PRIl/.URSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p 'Af\ 1 • Abb postale 1 gruppo - 1(603 4U I1F Leto XXI. St. 155 (6133) TRST, petek 2. julija 1965 NOVI RESNI OPOMINI AMERIŠKI VLADI Sen. Morse poziva na konec vojne v Vietnamu s posredovanjem Združenih narodov Pozivi britanski vladi, naj loči svojo odgovornost od ameriške - Hanojska vlada odklonila sprejem odposlanstva Commonivealtha - Sajgonska vlada zahteva od ZDA uvedbo «letalskega mostu» z odrezanimi mesti WASHINGTON, 1. — Demokratični senator Wayne Morse je v senatu izjavil, da bi morebitno ameriško bombardiranje Hanoja in Kitajske imelo za posledico, da bi Sovjetska zveza takoj stopila v vojno, in s tem bi nastala možnost, da se vojna raztegne izven jugovzhodne Azije. Morse je v svojem opominu ameriški vladi izjavil, da je v primeru bombardiranja Hanoja in kitajskega ozemlja pričakovati možnost tretje svetovne vojne, iz katere ne bi nihče izšel zmagovalec. «Ce smo se kaj naučili iz vietnamske vojne, je dodal senator, je to, da ZDA same ne morejo doseči konec spopada. Senator je poudaril, da je v interesu ZDA končati vojno, ter da bi morala ameriška vlada doseči ta smoter prek Združenih narodov. «Ti bi to lahko storili, če bi hoteli, in ZDA lahko več pridobijo z mirom, ki bi ga vsilila OZN, kakor od nadaljevanja vojne, ki lahko pripelje do katerega koli cilja, ne pa do zmage, kakor si jo mi zamišljamo.» V Londonu Je v teku kampanja pritiska na vlado, naj loči svojo odgovornost od ameriške odgovornosti v Vietnamu. V predsedstvu vlade, v zunanjem ministrstvu in v spodnji zbornici dobivajo pisma in resolucije v tem smislu. Resolucija, predložena v spodnji zbornici, ki Jo je izročil laburistični po- slanec Noel Baker, ima 99.000 podpisov. Kampanjo je organiziral britanski odbor za mir v Vietnamu. V predsedstvu vlade in v zunanjem ministrstvu so sprejeli delegacijo predstavnikov cerkva, sindikatov in raznih organizacij za mir. Na stotine ljudi se je zbralo pred spodnjo zbornico, da govorijo s svojimi poslanci. Ko so prišli levičarski laburistični poslanci, jih je množica sprejela s ploskanjem. Znano je namreč, da laburistična levica nasprotuje ameriški politiki v Vietnamu. Liberalna skupina v spodnji zbornici je položila resolucijo, s katero poziva britansko vlado, naj pozove ZDA na »začasno prekinitev bombardiranja v Severnem Vietnamu«. Resolucija pravi, da ZDA ne bi smele biti tako nepopustljive, «kakor komunisti«, in bi morale spremljati svojo ponudbo za pogajanja «z začasno prekinitvijo bombardiranja v Severnem Vietnamu.« Poleg tega bi morale ZDA omejiti svojo akcijo v Južnem Vietnamu na obdržanje sedanjih položajev in ((omogočiti sestavo predstavniške civilne vlade«. Sinoči je množica nad pet tisoč oseb demonstrirala pred spodnjo ........................................ PO RAZBITJU POGAJANJ V BRUSLJU Zopet oster spor Francije z ostalimi državami EST Pariz napoveduje izvajanje gospodar skih, političnih in pravnih posledic PARIZ 1. — Zunanji ministri zahodnoevropskega skupnega tržišča so se po seji v Bruslju, ki je trajala od 15. ure včeraj do 2 ure po polnoči, razšli, ne da ba se mogli sporazumeti o finansiranju skupne kmetijske politike. Prvikrat so se razšli, ne da bi objavili končno sporočilo in ne da bi določili datum prihodnjega sestanka. Pogajanja so