaškega prebivalstva italijanska, ker bi to bila rešitev revolucije. KPI ni v tem vprašanju mobilizirala italijanskega proletariata v borbo proti italijanski imperialistični buržoaziji, kar bi nujno morala, če bi hotela izbiti svoji imperialistični buržoaziji iz rok orožje, ki ga uporablja a krepitev imperialističnih pozicij med italijanskim narodom in v borbi proti naprednim silam Italije. S tem bi vzgajala italijanski proletariat in široke demo-
0 bistvenih vzrokih
kratične množice v resnično interna-cionalističnem.. duhu. Toda vodstvo KPI je — nasprotno temu — prevzelo načelo' svoje buržiiažije o o-brambi " »italijarištva« Trsta in: itaii-' janskih rnejSh v »drugih spornih conah«, o nekih avtonomijah, ki naj bi se dale Trstu in tem »spornim conam«, o tem, da so tržaški delavci na napačni poti, ker težijo k Jugoslaviji itd. V tem se očitno izraža nacionalizem vodstva KPI. In ta ni šele od dneva po objavi resolucije Inform-biroja! Ta nacionalistični odnos KPI do Trsta in Julijske Krajine sega daleč nazaj. Tam moramo iskati vzroke in osnove sedanjih dogodkov v tržaškem demokratičnem gibanju. Resolucija Informbiroja je dala torej KPI samo večje možnosti, da danes bolj odkrito uveljavljajo svoja nacionalistična stremljenja.
Ze leta 1944, ko se je približevala zmaga zavezniških sil nad fašizmom, ko je postajala perspektiva bodočega neposrednega razvoja dogodkov tudi v
zvezi z Julijsko Krajino in Trstom že jasna, je vodstvo KPI zastopalo stališče »italijanstva« pokrajin Julijske Krajinč. predvsem pa Trsta. In ko je takrat Vodstvo KPJ kritiziralo tako stališče vodstva KPI, ker škoduje revoluciji, je slednje odgovarjalo, da je perspektiva' razvoja revolucije še nejasna, da še ni zanesljivo, ali se bo razvila Jugoslavija po poti, ki jo napoveduje vodstvo KPJ, da podcenjujemo razvoj revolucije v Italiji, da so razni politični in vojaški ukrepi, ki prejudicirajo teritorialno pripadnost Julijske Krajine in Trsta, prezgodnji, da bi morali počakati na poznejši čas. Zopet so poudarjali italijanski značaj Julijske Krajine in Trsta. Ponujali so obrambo interesov jugoslovanskih narodov v Julijski Krajini po italijanski buržoaziji v okviru CLN (komite narodne osvoboditve), čeprav je bilo že takoj od začetka jasno, da se bodo meščanske stranke v okviru CLN uprle vsaki revolucionarni pridobitvi ljudskih
množic Julijske Krajine in Trsta itd. (pismo KPI CK KPJ z dne 17. okto-bra 1944). Kaj je pomenilo tako stališče KPI objektivno že tedaj? Pomenilo je, da vodstvo KPI ni razumelo narodno osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov in v «jenem okviru razvijajoče se revolucije.
Medtem ko so se borile jugoslovanske množice same. z orožjem v roki, ko so ljudske množice Julijske Krajine revolucionarno rešavale svoje zahteve, se je v Italiji vodila antifašistična borba v koaliciji z bur-žoazijo. Vodstvo KPI je smatralo, da se v Jugoslaviji revolucija prehitro razvija, vrh tega pa je videlo v jugoslovanski revoluciji samo organizacijo armade, ne pa tega, da je ta armada rezultat revolucionarne borlie ljudskih množic. Zato tudi niso vodilni ljudje KPI videli v Jugoslaviji revolucije, ampak samo vojne operacije, na osnovi česar so potem postavljali vprašanja prejudiciranja. Tako stališče je dejansko oviralo razvoj
in končno zmago revolucije v Juli.skl Krajini. S tem poudarjanjem »italijanstva« Trsta in drugih pokrajin v Julijski Krajini pa je vodstvo KPI tudi subjektivno izražalo svojn nacionalistično stališče do Trsta in Julijske Krajine.
Z orožjem v roki je ljudstvo Julijske Krajine in Trsta premagalo bur-žoazijo, razbilo stari buržoazni aparat in upostavilo povsod svojo ljudsko demokratično oblast. Tedaj so na mednarodnem odru nastopile imperialistične sile, ki so se postavile V o-brambo kontrarevolucionarnih sil in proti končni zmagi in utrditvi revolucije v Julijski Krajini in v Trstu. La ne bi ponovno prišlo do prelivanja krvi, ki se je komaj končalo, so jugoslovanske čete, v interesu miru, zapustile Trst in del Julijske Krajine, ki so ga zasedle anglo-ameriške čete. Dokonča odločitev o pripadnosti teh krajev je bila prepuščena mirovni konferenci. Pričela se je doba obrambe revolucije in njenih pridobitev, ki je bila v takšnem položaju uresničljiva samo s priključitvijo celotne Julijske Krajine s Trstom vred k Jugoslaviji.
(Nadaljevanje sledi)
Zasedanje Glavnega odbora OF Slovenije
VEDNO VEČJE USPEHE DOSEGAJO ERI ČRPANJU NAFTE V DOLJNJI LENDAVI
Ukrepi zvezne vlade
■ V petek 7. oktobra je bilo v Ljubljani zasedanje razširjenja glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Vodil ga je predsednik tovariš Josip Vidmar.
V prvi točki dnevnega reda je imel referat tovariš Sergej Kraigher, ki je analiziral posledice suše v vsej državi. Navedel je pri tem številne podatke o škodi, ki jo je suša povzročila in obrazložil odredbo Zvezne vlade o zagotovitvi prehrane prebivalstva in obvarovanje živinskega fonda, ki jo ja zaradi nestalnega položaja izdala.
Poudaril je nato, da imperialistične sile izkoriščajo vsako težavo za okrepitev svojega pritiska na Jugoslavijo, in dejal, da tu ni govora samo o im perializmu Sovjetske zveze in njenih vazalov, ki v svoji jalovi propagandi izkoriščajo sušo v Jugoslaviji in njene posledice, kot da bi jo zakrivila ju-
goslovanska vlada ali CK KPJ, in skušajo diskreditirati ukreze zvezne vlade za zagotovitev redne preskrbe prebivalstva. »Tu gre tudi za tiste imperialistične kroge na zahodu,« je dejal tov. Kraigher, '»ki smatrajo, da ustvarjajo gospodarske težave, ki nam jih je povzročila suša, pripravna tla za to, da povečajo svoj pritisk na nas, da bi se odpovedali izgradnji socializma.«
Govoril je nato o glavnih nalogah, ki se danes postavljajo, zato da se zagotovi redna preskrba prebivalstva z živili ter o nalogah, ki se postavljajo v zvezi z zagotovitvijo krme in ohranitvijo osnovnega fonda živine.
Potrebno je tudi. zaradi povečanih zahtev, pred katere je postavljena zunanja trgovina, vložiti ves trud v to, da se . z mobilizacijo potrebnega števila delavcev omogoči, da bo tež-
ka industrija delala s svojo polno zmogljivostjo in da se pospeši izgradnja osnovnih objektov petletke.
Ravno tako je treba ob povečanem uvozu za preskrbo prebivalstva podvojiti napore za. izvršitev plana izvoza. Delovni kolektivi pa imajp nalogo, da zaostrijo borbo za izpolnitev industrijskega plana tako po obsegu in vrednosti kakor po asortimentu.
Po referatu tov. Kraigherja je bila diskusija, v kateri je spregovoril tudi tov. Miha Marinko, ki je poudaril, da je potrebno izvesti vse ukrepe, lo pa ne samo zaradi suše, ampak za splošne koristi. Hkrati je potrebna tudi ideološka preobrazba ljudi, da bodo razumevali celotne probleme. »Pri tem je treba vedeti, da ne gre samo borbo z nasprotniki, arftpak tudi za borbo z ostanki preteklosti, v nas samih,« je zaključil tov. Marinič®. * 1 * * * V
Delovni Kolekiiv ¡o
V Doljni Lendavi v Sloveniji je delovni kolektiv »Nafta« prevzel dne 2.4. septembra upravljanje podjetja v syo-je roke. Na ta zgodovinski dan se je delovni kolektiv obvezal, da bo še letos potolkel svetovni rekord v globinskem vrtanju in da bodo pri tem vrtalne brigade skrajšale ciklus vrtanja za deset odstotkov.
*
Ze od davnine so opazovali tod domačini ob deževnih dneh mastne mla-kuže, ki so se pojavljale na severni pa tudi na južni strani reke Mure. Le malokdo je takrat vedel, da zemlja tukaj skriva nekje pod . seboj ogromna bogastva. Kmetje so kopali tu in tam celo plitke jame, iz katerih so
Tovarna montažnih hiš v Zavidovičih
bo napravila prihodnje leto tisoč dvostanovanskih his
V Zavidovičih v Bosni, kjer je zelo razvita lesna industrija, je letos začela obratovati tovarna lesenih montažnih hiš. Doslej so naredili že nekaj sto hiš. Proizvodnja bo kmalu zelo narastla. Zato bo tovarna že prihodnje leto imela velik pomen pri odpravljanju stanovanjske krize v državi.
Tovarna je dobro opremljena s sodobnimi stroji. Delo je skoraj popolnoma mehanizirano. Posamezni tipizirani sestavni deli sten so po 3,65 m dolgi in en meter široki. Izdelujejo jih iz lesne volne in cementa. Stroj pripravlja lesno volno, drugi stroj jo premeša pod prho, kjer jo namočijo s klOrnim apnom. Tako namočeno lesno volno potem premešajo v mešalnem stroju s cementom in mešanico Vlivajo v modele. Vlitke stisnejo s hidravlično stiskalnico, nakar so pripravljeni za stavljanje.
nosti, da so dobro zavarovane pred vlago, so pozimj toplejše, poleti pa hladnejše. Stene so ometane kakor pri zidanih hišah; hiša ima tudi vodovodne instalacije. Kupec hiše mora pripraviti samo temelje za postavitev. Tako stane hiša brez temeljev razmeroma malo. Dvodružinska stane
170.000	dinarjev, enodružinska z dvosobnim stanovanjem pa le 85.000,din. Napovedujejo pa, da bodo hiše sčasoma še cenejše.
Stanovanje ima manjšo predsobo, precej veliko kuhinjo, dve sobi in kopalnico; za drva ima prostor v podstrešju.
Vrtalni stolp pri črpanju nafte v Doljni Lendavi
NE BO VEC PUSTE, NERODOVITNE GOLIČAVE
' Delati so začeli 15. februarja. Spočetka so delali v dveh posadah, delovni uspehi pa so bili skromni. Z veliko težavo so naredili na dan sestavne dele le za eno polovico ali največ za tri ečtrtine zložene stavbe. Marca so začeli delati v treh posadah, vendar so na dan naredili le po eno hišo. V aprilu so malo napredovali, tako da so naredili za eno hišo in en četrt gradbenih elementov na dan. Tedaj so na sestanku delavskega sveta korenito razpravljali o izboljšanju delovne organizacije in povečanju proizvodnje. Sprejeli so več predlogov. Uspehi so se kmalu pokazali. Začeli so presegati dnevne norme.
Zato bodo prihodnje leto mogli že narediti tisoč montažnih hiš. Vsaka hiša ima po dve družinski dvosobni stanovanji z vsemi pritiklinami. Tovarna bo prihodnje leto prispevala
100.000	kvadratnih metrov stanovanjske površine za ublažitev stanovanjske stiske v industrijskih krajih.
Nove montažne hiše ne zaostajajo po kakovosti za dobrimi zidanimi hišami-. Imajo pa celo nekatere pred-
Kov vel rudnik lune soli
V Tušnju blizu Tuzle se otvarja nov rudnik kamene soli-, katerega proizvodnja bo večja od dosedanje proizvodnje v Jugoslaviji.
Do sedaj je naša država uvažala polovico potrebnih količin soli, čeprav se pri nas nahajajo veliki kupi kamene soli. Ko se bo v novem rudniku začela, proizvodnja, bo Jugoslavija sol lahko izvažala.
Cež nekaj mesecev se bodo začela nova geološka raziskovanja iri globinska vrtanja v okolici Tuzle, kjer je verjetno, da so še nahajališča kamene soli.
Od Istre do Bojane se vleče pust, nerodovitni svet, za katerega je vsak pomislil, da mora tako biti in nihče, tuti oblasti v stari Jugoslaviji se niso potrudile, da bi pomislile na izkoriščenje te »pustinje«. V prihod-hjih letih pa bo prav na tem svetu rasla najbolj izkana in tudi. najpotrebnejša industrijska rastlina — bombaž.
V Makedoniji so že od davno gojili bombaž, toda nanj ni nihče polagal velike pozornosti, ker ni bil tako dobre kakovosti in pa tudi nikogar ni mikalo, da bi se zanimal za ¡njegov razvoj, saj so uvažali od drugod že gotove proizvode. Po vojni pa so začeli s prvimi poiskusi v Črni gori in Hercegovini, kjer ni nikdar poprej rastel bombaž. Zdaj so znjim posejani tisoči hektarjev zemlje v ravninskih predelih Črne gore, v črnogorskem Primorju, v okolici Skadr-skega jezera, bombaž raste v Stoju, )cjer se njegove površine raztezajo do reke Bojane. Tudi v Hercegovini se nasadi bombaža razsprostirajo od Belega polja nad Mojstarjem, ob Neretvi do morja, najdež ga tudi pri Biekovem, kjer sega do Veleža. Tudi y Imotsko — Bekijskcm polju naletiš na bombažne nasade, ki se razsprostirajo še naprej po Dalmaciji do Istre. To ozemlje je bilo znano po iierodovitnosti, saj je Izmed žitnih vrst najboljše uspevala le koruza, medtem, ko so se vsi poizkusi z drugimi žitnimi vrstami izjalovili, ker ni nobeno žito dobro uspevalo.
Po dolgotrajnih in izčrpnih raziskovanjih bombaža, so njegovi pridelovalci prvikrat nabirali bombaž leta 1947., a takoj naslednji dve leti so se posejane površine bombaža zelo povečale.
Najbogatejšo žetev bombaža so imeli v Hercegovini. Odličen pridelek je. bil v kmečkih delovnih zadrugah, a tudi v privatnem sektorju ni zaostajal. Tako so v mostarskem sresu, na Bu-
ni in oHodbjjji pobrali kmetje res zelo dober pridelek, prav tako je bombaž dober tudi v B.rotuju in Citluku, kjer pridelujejo poleg dobrega bombaža tudi vino in tobak najboljše kakovosti. Na Ljubiškem polju, zlasti pa v Grabu in Vitini so bombažni posevki prvovrstni, v čapljiskem sresu pa nekaj nenavadnega.
Kako dobro je letos obrodil bombaž lahko sklepamo po besedah ne-|kega kmeta s Celjevskega polja, ki je pa eni sami bombažni biljki naštel 34 popkov, ki bodo popolnoma dozoreli do prvega jesenskega mraza,
To je naravnost rekordno število plodov, zlasti, ker so bile letos v Jugoslaviji nenavadne vremenske prilike, to je rekord v pogledu na bombaž v novo posejanih predelih, a tudi na vsem Balkanu. Na Čapljiskem polju je precej ¡zgledov, da bodo na
1 hektar posejane površine pridelali
1.000	kg surovega bombaža, prav ta-
ko najbrže tudi v Metkovlču, medtem,
ko je v Imotsko — bekijskem polju nekaj slabši. Dobri bombažni posevki v Dubravah, pri Domanoviču, pri Stotučuči in v trebinjskem okraju.
V črnogorskih predelih je bombaž večinoma precej slabši kot v Hercegovini, v Golubovcih, Goričanah in Bistrici pa je boljši. Vzrok za slab pridelek je zlasti v veliki suši, ki je v prvi polovici, ko bi morala imeti mlada rastlina dpvolj moče, predolgo trajala.
Znanstvena raziskovalna dela s katerimi se ukvarja zlasti gozdarsko poljedelska fakulteta v, Sarajevu imajo namen, da najdejo način, s katerim bi znatno povečali donos bombaža.
Kmetje, ki se ukvarjajo s kulturo bombaža, so to rgstlijio že osvojili in jo že prištevajo k opim rastlinam, ki so jih sejali že njihovi dedi in praderi. Bombaž jč tista rastlina, ki bo dahko uspevala na sušnem dinar-
skem področju, kjer letos v veliki suši ni mogla izdržavati niti koruza,• tobak in povrtnine. Bombaž pa se je na mnogih posejanih površinah dobro držal. Venela in rumenela je koruza, bombažne rastline pa so se lepo zelene dalje razvijale in premagale sušo. Bombaž je pokazal, da je zelo odporen proti suši, skoraj tako kakor plevel.
Z bombažem, ki bo zrastel na novih velikih površinah bo izginila neplodna goličava, a ne samo to. Nova kultura bo obogatila zemljo, kjer so Uo sedaj uspevale razne vrste naj-finejšega sadja, prvovrsten tobak, povrtnina in odlično grozdje. S tem se bo spremenilo in obogatelo poljedelstvo in celotno gospodarstvo na vsem ozemlju od Istre do Bojane.
Jugoslovanski pomorski promet dobiva vedno več novih ladij
V ladjedelnici »3. maj« na Reki bodo kmalu končali gradnjo prve motorne ladje druge serije domačih preko-oceansakih enot. Ladja, za katero gre, se bo imenovala »3. maj« in bo imela nosilnost 4200 ton. Prav za prav je to bivša ladja »Locchi«, ki> so jo lani dvignili iz morske globine 30 metrov. V ladjedelnici niso ladje samo popravili, ampak so jo temeljito rekonstruirali. Ladjo »Locchi« so med vojno, preden je bila dograjena, preuredili v vojno ladjo. Imela je v zadnjem delu naprave za namestitev topov in strojnic kakor tudi municije in vojnega materiala. Sedaj je spremenjena v tovorno ladjo. Ker bo ladja vozila z brzino 17 morskih milj na uro, bo hkrati najhitrejša jugoslovanska motorna ladja.
Ladjedelnica bo izročila prometu docela obnovljeno in opremljeno ladjo že na Dan republike, to je 29. novembra.
dobivali s prstjo pomešano nafto, kar so potem, uporabljali za mazanje voz. Selg, proti koncu minulega stoletja je začel z vrtanjem grof Festetič in potem se v dobi petrolejske groznice, ki je zajela evropske države, začne večja eksploatacija nafte. Tik pred prvo svetovno, vojno je prevzela koncesijo angleška kapitalistična družba, ki je začela s široko akcijo. Ti vrelci so imeli nato še več gospodarjev.
Vsa ta leta so domačini, ki so bili zaposleni pri vrelcih, živeli kaj bedno življenje. Vsem tem gospodarjem je šlo za ropanje nafte. V delovnem človeku pa so videli le ceneno delovno silo, pri čemer so zaslužili lepe denarje.
*
Po osvoboditvi so se znašli maloštevilni mojstri ip delavci pred velikimi nalogami. Saj razen nekaj prakse, katero so sj pridobili pri delu, niso imeli ničesar. Vendar je bila v delovnih ljudph Jugoslavije trdna volja in zavest Z velikim veseljem so vsi jugoslovanski državljani pozdravili prve garniture strojev, ki so jih poslaii iz Sovjetske Zveze. Toda kakšni so bili U stroji? Stari, čudno podobni tankovskim motorjem. Delo jim ni hotelo steči. Okvare so se z vsa-'kim dnem množile. V srcih delavcev je nekaj popolnoma rahlo prišepeta-valo, da tu nekaj ni v redu. V domačih delavnicah so delali noč in dan. To je bila trdna šola, ki je zahtevala jeklene ljudi. Delo je kljub neverjetnim težavam dobivalo vse večji razmah. Polet Alije Sirotanoviča je zajel vse ljudi. »V 28 dneh bom prodrl do nafte,« je izjavil na neki konferenci Salko Sukič svojim vrtalcem. Napoved Salka se je uresničila. Na osemindvajasett dan je iz globin siknil plin — nafta je bila tu.
Sledilo je novo obdobje delovnega poleta vrtalcev. Prišel je dati, ko so prejeli iz domačih tovarn nove garniture, ki niso vi ničemer zaostajale za inozemskimi. Poletu vrtalcev so se pridružili strojniki, monterji . .
Mojster Premuž se je s syojim tovariši pripravil na nov rekord. Zamislil si je, da se bi,.dalo prestavljati vrtalni stolp v stoječem stanju in celega, ne da bi ga bilo treba razstaviti na kose. S tem so mnogo pridobili na času in naporu. To je bil drugi veliki uspeh belih rudarjev v Doljni Lendavi.
Tekmovanje med brigadami ni ponehalo. Salko Sukič je postavil nov jugoslovanski rekord v enodnevnem vrtanju z 38 metrov globine. Toda že naslednjega dne ga je tovariš Premuž potolkel ter dosegel 374 m. globine.
S takim delom in tekmovanjem pripomorejo jugoslovanski delavci, da dajejo vrelci vsak dan več nafte, ki bodo kmalu krili domače potrebe.
Na prvi izmed, teh ladij so konstrukcijski deli dovršeni do krova, ki je tudi je zaprt. Vse tri ladje, ki jih sedaj grade, bodo dograjene do konca petletke. Med motorno ladjo »3. maj«, ki jo bodo čez poldrugi mesec izročili prometu, in ostalimi tremi ladjami istega tipa, ki jih grade, bo razlika le v tem, da bodo nove ladje zgrajene po večini z varjeni konstrukciji, medtem ko so na ladji »3. maj« posamezni konstrukcijski deli zakoviče-ni. Zato bo vspka izmed novih ladij za okrog 100 ton lažja, kar bo po-večalno njeno nosilnost. Motorna ladja »3. maj« ima motor s 500 konjskimi silami, ki , ojupkoča veliko brzino 17 milj na uro. Nove ladje, ki jih grade v reški ladjedelnici, bodo zgrajene pretežno iz domačega materiala.
V reški ladjedelnici so lani dovršili prvo serijo prekooceanskih ladji tipa »Zag.reb« z nosilnostjo 3900 .ton, ki so se v, prometu izkazale zelo dobro in so zelo hitre.
Shrafi 5
itiinttMHiiiiiiiiituKiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiimuiiiiiiiiiiuiiiiimi aai
SEDEM DNI PO SVETU
			
fai/o* tov. idvatda jCaiddja v, polit, odúat-u,
OZN mora Mi sposobna, da se upre vsi
mednarodnih političnih dogodkov )
ZADNJEGA TEDNA
Dne 10. oktobra je imel na popoldanski seji političnega odbora OZN zunanji minister FLRJ Edvard Kardelj kratek govor, v katerem je poudaril, da jugoslovanska delegacija načelno sprejema predloženi načrt resolucije, da pa ima določene pridržke, o katerih bo govoril pozneje.
»Te pripombe,« je dejal Kardelj, »se ne nanašajo toliko na načela, na katerih temelji resolucija, koljkor na to, da bi ta načela pravilna uporabili.« Ko se je postavila Jugoslavija na tako stališče,. je upoštevala naslednje razloge:
Predvsem ni mogoče zanikati dejstva, da je učinkovitost dosedanjega mehanizma OZN za preprečevanje akutne nevarnosti napada zelo majhna. _V.si imamo navado, da pri razpravah zelo pogosto govorimo o Društvu' narodov in ugotavaljamo, da je bil vzrok njegovega neuspeha pomanjkanje učinkovitih sredstev za skupno akcijo proti napadu. Vsi govorimo, da OZN ne sme bolehati za to pomanjk-
Dogodki na korejski fronti kažejo, da šo Američani zadeli ob trd oreh, ki ga bo težko razbiti. Vsaj tako je mišljenje vojnih dopisnikov na korejski fronti. Američani bi radi že pred. zimo opravili s severnimi Korejci, zato so napravili, veliko protiofenzivo, ki jih jet od pušanske fronte, privedla čez 38. vzporednik.