zašla v popolno krizo. Po današnji seji francoske vlade je minister za informacije Pey-refitte izjavil, da je francoska vlada zelo zaskrbljena zaradi neuspeha bruseljskih pogajanj. -Ministrski svet, je dejal Peyrefitte, je u- gotcvil, da je evropska gospodarska skupnost v toliko resnejši krizi, ker je francoska vlada prav zaradi tega, da bi se uredilo finančno vprašanje, januarja 1962 privolila, da se začne izvajanje drugega dela rimske pogodbe, ker so bili sklepi o skupni ceni žita, ki je bila določena 15. decembra 1964. sprejeti ob upoštevanju formalnih zagotovil, da bo finančna ureditev dokončana, kakor je bilo dogovorjeno, pred 30. junijem 1965 Sedaj je vse na mrtvi točki. Ne gre več za nove sestanke: to je, kar za sedaj lahko rečem v pričakovanju, da vlada sporoči sklepe, ki jih mora sprejeti, da izvaja gospodarske, politične in pravne posledice neuspeha v Bruslju. Po neuspehu bruseljskih pogajanj je ministrski svet z obsojanjem sprejel na znanje dejstvo, da se obveznost, ki je bila sprejeta pred tremi leti in pol, da se pred 30. junijem 1965 uredi finančno vprašanje, ni izpolnila.» Zatem je Peyrefitte izjavil, da so nekateri -partnerji. Francije v skupnem tržišču sprejeli datume o ureditvi še drugih kmetijskih vprašanj in o določitvi skupnih cen ter o zaščiti kmetijskih proizvodov s posebnim mehanizmom, drugi pa so zaradi novih političnih in gospodarskih pogojev, ki so nastali s temi pogajanji preorečili sporazum o skupni finančni odgovornosti. -V takih pogojih je vlada sklenila kar se nje tiče, izvajati politične, gospodarske in pravne posledice v zvezi z nastalim položajem.« Peyrefitte je nato izjavil, da bo imel general de Gaulle poleti tiskovno konferenco, toda ne more še povedati dneva. Zahodnonemški kancler Erhard je danes izjavil, da se neuspeh v Bruslju ne sme dramatizirati. Do-dal je, da je potrebno v kratkem nadaljevati pogajanja. Pripomnil je da je bonska vlada pripravljena ta pogajanja začeti v kolikor mogoče kratkem času. Komisij* Gilpatri« o atomskem orožju NEW YORK, L — Posebna komisija, ki jo je ustanovil predsed-nik Jonhson, da prouči vprašanje, ki nastaja s širjenjem jedrskega orožja je priporočala v svojem tajnem poročilu Beli hiši, naj sklenitev mednarodne pogodbe proti širjenju jedrskega orožja ima prednost pred ustanovitvijo večstranske Jedrske sile. Kakor je znano, je komisiji predsedoval bivši podtajnik za obrambo Gilpatric. Komisijo je ustanovil Johnson takoj po eksploziji prve kitajske atomske bombe, Kakor javljajo, je v zvezi s tem poročilom sedaj nastal spor med departmajem za obrambo, ki je naklonjen predlogu komisije, in državnim departmajem, ki mu nasprotuje. Baje se s stališčem departmaja i obrambo strinja tudi ameriška komisija za atomsko energijo, ki nasprotuje, da bi zavezniškim državam sporočili atomske tajnosti ali dovolili njihovo udeležbo pri atomski sili ZDA. zbornico in zahtevala mir v Vietnamu. Predsednik vlade Wilson je v spodnji zbornici na razna vprašanja odgovoril: ((Prepričan sem, da se zbornica zaveda, da se vietnamsko vprašanje ne more rešiti z vojaškimi sredstvi. Gre za vprašanje, ki se ne more rešiti z zmago, ene ali druge strani. Edina stvar, na katero morajo misliti prizadete d’žave, je začetek pogajanj.« Zatem je Wilson ponovil, da je to smoter odposlanstva Commomvenl-tha, in je prinomnil, da bo odposlanstvo predstavljalo celoten Com-momvealth in ne posamezne države. Od odgovora zainteresiranih vlad je, ali bo odposlanstvo odpotovalo ali ne. Hanojski radio pa je danes sporočil, da severni Vietnam ne bo sprejel odposlanstva Commovveal-tha ki ga vodi Harold Wilson. «Mi, je izjavil radio, ne bomo sprejeli odposlanstva gospoda Wllsona, ker imamo vse razloge, da dvomimo v dobro voljo gospoda Wilsona in da menimo, da gre samo za ponovitev goljufije Lyndona Johnsona glede mirovnih pogajanj pod plaščem mirovnega odposlanstva britanskega Commonvvealtha glede vietnamskega problema.« Radio je nadaljeval, da je edina prava rešitev v ustavitvi ameriškega napada na Severni Vietnam in umiku ameriških čet iz Južnega Vietnama. Zatem je hanojski radio obtožil britansko vlado, da je izdala svoje obveznosti, ki jih ima kot sopredsednica ženevske konference, in da je ne samo podpirala vojaško de-javnost"-ZDA v Južnem Vietnamu, temveč je tudi neposredno prispevala, s tem da je dovolila zbiranje plačancev na ozemljih, ki spadajo v njeno pristojnost. V Sajgonu je ameriški vojaški predstavnik sporočil, da se je v srednjem Vietnamu izkrcalo petsto mornariških strelcev, ki bodo sodelovali v vojnih operacijah na področju Qui Non. To področje, je 271 milj severnovzhodno od Hanoja in je prestolnica pokrajine Binh Dinh, ki meji na pokrajini Kontum in Fu Bon, kjer so v teku spppa-di med sajgonsko in osvobodilno vojsko. Isti predstavnik je sporočil, da so enote osvobodilne vojske sestrelile blizu Fu Bona ameriško izvidniško letalo. Sajgonska vlada pa je zahtevala danes od ZDA, naj organizirajo »letalski most«, kakršnega so svoj čas organizirale za Berlin. Most naj bi organizirali z nekaterimi važnimi južnovietnamskimi mesti, ki so odrezana od ostalih krajev zaradi dejavnosti osvobodilne vojske. Ta zahteva je uradno priznanje, da se sajgonska vlada ne more rešiti iz obroča osvobodilne vojske. Poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu general Westomeralnd je obljubil, da bo zadevo takoj proučil, da u-gotovi, ali ima na razpolago dovolj letal. Letalski most bi moral povezati Sajgon s številnimi mesti, s katerimi so cestne in železniške zve- sto Da Lat, 240 kilometrov severnovzhodno od Sajgona je bil5 še pred nekaj tedni glavni dobavitelj povrtnine za prestolnico. Toda osvobodilna vojska nadzoruje 15 kilometrov ceste, ki veže omenjeno mesto s Sajgonom, in vsi poskusi, da bi vzpostavili zvezo, so bili do sedai brezuspešni. V zadnjih 24 urah se je še pomnožilo bombardiranje Severnega Vietnama. Danes je 74 ameriških letal izvedlo 13 bombnih napadov. Kakor poročajo, so bombardirali tudi nekatere .podvodne mosto ve«. Ti mostovi so sestavljeni iz desk nekaj centimetrov pod gladino vode čez reke, tako da jih iz zraka ne morejo opaziti. Kakor že sinoči javljeno, se je sajgonskim in ameriškim četam včeraj posrečilo vzpostaviti stik z obkoljeno sajgonsko posadko na področju Cheo Reo. V Sajgou pravijo, da so na tem področju prešteli 123 mrtvih partizanov. Na saigonski strani pa je bilo 37 mrt vih in 75 ranjenih. Pri napadu, ki so ga partizani izvedli preteklo noč na Danang, TITOVE IZJAVE OB POVRATKU IZ MOSKVE V BEOGRAD Razgovori s sovjetskimi voditelji so bili zelo koristni in plodni Enakost ali podobnost pogledov