Dve južnokorejski diviziji sta ob ozkem pasu ob vzhodni obali napredovali že globoko v severnokorejsko ozemlje. Po Srditih bojih sta zavzeli Vonsan, ki leži ob 39. vzporedniku. Američani pa so. osjali blokirani severno od Kaesonga. Bitka, ki se je tu razvnela, spominja na boje ob reki Naktong. Spe.t so severni Korejci prišli iz zaklonov in potisnili ameriške napadalce nazaj. Tako se je razvnela bitka, ki ji bodo lahko kos samo letala. Zato so Američani skušali1 pred dnevi, da bi izvabili severne Korejce iz zaklonov na odprto bojišče, toda ti se niso dali izvabiti. Brigada Com-monwealtha pa je imela več sreče in napredovala okoli devet milj na cesti, ki pelje v Pjongjang, toda tudi tu se kaže močan -odpor severnih Korejcev. Na srednjem bojišču je iniciativa prepuščeni južnokorejskim četam, ki precej napredujejo, toda tudi tu se kažejo znaki severnokorejskega odpora. Na severovzhodu, to je severno od Von-sana napreduje južnokorejska divizija Kapitol, ne da bi'naletela na kak odpor.
Prve dni ofenzive so bile vse izjave bolj optimistične, medtem ko se te dni kaže, da: bo stvar bolj resna, kakor bi si jo mislili, zato nekateri mi-
ljivostjo in da mora biti sposobna učinkovito se upreti slehernemu napadu.
Ta duh je prevladoval med nami tudi tedaj, ko smo ustvarjali to organizacijo in sprejeli Ustanovno listino OZN. V tem duhu je odigral posebno vlogo Varnostni svet.
Toda praksa je pokazala, da smo se v besedah sicer vsi strinjali, da pa je bilo praktično zelo malo doseženo v tej smeri, da bi Združeni nv-ofli ustvarili učinkovitejši mehanizem za zagotovitev miru.
Toda očividno je, da bi bil že sam obstoj tega mehanizma močna ovira za napadalca. Zaupanje in mir med narodi je mogoče povrniti samo v primeru, če ustvarimo znova zaupanje v to, da se noben narod ne sme znajti, da bo nenadoma postal žrtev napada. Utrditi OZN tako, da bo sposobna res upreti se slehernemu pojavu napada, je nedvomno naša glavna naloga. Tej nalogi ustreza v dotoče-
sl ijo, da bo moral Mac Arthur spet zahrbtno izkrcati svojo vojsko, kje pred fronto, da bi dosegel končhi uspeh.
Severnokorejsko poročilo pravi, da so severnokorejske sile na vseh odsekih fronte zapletene v hude obramb-- ne boje ter da so odbile ameriški napad severno od Kaesonga. Poročilo pravi nadalje, da tudi zapadno od Kaesonga nudijo severnokorejske čete ogorčen odpor proti sovražnikovi ofeft-zivi.
Vesti iz diplomatskih virov pa pravijo, da bi lahko Kitajci zasedli seve-rozapadni del Koreje ob mandžurski meji, kjer bi dobila zatočišče severnokorejska vlada in ,vojska.
V italijanski ekonomiki sta značilna dva pojava: na eni strani zapirajo nerentabilna industrijska podjetja, ki so nastala kot rezultat nekdanje avtartične politike fašističnega režima in ki. so jih ves čas njihovega obstoja in dela podpirali v breme .ljudskih množic z velikimi javnimi krediti in subvencijami iz državnega proračuna; na drugi strani pa postaja čedalje večje število podjetij z uvozom kapitala čedalje bolj odvisno od velikih ameriških monopolov. Zapirane podjetij še #bolj pospešuje proces penetracije tujega kapitala, ki pa zajema samo tista podjetja in panoge, ki zanj posebno važne, ker gre za koristi zunanje politike ZDA.
nem obsegu tudi predlog devetih držav. Tu je sicer mogoče ugo var i iti, da je mogoče v današnjem mednarodnem razpoloženju, ko ilhajo globoki družbeni spori zelo pomembno vlogo, tak mehanizem napačno up 'rubiti in celo tudi zlorabiti za vmešavanje v notranje zadeve Je ali one države. Spričo tega moramo poudariti dvoje okolnosti: Predvsem je treba. po .mnenju jugoslovanske delegacije slo: iti potrebne napore, da bodo nekatere preveč široke in nedoločene formulacije v predlogu resolucije natančneje opredeljene. Hkrati pa ne smemo izgubiti izpred oči, da imamo doslej slabe izkušnje s taktiko, da iščemo idealne rešitve — da ne bi dosegli nikake rešitve.
Dejstvo je, da Varnostni svet ni storil skoraj niti koraka dalje za zgraditev učinkovitejšega mehanizma mednarodne varnosti. Varnostni svet se je dejansko pogostokrat izčrpaval v neskončnih razpravah o konk -etnih sporih, ki so se redko končale uspešno, ni bil pa sposoben, postav .: kakršne koli pregrade na poti k vedno hujšemu zaostrevanju mednarodnih odnosov in odkritim man festacijam napadalne politike.
Kot tretje dejstvo je fov. Kardelj navedel konkreten primer Jugoslavijo, ki je že nad dve leti izpostavljena pritisku napadalnih teženj sosednih držav. Kardelj je dejal: »Jugoslovanska vlada ni neposredno predložila vprašanja Organizaciji združenih narodov, ker ni hotela še bolj otežko-čiti naporov za mir, toda očitno je, da države, ki so v takem položaju in ki ne pripadajo nobenemu bloku in nobenemu sistemu regionalne varnosti, ne morejo dobiti zaščite in podpore drugje nego v sistemu mednarodne varnosti.«
Kardelj pa je pri tem poudaril, da oborožene sile, katerih ustanovitev predvideva predložena resolucija, ne bodo smele imeti v nobenem primeru druge naloge kakor to, da zatrejo napad" in ne bodo smele posegati v notranje politične borbe kake države.
Tako deflacijska politika italijanske vlade olajšuje in pospešuje prodiranje tujega kapitala, na drugi strani pa zaostruje notranja protislovja svoje ekonomike, predvsem problem, brezposelnosti.
Brezposelnost je v Italiji trajen jav. Zajela je nad 2 milijona popolnoma nezaposlenih' ali *1,0—12 % zaposlenega prebivalstva. Temu je treba prišteti še nad 2 milijona agrarnega proletar jata, ki nima zemlje in dela zato v letu 100—150 dni, to se pravi, ki je malone 3/5 do 3/4 nezaposlen. Posledica tako velike brezposelnosti z nizkimi mezdami je zelo nizka potrošna moč, to se pravi nerazvit notranji trg. Pri vsem tem glav-
Potek vojnih operacij na korejskem bojišču je še vedno osrednja točka pozornosti svetovnega javnega mnenja, za katero prevladuje mišljenje, da se naglo bližajo koncu, s popolno zmago ameriških iri južnokorejskih čet, ki se borijo in prodirajo k osrčju severne Koreje.
Naivni miroljubni krogi navdušeno pozdravljajo to zmago napadenih nad napadalci. Po eni strani je to navdušenje popolnoma naravno in upravičeno, kajti napadalci so zakrivili pred svetom ogroženje svetovnega miru. V tem primeru pa je njihova krivda še toliko večja, ker so začeli to nevarno igro v času, ko je vojna napetost do skrajnosti zaostrena, a narodi sveta, ki so komaj izšli iz strašnega klanja, si želijo, miru, in predvsem miru. Po drugi strani pa, če se vprašamo, kaj obeta zmaga, ki jo prinašačo ameriški bajoneti svobodoljubnemu delovnemu ljudstvu Koreje, bomo dobili odgovor, da pomeni združitev, ki jo nudijo ameriški imperialisti Korejcem, razširitev Sigman, Ree-jevesa ali njemu enakega zločinskega režima tudi na severno Korejo. Ca bodo fašistični krvniki, ki so pod okriljem ameriških okupacijskih oblasti v južni Koreji zapirali, mučili in ubijali napredne elemente (samo v predvolivni kampanji so zaklali na deset tisoče antifašistov), iz maščevanja še pospešili svoja zverinska dejanja, nam navdušenje nad tako zmago kaj hitro mine in se spet postavljamo v obrambo korejskega ljudstva, ki samo ničesar ni zakrivilo, ampak so ga v to nesrečo zavlekli tretji tuji interesi.
V OZN in' VS se stališče dveh interesentov — dveh blpkpv — to je tisti, ki so dejansko ta spopad povzročili, spreminja, kakor se spreminja položaj na bojišču. Ko je Amerikan-cem huda predla, so vztrajali na takojšnjem prenehanju vojnih operacij in so Rusi to vprašanje zavlačevali. Ko pa se je položaj spremenil v korist Amerikancev, se je tudi stališče dveh kotrastantov menjalo. Le majhno število držav z Jugoslavijo na čelu
no davčno breme niso neposredni davki (ki so v Italiji zelo nizki)', namreč posredni, to se nravi tisti, ki obremenujejo najširše ljudske množice. Takšna'davčna politika italijanske vlade, ki je imela pred očmi zbiranje sredstev z« financiranje izrednih investicij za omiijenje brezposelnosti, je že bolj zožila potrošno' moč širokih ljudskih množic, ker je prizadela tiste, ‘ki jim je hotela pomagati z investicijami. Tako se je Zgodilo, ko se1 je 'podražila večina monopolskih predmetov (tobak, vžigalice itd.), ko je bil zvišan davek na promet na vrsto potrošnih predmetov (sladkor itd),
(Konec prihodnjič)
vztrajajo od vsega začetka na stališču takojšnjega prenehanja vojne in izvedbo resnično demokratičnih volitev pod nadzorstvom organizacije Združenih narodov, ki naj bi omogočile korejskemu ljudstvu, da si izbere svojo legitimno vlado.
Svetovnemu miru škodljiva politika delitve sveta na dva bloka, ki prihaja vedno bolj očitno do izraza na vseh mednarodnih diplomatskih forumih, kjer se obravnavajo svetovna sporna vprašanja, je pokazala svojo rušilno moč tudi na. sedanjem zasedanju glavne skupščine OZN. Tovariš Kardelj je v svojem govoru navedel vrsto škodljivih tendenc, ki stremijo po eni strani -k oslabitvi OZN, po drugi strani pa hočejo spraviti to mednarodno tribuno, ki bi morala biti varuh svetovnega miru, pod vpliv vojno hujskaškega ameriškega imperializma. Ravno tako je tov. Kardelj razkrinkal hinavsko besedičenje o obrambi miru in prikazal, da taka politika vodi pod krinko borbe za mir v tretjo svetovno vojno.
Kljub Svoji zmagi ’ na korejskem polotoku in klavrnemu tekmovanju k oboroževanju, ki opogumlja ameriške imperialiste, so najnovejši dogodki na azijskem kontinentu — poživitev partizanske vojne v Indoneziji, nova Ho Ci ’Minhova ofenziva v Indokini ter vztrajne grožnje azijskega kolosa LR Kitajske, da ne bo mogla mirno prenašati dogodkov na Koreji — so močno zaskrbeli vojaške in politične kroge zapadnega bloka. V zvezi s pošiljanjem pomoči francoskim imperialističnim četam v Indokini so se nekateri ameriški vojaški krogi izrazili, da bodo morali biti v slučaju razširitve vojnega žarišča v Aziji bolj previdni, ker so v Aziji neugodna tla za vojno proti komunizmu. Tako so sklenili, da bodo Francozom v Indokini in drugim, ki se borijo proti osvobodilnemu gibanju v Aziji, pomagali le z vojnim materialom, ne pa s svojimi četami.