pri ocenitvi glavnih aktualnih vprašanj ■ Poziv vladam, parlamentom in narodom drugih držav, naj mirno rešujejo meddržavne spore ■ Brežnjev, Mikojan in Kosigin povabljeni v Jugoslavijo je po sporočilu severnovietnamske tiskovne agencije bilo približno 90 Američanov mrtvih ali ranjenih, 28 letal pa je bilo uničenih ali poškodovanih. Na ameriški strani pa trdijo, da je bil ubit en ameriški vojak, štirje pa so bili hudo ranjeni, ter da je bilo uničenih pet letal in nekatera poškodovana. Spočetka so mislili, da so bila letala uničena zaradi strelov iz možnarjev. Pozneje pa so ugotovili, da so v oporišče vdrle skupine saboterjev osvobodilne vojske, ki Jih je ščitil ogenj topništva. Pred letala so postavili granate, ki so nato eksplodirale. Več letal je bilo poškodovanih, ker so v njih eksDlo- _______________ . ____________ dirali raketni izstrelki. Obstrelje- ■ lavskem gibanju glede na mir in (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Ob toplih pozdravih najvišjih sovjetskih voditeljev in številnih Moskovčanov je predsednik Tito odpotoval danes z letalom iz Moskve in se popoldne vrnil v Beograd, kjer so ga na letališču pozdravili naj višji jugoslovanski državni in politični voditelji. Dobro razpoložen in zadovoljen zaradi uspešnega obiska je Tito v kratkem govoru na letališču sporočil prisrčne pozdrave sovjetskega ljudstva narodom Jugoslavije in obrazložil svoje vtise, ki jih je prinesel iz Sovjetske zveze. Dejal je, da je SZ danes visoko razvita industrijska država z izrednimi pogoji za nadaljnji razvoj kmetijstva, ter da njeni voditelji in ljudstvo v vsakem pogledu delajo vse, da bi se ohranil mir na svetu. »Razume se, je poudaril Tito, da je treba ugotoviti, da je eden od negativnih pojavov na svetu v tem, da so razlike v mednarodnem de- vHnje je trajalo pet ali šest minut in napadalci so se nato umaknili, ne da bi lih mogle ameriške patrulje zaslediti. V Sajgonu se Je zvedelo, da so partizani preteklo noč napadli tudi letališče Quang Ngai, 120 kilometrov južno od Dananga. Za sedaj ni poročil o škodi in človeških žrtvah. vojno. Toda mi smo prepričani, da se bo tudi to premagalo, kajti ni mogoče, da ljudje zdravega razuma ne bi upoštevali, da bi vojna lahko uničila vse, kar je v zadnjih dvajsetih letih bilo ustvarjeno in zgrajeno.« Tito je poudaril, da so bili razgovori s sovjetskimi voditelji zelo koristni in plodni, in je izrazil željo, naj bi vsi Jugoslovani doumeli, da v Sovjetski zvezi ni danes nobenega zadržka do Jugoslavije, in naj bi tudi Jugoslovani brez zadržka gledali na Sovjetsko zvezo. «Eni in drugi se zavedamo, da nas vežeta preteklost in skupna bodočnost. Prijateljstvo med narodi Sovjetske zveze in Jugoslavije ni bilo nikoli prekinjejo in mislim, da se lahko reče, da gledamo tudi v bodočnost v medsebojnem zaupanju.« To, kar je v kratkih besedah dejal predsednik Tito pri prihodu v Beograd, vsebuje tudi skupna izjava o obisku in razgovorih predsednika Tita s sovjetskimi voditelji. Med razgovori sta obe strani ugotovili, da so pogoji za nadaljnjo vsestransko okrepitev in razširitev sodelovanja na raznih področjih, da to sodelovanje odgovarja ne le interesom narodov obeh držav, temveč prispeva k utrditvi miru, demokracije in socializma. Pri izmenjavi misli o mednarod- til in iiiiiii ni iiii mm mi ii iiiiHnniiiMiiiin miii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiii m iii iiii imiii milili m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii n m niiiii iiiiiimuiiiTiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO ZAKLJUČKU «MALEGA VRHA» V KAIRU Indonezijski minister Subundrio v Aižiru na posvetovanju z alžirskimi voditelji Subandrio je izjavil, da zaščita Sovjetske zveze proti kolonializmu ni več zadostna - Devet afriških držav Commonwealtha ne bo priznalo nove alžirske vlade - Alžirsko sporočilo o ukinitvi kubanske agencije ALŽIR, 1. — Indonezijski zunanji minister Subandrio je prišel danes iz Kaira v Alžir, da se sestane z alžirskimi voditelji. Po poročilih iz Kaira je Subandrio baje prinesel pismo predsednika Sukama za Bumediena. V indonezijskih krogih pravijo, da bo Subandrio ostal v Aižiru en dan ali dva. Indonezijski predsednik Sukamo -pa je dari odpotoval iz Kaira v' Pariz. Zunanji minister Subandrio je v intervjuju agenciji Srednji vzhod izjavil, da mu je »malih vrh« v Kairu dal nalogo, naj obišče številne arabske in afriške prestolnice, da obrazloži smotre prihodnje alžirske konference. Dodal je, da so štirje državniki, ki so se zbrali v Kairu, posvetili posebno pozornost sredstvom za borbo proti «drugi fazi kolonialistične Intervencije«. Govoril je tudi o odnosih med a-friškimi in azijskimi državami ter dejal: ((Nekateri afriški voditelji trdijo, da lahko živijo brez Azije. Gre za zgrešeno stališče. Narodi o-beh celin se morajo skupno boriti, če nočejo pasti pod kolonialni jarem.« Zatem je Subandrio govoril o ze pretrgane že od novembra. Me-* 1 sporu med Indonezijo in Malezijo Mednarodni kongres Pen kluba na Bledu Znani gvatemalski pisatelj Miguel Asturias, ki sodeluje na kongresu Pen kluba na Bledu, ob prihodu na postajo BLED, 1. — Prvi dan kongresnih dni — otvoritev kongresa s slavnostnimi nagovori bo šele v soboto — je potekal v znamenju zbiranja delegatov in gostov z vseh koncev sveta. Pričakujejo, da bo udeležencev okrog 550, kar je doslej največja udeležba na katerem koli Pen-klubskem mednarodnem kongresu. Gotovo je Bled tudi daleč po svetu znano letovišče, ma' gnet, vendar moramo tudi prire- diteljem, to je slovenskemu centru Pen kluba priznati, da so vložili v organizacijo tako široke u-niverzalne prireditve kar najvišji napor. Med delegati in gosti smo srečali stare znance, med temi nobelovca Iva Andriča, srbsko pesnico Desanko Masimovič, makedonskega pesnika Laže Kolevskega in druge. Popoldne je bila v oddelku za tisk krajša konferenca, ki sta jo imela mednarodni predsednik Pen kluba Viktor Frieslan in medna rodni tajnik Pen kluba David Kar-ver. V glavnem sta razložila program kongresa in odgovarjala na razna vprašanja novinarjev. Jutri, v petek zjutraj bo zboroval izvršni komite v Park hotelu, zvečer pa bo velik sprejem na blejskem gradu, ki ga fco priredil v počastitev kongresa slovenski center Pen klub*. v.B. in dejal: Indonezija hoče, da se ta spor reši v skladu z dostojanstvom obeh prizadetih strani. Toda druga stran ne želi rešitve spora, in ko govorim o drugi strani, ne mislim govoriti o malezijskem ministrskem predsedniku Rahmanu, temveč o kolonializmu. Edina ovira na poti rešitve spora Je v intervenciji kolonialistov. Kolonializem Je ustvaril Malezijo kot oporišče za kolonialistično Intervencijo, kakor je ustvaril Izrael v srcu arabskega sveta.