Kratke vesti . . ■
BRUSELJ, — V Bruslju so odprli mednarodno razstavo živilske industrije. Jugoslovanski paviljon je bil izdelan iz domačega gradiva in je dobil zaradi okusne in izvirne ureditve prvo nagrado na tej mednarodni razstavi.
KARAČI — Reke Sutlej, Ravi in Chenap v Pendžabu so poplavile 10.000 akrov zemlje, s čimer js- prizadetih okrog 5 milijonov ljudi. Gmotna škoda, ki so jo povzročile poplave, znaša nad 30 milijonov funtov.
ANKARA — Turška vlada je pred dnevi začasno Zaprla svojo mejo proti Bolgariji, ker so bolgarske oblasti poslale v Turčijo potniški vlak samih ciganov brez turških' vstopnih vizumov. Meja bo zaprta, dokler ne bodo bolgarski organi sprejeli nazaj teh ciganov.
S KOREJSKEGA BOJIŠČA
Američani so naleteli na ogorčen odpor severnoKorejsKih sil pri prekoračenju 3.8, vzp.
Dve zeeéiMoeti	okanomiko
niHiiniJiimniininiiiiimmiuuiiimmiiiimmiiiimiMmiimiiininiiniiiitiNnimimiHimiiiiiiiiunuiuuiiinmump
Iraška nafta in anglo - egiptovski odnosi
n
Na srednjem vzhodu se bije že več mesecev hudi boj med Egiptom na eni ter petrolejskimi družbami Anglije, ZDA in Francije na drugi 'strani. Pisanje tiska na Srednjem vzhodu jasno odkriva ostrino tega . boja in daljnosežen fomen posledic, ki jih utegne imeti. Glavno ozadje tega boja sta dve nasprotujoči si tečnji: države Srednjega vzhoda hočejo biti
Neposredni predmet konflikta je odpor arapskih držav, ki ne dovolijo dobavljali iraško nafto izraelu. Posledica vojne v Palestini je bila med drugim, da je prenehala obratovati rafinerija nafte v Haifi, ki je predelala letno okrog 4 milijone tori nafte. ,To rafinerijo je preskrbovala dotlej po naftovodu neposredno iz Iraka Iraška petrolejska družba, ki je lastnina ških in francoskih (po 23 75 %bgeg ameriških (47.50 %), angleških in francoskih (po 23.75 deležev) petrolejskih družb. Iraška vlada je takrat
prepovedala dobavljati nafto naftovodom in Svojega sklepa še vedno ni preklicala. Iraška petrolejska dražba je začela medtem izvažati nafto v Hajfo v cisternah in sicer tako, da jo je dozdevno pošiljala v neko drugo državo, ko pa so bile cisterne onkraj Sueškega prekopa, so odhajali v Palestino. To prakiVo pa je prepre-Egipt z drastičnimi ukrep: konti o-le nad prometom skozi Sueški prekop.
Ena izmed zadnjih odredb egiptovske vlade 'določa,' da ladjo, 'k' so- na črni listi, v bodoče ne bodo mogle dobivati med vožnjo skozi Sueški prekop niti pitne vqds, že prej pa jim je bilo prepovedano uporabljati vse pristaniške ugodnosti: Razen tega je bito pristaniškim oblastem v Sueškem prekopu naročeno, naj zahtevajo odslej od vsakega kapetana ladje-cisterne, ki vozi skozi Sueški prekop, pismeno obveznost, da bo nafto iz-
tovoril v pristanišču, navedenem v ladijski listini, to sc pravi, da nafta ne pojde zopet na drugo stran, namreč V Hajfo. O vsem tem motajo kapetani ladij, ko se vračajo, predložiti potrdilo pristojnemu' egiptovskemu konzulu, sicer pride ladja na črno listo m, ni več deležna nobenih pristaniških ugodnosti.
S teipi ukrepi, ki so sprožili vrsto protestov ZDA, Francije in Anglije, je praktično onemogočeno sleherno preskrbovanje rafinerije v Hajfi z Iraško nafto. To je zlasti prizadelo preskrbo Izraela z nafto, pa tudi angleško sredozemsko bro.iovje.
Poskus Anglije, da bi .uredila to vprašanje ob neday riti pogajanj h z iraško vlado o novin pogojih trgovinskih koncesij, se m posrečil. Iraška vlada sploh rti hotela obravnavati, precedensa, ob katerem bi bil moral, Egipt avtomatično popustiti. Za Anglijo pa je bilo to vprašanje siino
vazno, ker je šlo za to, da bi si za ! gotovila izpolnitev nedavno sklenjenega sporazuma z Izraelom in obveznosti glede preskrbe rafineriji v Uaj-fi s 500—750.000 ton nžfte letno. Za zdaj je Anglija prunorana voziti iraško nafto okrog Afrike in skozi Gibraltar V HaiTo, ker druga altrenativa — dovoz iz angleških virov v Venezueli — ni prišla v poštev zaradi visokih dolarskih: stroškov v zvezi z venezuelsko, nafto, čeprav je pot krajša in cenejša.
Medtem še ylada Anglije, ZDA in Francije vojskujejo • Egiotom in Irakom z notami. Vojna z notami z E-giptom ni omejena samo na' vprašanje iraške nafte, ki je '¡>avzupl:;v posameznost v skupu zelo zamotanih odnosov.. V tem skupu je tudi drugo vprašanje v zvezi z nafio namreč vprašanje izkoriščanja vira/ nafte v Egiptu po tujem kapitalu. Lem 1943 je bil izdan v Egiptu zakon, ki pri-
. znava pravico do iskanja in izkoriščanja nafte izključno egiptovskim družbam oziroma mešanim družbam, v katerih je večinoma ldeicvn egiptovski kapital (51 %). Po istem zakonu so družbe dolžne prodajati naf-.to egiptovski vladi za notranje potrebe države po cenah, ki i h določi vlada in ki morajo vsekakor ustrezati svetovni pariteti oziroma monopolnim cenam. Ta zakon naj bi začel veljati v začetku novembra lega leta.
Tuji kapital se do zadnjem na te zakonite določbe ni oziral, ker je računal, da bo imel toliko moči in sredstev, ,da bo izposloval oziroma vsilil spremembo zakona. Cim boij pa se približuje dan uporabe zakona, tem bolj Se zapletajo odnosi z Egiptom. Kot zadnji akt pritiska so začele tuje družbe odpovedovati koncesije, Shell oil Company je obvestila egiptovsko vlado, da bo zaprla vrelce od Suesa.
neodvisne, imperialistične države pa bi jih' rade podredile sv.ojim gospodarskim in vojnopolitičnim koristim.
NAŠ KULTURNI KOTIČEK
Poročilo Slovensko lodzveze za
it
r-~T'.	-■*.'■?
1.	maj, od!o;itev za izvedbo Tedna slovenske kulture v Istri, ki bo v novembru letošnjega leta in druga vprašanja.
Precejšnjo' aktivnost je Podzveza pokazala v preteklem letu na področju splošnega izobraževanja naših ljudskih množic. Večerni izobraževalni tečaji so Se s pomočjo prosvetnih društev in učiteljstva odprli v 19 krajih koprskega okraja. Prav tako je Podzveza narravila uspešno akcijo za odpravo ostankov nepismenosti, tako da bodo v naslednjih letih lahko rekli, da je tu v Istri nepismenost popolnoma odpravljena.
V našem okraju je bilo v tekočem letu 124 strokovnih, znanstvenih, zdravstvenih in drugih kulturnovzgoj-nih predavanj. V ljudskih univerzah
Zanimanje za slovensko knjigo tun di pri nas iz dneva v dan raste. Po statistiki pseteklega leta so naše knjigarne v Kopru, Izoli, Portorožu in Piranu razprodale nad 25.000 slovenskih učnih, znanstvenih in leposlovnih Icnj g. K temu so pripomogle tudi knjižne razstave, ki jih Podzveza prireja vsako leto v Prešernovem tednu. V letošnjem letu so bile razstave prirejene skoraj v vseh vaseh, kjer obstojajo prosvetna društva. Zal, da naše knjižnice, posebno na podeželju niso dobro zaželene in tako v redu kakor bi morale biti. Temu vprašanju niso naša društva niti Podzveza posvetila dovolj pozornosti.
so večkrat predavali predavatelji Iz Trsta in iz Slovenije.
-hrvatske prosvetne
koprski okrai
dala pobudo za ustanovitev nove folklorne skupine. Ustanovila se je tako 'tretja folklorna skupina, ki goji naše narodne plese in bo s te prispevala k ohranitvi naših narodnih tradicij.
Spomladi letošnjega leta je Podzveza priredila 9 Sektorskih prireditev, pri katerih sta sodelovali s svojimi skupinami najmanj po dve prosvetni društvi. Ena naša amaterska kultur-no-umetniška skupina je sodelovala,
pri nastopu zamejskih Slovencev ob priliki II. kongresa LPS v Ljubljani, dve naši skupini sta sodelovali na prireditvi ob Dnevu slovenske kulture v Trstu. Bogat spored so dale tudi na prvomajski prireditvi v Kopru.
Tovariši, tudi naše delo ni brez Le-žav, brez pomanjklivosti, in napak. Naše delo je trdo delo za lepši, jutrišnji dan — nikoli ni bilo lahko --■ toda naši kulturni delavci so prežeti z delovnim optimizmom, uspehi naše borbe za boljšo bodočnost jih hrabrijo, nato lahko trdimo, da spreminjamo in da bomo spremenili nekdaj »tužno« Istro v ponosno deželo naše srečne domovine.
ayi|"",iii|tii|ii>'""|i|||j||in" ",|ii|||||ii»”"i(|||||||i.................i|||||||i|,,iiiiiiii'l,|i|[||||ii",,,l|i||||||i|'.....Mimi..........................................'"1
k Ob obletnici rojstva W	goriškegaj slavčka
Simona Gregorčiča
...................................................................Illlllllllli.lllliuii.lllllllllllli,.illlllll!lliliicilllllllllllci,..llllllllllll.. Mllllliljllimiltlln
»Le ustavni, uborni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan-«
Simon Gregorčič se je rodil pred dobrimi sto leti, 15. oktobra 1844. leta na Vršnem, v majhni gorski vasici sivim Krnom. Pesnik Simon Gregorčič je kot otrok pasel krave in ovce po sončnih tolminskih planinah. Tako mu je potekalo mlado življenje, dokler ni postal *Študent.
Kot mlad duhovnik je postal Gregorčič glasnik borbe slovenskega delovnega ljudstva posebno na Primorskem. Njegova pesem je prodrla tudi v, najbolj skromno kmečko hišo, dvigala in bodrila tudi slehernega delovnega človeka. Naš pesnik je verno izražal, kar je mislilo delovno ljudstvo ter ulival v njegovo misel
Gregorčič je mislil na delavca in delovnega kmeta. Zavedal se je, da je njuna svoboda mogoča le s skupnimi napori. Bogatinom, izkoriščevalcem delovnega ljudstva je povedal jasno:
»2e pride, že!
Pač vaš in naš napoči dan: vaš dan grozan bo in strašan, naš dan pasrečen in krasan:
nnvn
Za dvig strokovnega kadra v društvih je Podzveza SHPZ odprla štirimesečni tečaj. Pevovodski tečaj je z uspehom dovršilo 19 mladincev, nekateri, izmed njih že uspešno vodijo pevske zbore po naiem okraju. Dramski tečaj sicer ni bil tako uspešen, a je vendar dokazal, da imamo tudi v slovenski 'Istri talente za dramsko umetnost. Od desetih gojencev, ki so posečali ta tečaj, so štirje ki z vnemo vnašajo v tem tečaju pridobljeno znanje v dramske družine tistih društev, iz katerih so prišli.
^ V mesecu novembru preteklega leta je Podzveza odprla v Kopru in Portorožu šolo za umetne plese. V to šolo se je priglasilo 45 djakov iz obeh okrajev.