« Glede Izraela Je Subandrio izjavil, da bo Indonezija moralno in materialno podpirala organizacijo za osvoboditev Palestine v njeni borbi za obnovitev pravic palestinskih beguncev. Zatem je minister obsodil ameriško politiko intervencije v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki in dejal: «Dokler bo politika sile vladala svet, ne bodo prenehali oboroženi spopadi in vedno bomo priča podobnim dogodkom, kakršni se sedaj dogajajo v Kongu in Južnem Vietnamu. Ne bo zavladal mir, dokler bo glavni smoter ravnotežje sil med ZDA in Sovjetsko zvezo in dokler se ne bodo upoštevali interesi Afrike, Azije in Latinske Amerike«. Subandrio je dalje izjavil, da zaščita Sovjetske zveze ni več zadost- no jamstvo proti kolonializmu. Dejal je: ((Voditelji štirih držav, ki o ijal ke ou se zbrali v Kairu, so se strinjali v mnenju, da afriške in azijske države se ne morejo ločeno upirati intervencijam kolonialistov. Pred desetimi leti je samo navzočnost Sovjetske zveze ob naši strani predstavljala zaščito proti kolonializmu. Sedaj ni ta navzočnost več zadostno jamstvo in moramo najti odpomoček, s tem da zberemo naše sile proti kolonializmu.« Devet afriških držav Common-wealtha Je sklenilo, da za sedaj ne bodo priznale nove alžirske vlade. To Je sporočil na tiskovni konferenci predsednik malavijske vlade Hastings Banda. Banda je izjavil, da afriške države Commonwealtha obsojajo odstavitev Ben Bele in sestavo nove vlade na neustaven način. Zaradi tega so te države sklenile, da za sedaj ne priznajo nove alžirske vlade. Banda Je dalje izjavil, da so na posvetovanjih po državnem udaru v Aižiru številni afriški delegati Commonwealtha izrekli prepričanje, da zrušitev neke afriške vlade s silo pomeni kršitev statuta organizacije afriške enotnosti. Zato so omenjene afriške države Commonivealtha sklenile, da ne gredo na alžirsko konferenco, zato da ne bi utrdile temeljev nove alžirske vlade in da ne bi dale vtisa, da so odobrile državni udar proti zakonito ustanovljeni afriški vladi. V britanskem zunanjem ministrstvu pa so popoldne objavili sporočilo, ki pravi, da je «britanska vlada prišla do zaključka, da sprememba vlade v Alžiriji ni takšne narave, da zahteva kakršno koli formalno priznanje«. Sporočilo dodaja, da »diplomatski odnosi niso bili prekinjeni in mi vzdržujemo še vedno odnose z alžirsko vlado na normalni podlagi«. V zvezi z včerajšnjim ukrepom alžirske vlade, da zapre kubansko tiskovno agencijo »Prensa Latina« v Alžiri(, so objavili v Aižiru naslednje uradno sporočilo: »Agencija .Prensa Latina’ le v svojih dnevnih poročilih od 27. junija v ce- loti objavila posebno žaljiv govor proti alžirski revoluciji. Agencija .Prensa Latina’ se nt omejila na to neprijateljsko in sovražno dejanje, temveč je razmnožila in razširila ta poročila po ulicah in je na ta način namenoma kršila določila, ki prepovedujejo tujim agencijam neposredno širjenje na ulicah. Jasno je, da je omenjena agencija s tem dejanjem skušala sejati zmedo in kaliti javni red. Toda, kar je še hujše in vsaj neobičajno, je to, da je agencija tiskala v svojih prostorih prevratne letake, ki so se trosili po ulicah. Ta dejavnost pomeni nedopustno vmešavanje v alžirske notranje zadeve in napad na državno varnost. Zato so alžirske oblasti ukazale, naj se uradi agencije .Prensa Latina’ zaprejo. Toda ne glede na ta prevratna dejanja proti alžirski revoluciji in na to sovražno zadržanje proti socialistični in revolucionarni Alžiriji o-stanejo vezi, ki družijo alžirsko in kubansko ljudstvo, trdne in bratske Te vezi, ki so nastale iz iste borbe proti zatiranju, diktaturi in imperializmu, so neporušljlve, so nad posamezniki, kljub bežnim nesporazumom ali izključno subjektivnim stališčem.