Ob zaključku šolskega leta meseca junija je javna produkcija te šole presenetila naše -občinstvo z izbranim sporedom nekaterih evropskih umetnih plesov, ki so jih gojenke izvajale na dostojni višini.
lieta 1949 so ustanovili v Dekanih prvo folklorno skupino v okraju, ki goji pristne istrske ljudske pleisel Uspehi te skurftne. so navdušili tudi druga naša društva; zato se je v Vanganelu ustanovila druga folklorna skupina, kL goji mešane narodne plese. •V Marezigah je v letošnjem letu ekipa Etnografskega muzeja iz Ljubljane, kakor eno leto prej v Dekanih
voljo ter širše poglede. Poznal je do dna vse, kar je doživljal naš delovni človek in mu za tiste čase na najbolj uspešen način pomagal, da se je dvigal, krepil in močneje stremel za svojo narodno osvoboditvijo. Mnoge njegove pesmi so bile tako priljubljene, da so že čez nekaj let ponarodele. Kdo ne zna na pamet nekaterih njegovih preprostih, a zelo prikupnih pesmic? Med njegove velike umetnine spadajo zlasti Soči, Oljki, V pepelni noči in še mnoge druge. Simon Gregorčič, je globoko občutil krvavo borbo) ki so jo vodili južni Slovani pro-ti#i%fkorri- za svojo narodno osvoboditev, -Znana je njegova pesem »Hajdukova oporoka«. V svojih pesmih Gregorčič na nikogar ni pozabil. Pisal je tudi za mladino. Najbolj značilna Črta vseh pesnikovih pesmi je preprostost, skromnost in predanost svojemu narodu. Prav zaradi tega so njegove pesmi doživljale novo zmago tudi za časa narodno osvobodilne borbe. Recitirali so jih za časa borbe na vseh prireditvah in mitingih; v partizanskem tisku so dobile svoje zasluženo mesto. Partizanom so se vtisnile v srce Gregorčičeve besede:
PRAVICA BODE OBVELJALA!«
Gregorčičeva predvidevanja so se uresničila. Slovensko delovno ljudstvo se je otreslo izkoriščevalskega jarma in si danes v svobodi gradi lepše življenje. Pesnik Simon Gregorčič je zelo priljubljen tudi med delovnim ljudstvom v Istri.
In nenadoma je začutila, da ji bd ta ot.rok postal odveč, da ga bo zasovražila, ker ni iz njenega rnesa in krvi.
Rozika pa je, nič hudega sluteč, brezskrbno živela iz dneva v dan, ne vedoč, da bo njena sreča skoraj minila. Nekega dne jo je poklicala Hana. »Nesi koruzo v mlin,« ji je naročila. Rozika so je še vsa zasopla' obstala pred njo, a hipoma ji je smeh izginil z obraza. Hane, svoje krušne matere skoraj ni več spoznala. Nekaj zlobnega, trdega ji je prepeglo obraz. Dekle je kakor vkopana v zemljo obstalo pred Hano in jo preplašeno gledalo. »Kaj si še vedno tu, pojdi že enkrat, ti zijalo salamensko,« se je zadrla nad njo. In Rozika je šla, niz-ko upognjena pod težko vrečo koruze, in se počasi izgubljala v gozdu.
Ko so opoldne zajemali iz sklede, se je stari Ar.drejevec močno čudil molčeči Roziki, ki je vsak dan imela toliko povedati. »Hm, nisi zdrava, dekle,« jo je pobaral, a ker mu Rozika ni odgovorila,. ampak so ji oči zalile soize, je tudi on odložil žlico. Pri tem mu je pogled obvisel na Ha-
ni. Sedaj je vedel: Hana je otrdela, kakor je bila trda z njim, starcem, preden jj je prinesel umazani sve-jenj. Minila jo je materinska ljubezen, ki je zadela ob skrb za preživljanje tujega otroka. »Uboga Rozika,« se mu je zasmililo dekletce; »zdaj ji bo v vsako žlico močnika natresla pelina.«
Ni se zmotil. Življenje pri Andre-jevcu je za Roziko postalo vrsta težkih dni, polnih solza in bolečin. Pogostokrat je podzavestno klicala mater, a se je vsakokrat zdrznila. »Mati! Zakaj je ona nima?« Vedela je, da Hana ni njena mati, saj ji je to povedal že Andrejevec, ko je začela komaj izgovarjati prve zloge. Zato ni več mnogo spraševala. Vendar pa se ji je misel na mater vedno znova vsiljevala. Mislila pa je tudi na očeta. Občutek, da sta jo oba pozabila, da je sama na svetu, je bil. tem neznos-
fi4ammk
nejši, čim večja je postajala. Ko ji je bilo dvanajst let, je začutila v srcu prvo kal sovraštva do svojih stačšev.
To se je zgodilo na gmajni, ko sta
z Revnovo Cilko pasli drobnico. Tudi Cilka je bila siromašna, Vendar ne tako kot Rezika, ki razen starega An-drejevca in jezljive Hane ni imela nikogar več na svetu. Cilka pa je
imela mater. Tisto sončno popoldne, ko je Rozika prvič zasovražila svojo mater, je prišla Cilkina mati v hrib. V roki je nosila rdečo culo z veli-
kimi pikami. Prisedla je k Cilki, jo stisnila k sebi in ji potisnila culico v naročje: »Na, Cilka, jej, saj vem,
da si že lačna. Tudi Roziki daj!« Tedaj pa je od nekod privlekla nekaj cunjastega- mahedravega. »Hočeš punčko, prinesla sem ti jo.« Cilki so se zasvetile oči, ko je z rjavimi ročicami segla po igrački. Mati pa jo je z razpokanimi, rdečimi rokami pogla-
D0G0SKI, KI SO SE VRSTILI NA NAŠIH TLEH PO RAZPADU ITALIJE
Partizani so vdrli v zloglasne koprske zapore in osvobodili na stotine ujetnikov
V Izoli se je vest o prihodu partizanov naglo razširila po vsem mestu in se je takoj zbrala na trgu pred mestno apoteko velika množica. Izo-iani se niso ustrašili o prv‘em srečanju s partizani, temveč nasprotno; njihovi obrazi so žareli od navdušenja in radovednosti. Tukaj je na vztrajno zahtevo prebivalstva spregovoril član štaba bataljona, ki je z vojaško odločnostjo in partizansko zanesljivostjo pojasnil ljudstvu svetle cilje narodno-osvobodilne borbe. Izolani so pozdravili ta govor z dolgotrajnim ploskanjem. Nato je spregovoril antifašist iz Izole, ki je v imenu prisotne množire obljubil, da se bodo tudi italijanski: antifašisti vključili v naše vrste in se bodo borili ramo ob rami s slovenskimi tovariši do končne zmage nad za-sovraženim fašizmom.
Zavedajoč se stanja, v katerem so se nahajali, so tudi koprski fašisti popustili v svoji predrznosti in niso nudili nobenega odpora. Karabi-nerji iz Kopra so se podali partizanom dvignjenih rok in se skušali pretvarjati v strahu pred pravičnim o-bračunom. Toda mudilo se je in škoda je bilo z njimi zgubljati čas. Z operativnim oficirjem na čelu je bataljon krenil pred kaznilnico in črna težka vrata so bila takoj na stežaj odprta.
Osvoboditev jetnikov, ki so ječali v koprski kaznilnici, je bil dogodek katerega ni lahko opisati. Daleč naokrog poznana ječa je povzročala strah in trepet prebivalstva. Stoletje so razni vladarji strahovali in pokoravali svoje podložnike, za neznatne preketke pa z nj-mi kruto obračunavali. Danes je tisto zidovje zbrisano iz površine, naša nova ljudska oblast je poskrbela, da se uničijo vsi žalostni sledovi preteklosti, da narod svobodno zadiha, spregovori, dela in uresničuje svoje zamisli, da sprovede v življenje vse, kar je v skladu z napredkom za dobi obit naroda, ki koraki v aoiše, srečnejše življenje. Stara gigantska zgradba nam ni mogla služiti v noben koristen namen, zrušili smo jo ter na tistem mestu dvignili poslopje, v katerem se bodo vzgajali novi rodovi. Zidovje koprske kaznilnice ne bo več spegovorilo, ne bo več pričalo o tem, kar je videlo, nikoli več ne bo povedalo, koliko ljudi je pustilo v neprodirni temi številnih celic vse upe in nade, zdravje in življenje. To jekleno strašilo se je. začelo rušiti tedaj, ko je vko-akala v Koper naša prva partizanska Četa, tistega septembra dne, ko so najbolj prizadeti med prizadetimi — osvobojeni
dila po pšeničnih laseh. Težko ji je bilo, da mora njena, še tako majhna punčka služiti pri tujih ljudeh. Končno je odšla sključena, kot starka s planine in Cilka jo je do roba spremila. Rozika pa se je vrgla na mehko travo, in .dolgo, dolgo ihtela od prečudne bolečine, ki jo je vso prevzela/ Morala se je izjokati.. Nič niso porhhgale Cilkine prošnje in tudi kos kruha, ki ga je zanjo žrtvovala Cilka, je ni mogel potolažiti.
Toda Roziki se je približal čas, ko bi morala zapustiti planino, saj je bila že prevelika za pastirico. Kmet Ju-raj, pri katerem je služila, jo je »povišal« za deklo. Zdaj se je začelo trdo delo na polju, v hlevu, v svinjaku. Povsod je morala biti in pomagati. Rozika je garala, garala iz dneva v dan, od zore do mraka. 2e davno ni več mislila na mater in očeta, prav za prav ni mislila na ničesar več. Svoje prijatelje si je našla v hlevu. Imela jih je med kunci in med kurami, ki so vsak dan z glasnim kokodajsanjem stikale po gnojišču. Med ljudmi vase zaprta Rozika ni našla prijatelja, a ga tudi ni iskala.	(Nadaljevanje)
kaznjenci — postrojeni v kolono na temnem hodniku s prstom pokazali na krivce neznosnega stanja v kaznilnici ter na one črne fašiste v obliki zaporniških paznikov, ki so do zadnje minute trdno držali v rokah vajeti, da b| zaprte anufašis"e izročili na milost in nemilost bližajoč::* se Nemcem.
Trepetajoč pred zasluženo kaznijo so bili vsi pazniki z zločinskim direk-
torjem in komandantom vred primorani obiti kolono osvobojenih ljudi, ki so imeli na obraznih temne zarisane sledove prestalih muk. Tn izkazalo se je, da so bile te krotke ovčice še včeraj rjoveči levi, k! se niso mogli odpovedovati ukoreninjenim metodam Mussolinijevega režima. Včeraj so ti ljudje še mučili in pre-tepavali, danes pa so se hoteli s svojo priliznostjo ztnazati. To jim ni uspelo. Niti poštenost, niti humanitarnost tega ne moreta dopuščati, tedaj so vsi hoteli biti z nami; hinavščina in zahrbtnost je bila pri teh ljudeh doma.
Med političnimi priporniki smo dobili precejšnje število dobrih političnih delavcev, in tudi borcev, ki so ojačili naše vrste. Tega dne je zagledal beli dan tudi tovariš Sergon iz Rojcev, ki je odsedel nad 15 let zaradi umora dveh fašistov, ki so prišli 1922 leta v Marezige požigat vas.	(Nadaljevanje)
S kakšno posestjo so razpolagali tržaški Slovenci v srednjem veku
Iz znamenite listine, ki so jo ob prihodu beneškega doza Landola v Trst (1202) podpisali tržaški meščani (vero homines Tergestinae), je razvidno, da so imeli Slovenci v Trstu močne gospodarske pozicije. Mnoga imena podpisnikov kažejo očitno na precej močan vpliv germanstva, toda cela vrsta pristnih slovenskih osebnih imen (Stanko, Blagožit, Sebislav, Mireč, Belica, Božislav itd.) pa dokazuje dovolj jasno, da Slovenci tedaj niso bili zgolj neki reveži in prav tako, da niso kar tako opuščali svojih starih običajev. Listinam, ki jo omenjamo, nam kaže nadalje, da je prišlo tistega leta do revolucionarnega nastopa tržaških delovnih ljudi proti 13 družinam tržaških patricijev romanskega porekla, ki so si lastile monopol nad gospodarstvom ter politiko. Nekaj let za tem navajajo listine celo vrsto slovenskih' hišnih posestnikov v okviru mestnega zidovja. Zanimivi so tudi nekateri drobni podatki, ki se nanašajo na zemljiško posest. Tržaški kaplan Don Tomaž Sclabus si je ustvaril tako imetje, da je moral vprašanje dediščine urejevati z zelo obširno listino 0348). V svojem testamentu ni pozabil niti na sorodnike (sestri Jasna ter Marča ter Sinogul) in ne na potrebe Cerkve. Vsakomur je zapustil po nekaj. Ko se je 1, 1325 poročil Tržačan Stanko, je njegova žena Lucija prejela za doto nič manj kakor 3 vinograde in k temu še vrt. Od očeta, učitelja (magister) Vitalija, je prejela tudi bogato in pestro hišno opremo. Lahko bi navedli še več podobnih primerov, ki kažejo vsi po vrsti, da so Slovenci v Trstu že od srednjega veka sem živeli trdno ra svojem.
= oooooooooo
== oooooooooo
NAŠIM KMETOVAIC
oooooooooo =
oooooooooo =
Več iniciative v borbi za povečanje poljedelske proizvodnje
Trajno blagostanje delovnega ljudstva v našem okrožju zavisi v prvi vrsti od povečanja poljedelske proizvodnje. S časom bomo vse naše ozemlje že podrobneje razdelili na več področij (ravnina, gričevje, pašniki, kraški, lapornati svet itd.), kjer bomo razvijali le tiste kulture, ki najbolj odgovarjajo terenskim razmeram. Taka kategorizacija zemlje bo vplivala zelo ugodno na povečanje kmetijski hpridelkov; kato jo moramo že danes poglabljati, kjer koli nam to razmere dopuščajo.
Nemogoče si je zamisliti globljega in trajnega blagostanja brez povečanja poljedelske proizvodnje. V našem primeru bo pocenitev poljedelskih proizvodov vplivala na izboljšanje položaja delavca in pocenitev industrijskih. proizvodov. Ob kritičnem pregledu svojega dela bomo lahko ugotavljali, da vendarle nismo še storili tega, kar je v naših močeh. Nekdo bo morda rekel, da nima dovolj delovne sile, drugi, da mu manjkajo gnojila itd. Taka izvajanja so v nekaterih primerih le prazen izgovor za prikrivanje svojih lastnih slabosti. Mi pravimo: več iniciative in proizvodnja se bo marsikje povečala! Ali smo že resno razmišljali, kako bi razmnožili take vrste sadja, ki ne zahtevajo mnogo truda, a vržejo vendarle lep denar? Razmnožitev leske ne da velikega truda (uporabljamo tudi podtaknjence), toda pri nas je vendarle redka. Isto velja v polni meri tudi za oreh, ki raste hitro in daje poleg plodu tudi dragocen les. Kaki je pri nas še zelo slabo razširjen. Z njim ni velikega truda, a se na drugi strani prav lepo proda. Doba, ko naš delovni kmet ni mogel vnovčiti svojih proizvodov, je enkrat za vselej za nami! Ali smo že dovolj razmišjali, kako bi bolje izkoristili tista zemljišča, ki so izpostavljena veliki suši? Prav gotovo ne! Gojiti bi morali tudi nekatere rastline, ki pri nas še niso razširjene. Vzemimo lečo. Ta ne zahteva skoro nobenih gnojil in dozori še pred samim žitom. Leča lahko do precejšnje mere nadomešča fižol. Zakaj je ne bi gojili?
Na splošno se opaža, da naša vas
Potek odkupa grozdja
Letos so kmetje koprskega okraja prvič prodajali svoje grozdje v novo vinsko klet v Skocijanu za predelavo v vino.
Velike količine odkupljenega grozdja dokazujejo razumevanje naših kmetov, da se bo v novi, sodobno opremljeni kleti dviginla kvaliteta našega vina.
Najbolje so razumeli pomen odkupa in so največ grozdja oddali kmetje iz Sečjol, Nove vasi, Bivjo Sečjole in Vanganela. Tudi kmetje iz Marezig in drugih krajev so se odzvali, toda nasproti celotnemu pridelku so iz neposredne okolice Kopra oddali razmeroma malo grozdja.
Do sedaj je bilo odkupljenega nekaj nad 70 vagonov grozdja samo v našem okraju. Kljub temu, da je bila suša, je grozdje na splošno zadovoljive kakovosti. Lahko bi rekli, da ni velike razlike od lani. Nekatera vina bodo dosegla tudi do 14 stopinj alkohola.
Omeniti moramo tudi, da se že zdaj inozemski trgovci živo zanimajo za naš letošnji vinski pridelek in ga prav dobro cenijo. Zelo dobro cenijo tudi novo vinsko klet in so zelo zadovoljni z njenim načinom predelave. Vse kaže, da bo iz te nove kleti izšla dobra kapljica za naše ljudi in inozemsko tržišče.
lllllllllllllllllllllllllllllllUIfflIlIHIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIlllHimnilllIHlIll
KMETJE!
Čitajte in širite
«Ishsld tednik»
posveča vse premalo pažnje razmnoževanju sadnega drevja. Ali se ne bi mogli za to vprašanje bolj zanimati tudi naši učitelji? Z boljšo organizacijo v šoli bi lahko z uspehom razmnožili ter zasadili različne vrste sadnega drevja. Ne samo to, s pomočjo otrok bi lahko nabrali znatne količine zdravilnih rastlin in si tako povečali dohodek. Mišljenja smo dalje, da se tudi smokvi (figi) posveča vse
Mrčesa in zajedalcev je danes mnogo. Trpinčijo človeka, žival in rastlino. Muhe, komarji, bolhe, stenice, uši, ščurki, ose, sršeni, različni kaparji, krpelji in klopi, pršice, molji in črvi itd.
Tudi razkuževalnih sredstev je mnogo. Najbolj razširjeno sredstvo proti navedenemu mrčesu je danes DDT v raznih oblikah.
Pri razkuževanju oziroma uničevanju mčresa pa je skrita velika nevarnost, da ne razkužimo dovolj temeljito in da bomo zaradi netemeljite razkužitve vzgojili odpornejše vrste mrčesa, ki ga navadna razkužila ne bodo več uničila.
Ce pride pozeba, so uničene vse šibkejše vrste rastlin. Ce pride nalezljiva bolezen, pomro nežni in šibki ljudje, močnejši bolezen prestanejo. Podobno je pri živalih. Ce organizem navajamo polagoma z majhnimi količinami strupa, bo tak organizem prenesel brez kake škode tako veliko količino strupa, ki bi uničil vsakega drugega.
Ce rabiš šibko razkužilo, pa ne v zadostni meri, bo šibkejši mrčes poginil, močnejši pa bo ostal in iz njega se bo razvil nov rod, ki bo proti razkužilu odporen. In ta rod bo hujši od sedanjega. Trdijo še, da so se že razvile neke nove vrste muh, proti
Istrski marljivi sadjarji so se morali v času, ko so bili prisiljeni prodajati svoje dragocene pridelke, da so lahko plačali davek, borili za to, da jih takratni izkoriščevalski družbeni red ni pregnal z grude. Takrat so sadno drevje čistili, škropili in negovali, da bi jim sadno drevje čim bolj bogato rodilo in dalo čim lepši pridelek. Zadnja leta pa so to lepo navado precej opustili. Zaradi tega propada sadjarstvo kot zelo važna panoga.
Od kod ta pojav? Starejši nasadi so se izrodili. Zaradi slabe oskrbe in nege pa se je mnogo dreves posušilo. Se več pa imamo takih dreves, ki životarijo in dajejo kvalitetno slab in podpovprečen pridelek. Nasade so zadnja leta zaradi pomanjkanja sadik slabo obnavljali in še to ni bilo načrtno, temveč bolj inividualno.
premalo pažnje. To sadno drevo hitro raste in ga je lahko razmnoževati. Z boljšo organizacijo bi lahko posušili velike količine smokev in jih na veliko izvažali! Tudi tu ni iniciativnosti, ki nam je potrebna. Vprašanje povečanja poljedelske proizvodnje je za nas tako važno, da bi se moral z njim baviti vsak delovni človek. Od uspešnejšega dela na tem področju zavisijo v marsičem tudi drugi uspehi.
katerim DDT ni več učinkovit. To je lahko mogoče in iz prejšnje razlage razumljivo.
Zato za moramo pri razkuževanju rabiti razkužilo take jakosti in v taki množini, da ves mrčes res pogine.
Se preden se zaprejo vrata v ambulanti za novim gostom, začujem pogostokrat te besede iz vseh mogočih ust.
Najprej si moramo biti na jasnem, kaj so to radži. Radži je italijanska beseda za žarke, kot jim pravijo drugod po Primorskem. V ostali Sloveniji pravijo tem žarkom običajno rentgen. To ime smo prevzeli po izumitelju posebnih žarkov, ki imajo to lastnost, da prodirajo_ v notranjost človeškega telesa in jih je odkril mož z imenom Roentgen. Toliko, da si bomo na jasnem.
Po navadi zahtevajo »radže« oni, ki čutijo vse mogoče bolečine v prsnem košu ali pa na njem. Ko jih pregledam in ne ugotovim nič posebnega na pljučih, jim povem, da so bolečine ali revmatičnega ali živčnega ali pa kakšnega drugega značaja. Navadno pa vse to prepričevanje ne pomaga
Skrajni čas je, da dvignemo naše sadjarstvo. To bomo v veliki meri dosegli, če bomo dosedanje sadjarstvo temeljito čistili, gnojili in redno škropili ter tako zatirali sadne škodljivce in bolezni. Vsak kmet sadjar mora vedeti, da je sadno drevo večletna žlahtna rastlina, ki jo moramo, kakor vse druge kulturne rastline, gojiti in negovati. To mora biti prva skrb vsakega sadjarja. Mnogo pa je, žal, še takih sadjarjev, ki tega dela ne opravljajo in kaže njihovo sadno drevje vse znake zanemarjenosti.
Zavoljo gospodarske važnosti sadjarstva je ljudska oblast sklenila z letnim gospodarskim planom povečati sadjarstvo, zlasti pa dvigniti kvaliteto pridelka. V ta namen je bila v lanskem letu izdana odredba o obveznem
Mnenje naših kmetov
na, vendar pa je reorganizacija povezana s strokovnim znanjem, mehanizacijo in finančnimi sredstvi. Z ozirom na klimatske pogoje in vrednost predmetov po kvaliteti bi morali nuditi v prvi vrsti pomoč mehanizaciji vode v čim j’ečji meri, borbo proti suši. Zbiranje vode, pogozdovanje, gotove kulture saditi bolj zgo.daj in vzgoja kultur s krajšo vegetacijsko dobo. Ea pa se za vse to pripravijo temelji, je nujno potrebno prikazovati v naravi.
Zamisel je odlična, opaž' i pa je manjše napake, ki bi jih lahko odpravili, sami, pa bi dalo popolnejše lice. Obiskovalci pa bi imeli več zadoščenja, ker bi jim bila celotna zadeva prikazana v popolnosti.
Svoje mnenje bom bolj osredotočil na kmetijstvo in obrtništvo
Obrtništvo z ozirom na njegovo število ni zadostno zastopano. Nekatere stroke sploh niso bile razstavljene. Pri vseh razstavah pa je manjkala najbolj važna obrt s o d a r s t v o. Na podeželju je težko najti hišo, ki bi ne rabila soda. Na žalost je prav so-darska obrt skoraj izumrla. Tu in tam se še najdejo le tako imenovani polovičarji.
Paviljon kmetijske stroke. Pri vhodu vidiš velik sivopleskan stroj brez napisa. Čemu služi, nihče o njem rie tolmači.
V sredini stoji snopoveznik. Okrog njega so ljudje, ki si to zamotano železo, povezano s platnom in lesom, ogledujejo. Pristopil sem bliže in zadevo pojasnil. Vsi so bili zadovoljni. Skoda, da se ni njemu dal napis, zraven pa obesila slika, ki bi prikazovala njegovo delo. Snopoveznik je za naše kraje novost.
Kmetijski predmeti: Izbor kmetijskih produktov je povprečno dober. Nekatere pšenice so bile pozno požete in jim je manjkal pravi sijaj barve. Obiskovalce pa bi bolj pri-težo, ha donos ter vrsto. Letos ja po-
nič. »Jaz hočem pasat radže, pa ba-sta!« je običajni odgovor. »Kolikokrat ste pa že bili letos na žarkih?« ga ponovno vprašam. »Sele dvakrat,« mi odgovori. In ker imam izkušnje, da se bo poslužil vseh mogočih sredstev, da se bo dokopal do teh »radžev« brez mojega napotila, se včasih vdam in ga pošljem na žarke. Potem mu naročim, naj prinese izvid dispanzerja k meni v ambulanto.
Ko opravi ta posel z »radži«, se res vrne v ambulanto z izvidom. Tam je največkrat napisano, da zdravnik, ki ga je na rentgenu pregledal, ni našel nič posebnega na pljučih.
Nato pa se začne ponovno jadikovanje: »Slišal sem, da imajo sedaj v Izoli .večje radže’; pošljite me tja, tam bodo gotovo kaj videli . . .« In izjemoma se res zgodi, da odneham, ker sicer bi se poslužil druge poti, da bi prišel tudi pod »izolanske radže« in
čiščenju in rednem zimskem in zgodno pomladanskem škropljenju sadnega drevja. Gospodarski načrt dalje narekuje dvigniti in obnoviti sadjarstvo, zlasti pa izboljšati kvaliteto sadja.
Po odredbi in v našem lastnem interesu je nujno potrebno, da brez oklevanja in organizirano pristopimo k temeljitemu čiščenju. Trud, ki ga bomo vložili pri negovanju sadovnjakov, nam bo drevo bogato bogato poplačalo. S strugljami moramo ostrgati vsa debla, debelejše veje in odstraniti skorjo ter lišaje. S tem bomo odkrili in uničili marsikaterega škodljivca, na primer zavijača, cvetožera, zimskega pedica in druge. Krono moramo lepo razredčiti in odstraniti vse odvečne veje. Odstraniti je treba tudi vse veje, ki se med seboj križajo, drgnejo, od raka napadene, veje, ki so suhe,
o gospodarski razstavi
vprečen donos krompirja na ha 5000 kilogramov in se tudi njemu lahko navede ha donos. Grozdju manjkajo imena. Najbrž bi marsikdo naročil cepiče, . ako bi vedel za vrste.
Sadjarstvo, posebno jabolka so dobra. Treba bi jih bilo uvrstiti po sor-timentu in začeti razmnoževati, saj je videti, da so klimatski pogoji po-voljni. Skoda, da niso zastopana tudi istrska jabolka, imenovana »mužeti«. Je sicer drobno, ,yfendar pa tukajšno klimo dobro prenaša. Kljub slabi negi je tudi odporno proti boleznim.
Umetno namakanje je odlična zamisel. Vprašanje je le produkcijskih stroškov za posamezno kulturo, prevoz in tržišče in strokovna delovna sila, posebno pri povrtninah.
Prašiči so odlični. Ne bi škodovalo, če bi jih prej stehtali in navedli starost.
Grafikon gospodarske perspektive, dobro izdelan, vendar pa je vinogradništvo preveč zoženo. O sadjarstvu nič ne govori. V razmerju z legami je tudi gozdarstvo šlo na majhno. Rjava barva ne pove, katero panogo zastopa. Kaj pa naša žlahtna oljka? Saj ima vse pogoje za razvoj. Njeno olje uživa vse človeštvo. Ne rodi vsako leto, vendar bi z rednim škropljenjem rodila bolj pogosto.
Poizkušnja vina. Vinski sortiment ni posrečen. Dober poznavalec jih je razdelil po svoje. Opozoriti pa je treba na nekaj, kar bi se več ne smelo ponoviti. Steklenice se morajo pri vsakem točenju zapreti. Tu pa je bilo nasprotno. Steklenica se je odprla in 'je ostala odprta, dokler ni bila prazna. Dogodil se je tudi slučaj, da so steklenico, ki ni bila zaprta še od prejšnjega dne, točili. Kot vzorčno vino. Poizkušnja sama nam ni dala nikakih perspektiv za bodočo tipiza-
• • ■
ga pošljem tja predvsem zato, da bi uvidel, da žarki ne pokažejo vsega in bi bilo drugim za zgled, da bi se ne ponavljala vedno ista pesem.
Po pregledu v Izoli se ponovno vrne v ambulanto z negativnim izvidom. Tedaj pa začne: »Sedaj me pa pošljite na radže v Trst, ker tam imajo baje še večje radže in bodo gotovo ugotovili mojo bolezen .. .«
Takrat se pa po navadi neha tudi moja potrpežljivost in mu povem, kar mu gre.
Torej, zapomnimo si nekaj: zdravnik lahko že z običajnimi pripomočki dožene, ali je kak bolezenski proces na pljučih ali kod druged ali ne. Kadar zasumi ali ugotovi, da je na pljučih kaj bolezenskega, vas bo brez nadaljnjega takoj poslal na radže, če bo to potrebno.
nasušene ali kako drugače pokvarjene. Lepi in pravilno razviti pridelek dajejo le tista drevesa, ki imajo krone dovolj redke in’ zračne. Veje odrezu-jemo z drevesnimi žagicami. Pri žaganju vej moramo paziti, da se veja ne odtrga (začesne), ker bi nastala velika rana. Zato najprej vejo naža-gamo na spodnji strani in nato šele na zgornji. Po potrebi rez ponoviti, tako da je rana čim manjša. Veje moramo odrezati tik ob deblu. Napačno bi bilo, da bi odrezali preblizu, ker bi s tem rano povečali in. ravno tako bi bilo napak, da bi rezali preveč stran od debla. Ko vejo odrežemo, rano obgladimo z vrtnarskim ali cepil-nim nožem in večje rane zamažemo s cepilnim voskom ali drevesnim karbo-linejem. Rano zamažemo zato, da preprečimo razkrajanje lesa, kar večkrat povzroča votlost debel. Tudi vodne poganjke (roparje) in koreninske izrastke moramo odstraniti.
(Nadaljevanje)
Ob trgatvi
Pri vsakem razkuževanju moramo biti oprezni
Dr. Hladnik Polde
Bliža se čas čiščenja in škropljenja sadnega drevja
cijo vina.
i ■ Sil
„Pošljite me na radže v Trst
M
/
aU PEKEL?
General Franco v Jugoslaviji
Ivan je žive! res pošteno in si je v potu svojega obraza služii vsakdanji kruh. Bil je uradnik. Usoda je hotela, da mu je stanovanjski urad nakazal iepo stanovanje z vsem »kom-fortom«, ne da bi bil Ivan za stanovanje zaprosil. A veselje in začudenje nad tem sta ga umorila. Na mestu je umrl zadet od kapi.
Duša je zapusiila njegovo staro telo in se je dvignila proti kraljestvu večne blaženosti.
Tam je, naravno, naletel najprej na sv. Petra, ki mu je ukazal čakati v preddverju, dokler se ne izvršijo potrebne formalnosti: treba je bilo pogledati v zlato in v črno knjigo, tehtati njegova dobra in slaba dela in vsemu temu je sledil sledeči razgovor:
Sv. Peter: »Kakor je videti, imate vi mnogo dobrih del. Torej smete stopiti v nebesa.«
Ivanova duša: »Oprostite, sv. Peter, a rad bi vas najprej vprašal, kjer se vrši več sestankov, ali v nebesih ali v peklu?«
Sv. Peter: »Kakšno neumno vprašanje. V peklu so sama hudiči in je stvar enostavna, medtem ko so pri nas angeli, svetniki, kerubini in sera-fini, device in mučenci in aposteljni
in je torej jasno, da je pri nas več
sestankov.«
Ivanova duša: »Dovolj mi je sestankov. Na zemlji sem jih imel čez glavo, zaradi tega vas prosim, da me takoj pošljete v pekel.«
NB. Danes se srečen in vesel nahaja v peklu, kjer imajo le en sestanek na mesec. In na tem sestanku obravnavajo vedno le eno in isto točko dnevnega reda: ustanovitev enega novega oddelka pekla, ki naj bi bil namenjen za - stanovanjske referente.
Agencija za Informacije »Informlaž« javlja:
»Naše modro vodstvo pod vodstvom nepogrešljivega Stalina, očeta vseh Rusij (vštevši tudi Albanijo), ima v rokah neizpodbitne dokaze, ki goyo-rijo in zatrjujejo, da fašistična Jugoslavija ne samo, da je stopila v imperialistični tabor, ampak gostuje celo krvnika španskega naroda — generala Franca. Eden glavnih dokazov za to je pismo, ki so ga poslali iz Švice, posluživši se tujega imena, da ne bi kdo temu prišel na sled. Pismo je bi-
lo naslovljeno na neko drugo osebo, in sicer tovarišu D. Ivanu iz R . . . . (priimka na tem mestu ne objavljamo v interesu naše svete borbe), ali .... našim bistroumnim in zdravim močem ni ubežal napis na levem vogalu kuverte, ki se je glasil takole: FRANCO JUGOSLAVIJA.«
Vse sile za vzpostavitev Sovjetske mešane družbe.
DfâUÜŸiiïi	U&tofyl li&MC
Misli in opažanja za časa razstave v Kopru
Jože: »Veš kaj, . Tone, jaz bom predlagal, naj prihodnje leto. napravim razstavo v Kopru že poleti,«
Tone: »Kako pa to misliš, saj je to vendar nemogoče.«
Jože: »Poglej, letos vse leto nismo imeii dežja; šele ko so zače’j pripravljati razstavo, je začelo deževati. Dežja smo pa pri nas najbolj potrebni sredi poletja in'tako mislim, dlal bj bilcj najbolj pametno, da nal.ravio. razstavo poleti, ker bi v tem primeru "gotovo deževalo,« *
Jože in Tone stojita dan pred otvoritvijo razstave pred razstavnim prostorom in opazujeta ljudi, ki so tam zaposleni.
Tone vpraša Jožeta: »Kdo pa. so ti ljudje, ki skačejo po razstavnem prostoru, kakor bi jim pod negami gorelo?«
Jože mu odgovori:. »Nekaj jih še preipoznam, Marijan, Miro, Jože in tako naiprej. Veš, to bo trajalo še do otvoritve, potem] bodo pa zopet čisto narm\alni ljudje.«
Pik.
NANlC: Djovanin, kaj se kaj zamero ke na pridaš vač hmana?
DJOVANIN: Daj Nanič, daj zakaj čon te zameret. Sa me niše naredo ša slabega.
NANIC: Kaj paraš da te nimam kaj dat ale sa bojiš moja Vanča? Ni vač tašna na. Letos ja vrag vido da ja buiša v zadruge eno prave da pobaramo grozja bomo šle valja an-ka mi.
DJOVANIN: Ee jaz sen znav da na bosta čakale zadnje.
NANIC: Cuj Djovanin, da te račan nekaj na tiho. Moja Vanča me ja snučar pravla, da bojo letos šle skoraj vse v zadrugo. Anka druga Žana dejo da bo buiša kokar delat na sojo roko. v
DJOVANIN: Nanič, dajsa las, da te poven nekaj na všešo. Cuj jaz ta imam za bravega moža naš, samo nastuj čakolat hapred. Pradianskem sen anka jaz šrajai, da na bo neč s tem. Za srečo moja Žana, da ja zastopla vač ko jaz, da na nebe šle lane nutre.
NANIC: Te verjan, te verjan. Ma zdaj trba pa racaš vač kaj tašnega.
DJOVANIN: Muce Nanič. Jaz te račan samo tu, da kokar me je bio mana žav ke nisen šu ano leto pre taku bo vsakemu žau.
NANIC: Ben pestimo ča tu. Jaz pa-ran, kar so Žana z naša vase kon-tenta letos jet zadrugo, da na bo dugo, ke bo v vsake vase zadruga eno bojo vse šle nutre.
DJGVANIN: Magare letos na bojo ša vse. Ma ko bojo vidle, da voramo s traktorjan, sejaulo, žanjamo, kose-mo eno vsa z makenjame eno one vsa z rokaine, bojo samo zastople, da ni vač za ga mantrat po vuneh škancijah.	•
NANIC: Jaz sen zmeron pravo moje Vanče, kokar se reko ti, da steme škancijame od našeh njiv bomo zmerom v mežerje.
NEOTESANI KUPEC
KUPEC: »Prosim stekleničko črnila za nalivno pero.«
■PRODAJALKA: »Žal imamo samo litrske steklenice. — Dam? izvolite. Željte še kaj?«
KiUtPEiC Obesno): »Dal Se pol vagona papirja, da bom lahko porabil vrnilo!«
Po koprskih ustanovah
Zadnje čase je burja precej močno zapihala, pa veste, dragi bralci, je tudi nas s seboj vzela. In tako smo spotoma 'pokukali v nekatere trgovine in ustanove ter pogledali, kaj delajo znotraj in od zunaj ljudje: Slučajno smo se znašli tam okoli STILA, pa smo pogledali noter. Tam so nam povedali, da ne poznajo še delovnih norm in delajo, kakor se jim lepše in laže zdi. Ce delavci niso pravilno nagrajeni, se ne bo zaradi tega^svet podrl. Saj ima tudi tisti, ki manj dela, včasih pravi-co do priboljška na račun dobrega delavca. Saj pollenuh bo dejal, da bo priden delavec prišel na vrsto prej kakor on. Uprava pa rajši dela brez norm, najbrž misli, da bo tako »povečala produkcijo«? Veste, odnesli smo nos iz zaprašenega STILA in šli tja proti Mudi. Na Mudi nas je doletela
0 RISI
Računska naloga
Dva kmeta si gresta’, peš nasproti iz dveh vasi. Prvi gre na pot ob 8. uri, drugi 'pa ob pol 9. uri, a srečata se na nekem križišču ob četrt na 10. uri. Koliko časa bosta hodila, vedoč, da mora hoditi prvi eno uro več kakor drugi, ki se je tudi pozneje spravil na pot?
Križanka
Rešitve
Nagrado pod rubriko »Večerno razvedrilo« dobi tudi dijak portoroške gimnazije Marušič Milan.
REŠITEV RAČUNSKE NALOGE IZ ZADNJE ŠTEVILKE
Pes je moral napraviti 50 skokov. Vzamemo X kot neznanko in problem se rešuje na sledeči način:
5x(3 — 5x) _ 25
ZA NAŠE PIONIRJE
Pionirka iz Šmarij nam pise.
Sedma obletnica požiga naše vasi.
Pridni pionirki, ki nam je poslala ta dopis, se moramo opravičiti, ker njenega člančiča nismo objavili že Vi zadnji številki. Pismo je prišlo pre-kasno in drugače nismo mogli več narediti. Zato vas prosimo, pionirji, pošiljajte nam dopise in rešitve že v ponedeljek in torek in ne tako kasno kakor pionirka Ruža. Gotovo pionirka Ruža tega ni vedela, zato. naj bo to svarilo za v bodoče.
Takole nam piše pionirka Ruža:
Prvega oktobra smo praznovali sedmo obletnico požiga naše vasi. Prvikrat je bila vas požgana 2. 10. 1943. Požgali so jd Nemci in fašisti. Drugič so jo požgali isti sovražniki 21. 6. leta 1944.
Ko smo videli, da gredo čudno oblečeni Nemci in fašisti v vas, smo zbežali, kakor smo pač mogli. S seboj smo vzeli v culah malo perila, nekateri tudi nekaj hrane. S padenske strani smo gledali, kako so gorele hiše. Naslednji dan smo se vrnili v vas. Toda ne vsi V svoje domove. Bilo jih je mnogo že požganih. Tako je bilo tedaj, ko so požgali prvič našo vašo.
Leto pozneje je bilo še hujše. Ostali smo skoraj vsi brez domov. Mi pionirji smo bili takrat po šest, sedem let stari. Morali smo s svojimi mami-
cami prositi skorjo kruha in prenočevati tri leta v živinskih hlevih in po njivskih kočah, a naši očetje so preganjali sovražnika z naše zemlje. Ko je prišla svoboda, nam je ljudska oblast pomagala, da sirto si zgradili nove hiše in novo šolo. Po vsej vasi pa je zasvetila električna luč.
Pionirka Hrovatin Roža
M KAJ A PIL
•Najbolje je rešil pionirski kvadrat in uganke pionir s portoroške gimnazije Peter Martinčič, zato bo dobil nagrado.
REŠITEV KVADRATA
Vodoravno in navpično: 1. muren;
2.	Udiine; 3. risar; 4. enako; 5. Neron.
REŠITEV UGANK
1. oblaki; 2. ključ na žabico; 3. prsti; 4. noč in dan; 5. zrcalo.
BESEDE POMENIJO
Vodoravno: 1. ponočni ognji;
6.	krmska rastlina; 7. kazalni zaimek;
8.	rimski pesnik; 10. rastlina iz družine čebulnic; 11. Vrsta ribe, znana predvsem v Sardiniji; 13. italijanski predlog; 14. nevestina oprava; 15. pamet; 16. kesanje; 17. vezane cene, kratica; 18. znana svetopisemska jed; 19. planina v Makedoniji; 20. JDZ brez konca; 21. medmet; 22. italijanska reka ali predlog; 24. svinčev sijajnik.
Navpično: 1. kovaški center v Sloveniji; 2. delavska vstaja; 3. pokrajina v severni Grčiji; 4. dar drevja; 5. egipčansko božanstvo; 7. morski sesalec iz severnih morij; 9. Odisejeva domovina; 12. drevored; 17. hudič; 18. zemljiške knjige, 'tudi uradniške potrebščine; 23. osebni zaimek.
Poznam drevo z dvanajstimi vrhovi, na vsakem štiri gnezdi, v gnezdu sedem ptičev, vsak štiriindvajsetkrat zapoje.
Imam sod, ki drži belo in črno
in nikdar se ne zmeša.
Kaj je to brez obročev in čepa?
Nima fantek kapice, kapica ima fantiča; prišel melež sapice, niso vzele kapice, vzele so fantiča.
Visoka kakor hiša, majhna kakor miš, rdeča kakor kri, dobro v ustih vsem diši.
Čudni kvadrat 0d9OTOri in iPrašania
11	13	17	19
11	13	17	19
11	13	17	10
11	13	17	19
Uredi številke tako, da bo seštevek vodoravno, navpično in poševno vedno 60!
1.	Deževniki in krti so v kmetijstvu koristni, ker rahljajo zemljo in njih rovi se napolnijo z zrakom, torej tudi prezračijo zemljo, kar je rastlinstvu najbolj potrebio.
2.	Deteljoi sejemo zaradi tega, ker vsrkava iz zraka dušik, ki je rastlinstvu nujno potreben. Dušik je
enakovreden čilskemu solitru.
Odgovorite ria vprašanja!
1.	Kje uspeva riž v Jugoslaviji?
2.	Kolikšen je premer in polmer zemeljske krogle in kolikšen je njen obod?
3.	Od kje izhaja beseda »drakonski ukrepi«?
nesreča. Kot muhe smo se nalepli na dolgo vrsto pred trgovino KDZ na vezane cene. Joj, Vbogi kmet, če ima hlače raztrgane, bo moral po nekaj dni čakati, da dobi platno. Nališpani meščan pa ima po več trgovin, zato ne bi bilo škode, če bi bil malo oškodovan na račun kmeta in zadružnika.
Ce komu primanjkuje delovne sile, svetujemo, naj se obrne na OMNIO, Tam imajo namreč celo četo tovarišic, ki se smejejo med stebri, ne da bi kaj delale. Ko pa je bilo ob času razstave dovolj dela, pa se jih je prijela plesna bolezen in zvečer so noge tako poskakovale, da bi se jih človek usmilil. In res, človek se je usmilil. One, ki ostanejo zvečer v Kopru in ki ob vsaki priliki gledajo le na ples, so dobile nagrado, one druge pa, ki morajo zvečer na svoje domove v vasi, pa so dobile . . . Kaj? Eno figo!
jugoslovanske cone Trsta
Na valovni dolžini 212,5 m.
PREGLED ODDAJ
Poročila v slovenščinh vsak dan ob
7.00	(ob nedeljah ob 7.¡10), 13.00, 19.30
in 23.05.	•
Poročila v hrvaščini vsak dan ob
18.45.
Pregled tiska v slovenščini vsak dan ob 14.45.
Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 in 7.45).
SOBOTA 14. 10. 1950
12.00	Operna glasba; 13.15 Koncert pianista Pavla Sivica; 13.45 Gospodarski pregled (ital.); 14.00 Zabavni orkester Radia Ljubljane; 18.00 Pionirska ura (ital.); 18.30 Brahmsove klavirske skladbe; 19.45 Pesmi borbe in dela; 20.00 Hrvatski kulturni pregled (hrv.); 20.30 Pesmi jugoslovanskih narodov; 20.45 Politični pregled (ital.);
21.00	Veder sobotni večer (slov.); 21.30 Za ples igra veseli kvintet; 22.00 Človeštvo na pohodu (ital.); 22.15 Arije iz italijanskih oper.
NEDELJA 15. 10. 1950
8.00	Operetna glasba; 8.30 Kmetij-
ska ura (slov.); 9.00 Orkestralne predigre; 9.30 Kmetijska ura,(ital.); 10.00 Folklorna glasba; 10.45 Oddaja za Buj-ščino (hrv.);	11.15 Vedre in resne
skladbe velikih mojstrov; 11.45 Našim ženam (slov.); 12^00 Glasba po željah (slov.); 13.15 Mladinske klavirske skladbe igra Pavle Kalan; 13.30 Pionirska ura: Stari kol (slov.); 14.00 Glasba po željah (ital.); 17.00 Oddaja za podeželje: Pogovor v naročju; Josip Jurčič: »Deseti brat«; Reportaža: Nabrežinski kamnolom; 19.00 Kaj smo vam pripravili (ital.); 20.00 Čajkovski: Simfonija št. 5 in Prokofjev: Klasična simfonija; 20.45 Politični pregled (ital.); 21.00 Od klasične simfonije do modernega jazz-a; 22.00 Športni pregled (ital.).
Smrti in poroke
v septembru
Seznam umrlih v septembru:
En mesec stara Sandrin Rosana; 79-letni Marsetič Mateo; 38-letna Peila-sciar Valeria; 2 dni stara Dudine Marija; 56-Ietni Gonič Pietro; 68-letna Comedo Marija; 77-letni Argenti Antonio; Marsoč Dino.
Seznam poročenih v septembru:
Mazzucato Pietro, trgovski pomočnik, in Fiore Rosaria, uradnica; Urn-lauf Bruno, mizar, in Deponte Nico-lina, uradnica; Zega Ernest, gledališki igralec, in kuharica Turk Darinka; podoficir JA Nikolašev Milan in gospodinja Batinič Mara; kmet Visintin Natal in gospodinja Visintin Angela; uslužbenec Umer Renata'in gospodinja Bacci Anita; uradnik Bordon Jožef in uradnica Saina Albina; tesar Parenzan Nevio in gospodinja Braj-nich Santa; mehanik Grižon Viljem in gospodinja Kozlan Elvira; uradnik Možina Miro in gospodinja Jerman Matilda; kmet Minka Anton in gospodinja Viola Giuseppina; oficir JA Babič Mato in uradnica Rožac Marija: šofer Cetin Nazarij in gospodinja A-pollonio Argia; kmet Kozlovič Celestin in uradnica Vatovec Albina; nameščenec Peroša Franc in delavka Domjo Valerija; kmet Kozlovič Mario in Apollonio Evelina.