« Govor, ki ga omenja sporočilo, Je imel 26. junija Fidel Castro, ki je napadel Bumediena in zunanjega ministra Butefliko. 5. decembra predsedniške volitve v Franciji PARIZ, 1. — Minister za informacije Peyrefitte je sporočil, da bodo predsedniške volitve v Franciji 5. decembra. Ce ne bo noben kandidat dobil potrebne večine, se bodo volitve ponovile 19. decembra. Peyrefitte ni odgovoril na vprašanje, ali bo de Gaulle zopet kandidiral. nih vprašanjih se je ugotovila enakost oziroma podobnost pogledov pri ocenitvi glavnih vprašanj sedanjega mednarodnega položaja. S tem sta obe strani ugotovili, da je osnovna tendenca svetovnega razvoja danes utrditev pozicij socializma, krepitev narodnoosvobodilnega in mednarodnega delavskega gibanja in krepitev sil, ki se borijo za mir na svetu. Jugoslavija in Sovjetska zveza sta prepričani, da je nadaljnji razvoj socializma mogoč samo v pogojih miru na osnovah doslednega izvajanja politike miroljubnega sožitja i:i stalne borbe proti reakcionarnim in imperialističnim silam. Jugoslavija in Sovjetska zveza sta se izrekli za splošno in popolno razorožitev, za prepoved širjenja jedrskega orožja, za ustanovitev nejedrskih področij. Obsodili sta napadalno dejavnost ZDA v Vietnamu in intervencijo v Dominikanski republiki in ugotovili, da Je zagotovitev miru v Evropi važen del borbe za mir na svetu. Jugoslavija in Sovjetska. zveza, ki sta dali največje žrtve v borbi proti fašističnim napadalcem Nemčije, sta zainteresirani za zagotovitev sistema miru v Evropi, za mimo rešitev nemškega vprašanja, ki ga je mogoče rešiti samo ob upoštevanju sedanjega dejanskega stanja s priznanjem nedotakljivosti sedanjih meja. Jugoslavija in Sovjetska zveza se zavzemata za popolno likvidacijo kolonializma in neokolonializma in poudarjata potrebo zagotovitve pogojev za enakopravno gospodarsko sodelovanje in odstranitev vseh o-blik diskriminacije v mednarodnih gospodarskih odnosih. Jugoslavija in Sovjetska zveza pozivata vlade, parlamente in narode drugih držav, naj upoštevajo nauk druge svetovne vojne in naj poiščejo medsebojno sprejemljiva miroljubna sredstva za ureditev meddržavnih vprašanj. Glede položaja v mednarodnem delavskem gibanju so zastopniki obeh partij izrazili pripravljenost, da se zavzamejo za utrditev svetovnega komunističnega in delavskega gibanja in vseh naprednih sil v borbi za mir in družbeni napredek. Zveza komunistov Jugoslavije in komunistična partija SZ sta mnenja, da je mogoče voditi uspešno borbo proti imperializmu samo z dosledno borbo za interese in zgodovinske smotre delavskega razreda, z vsestransko podporo osvobodilnim gibanjem narodov, z borbe za splošen mir in miroljubno sožitje z državami z različnimi družbenimi sistemi, za demokracijo in socializem. Povečana zgodovinska odgovornost socialističnih in naprednih sil na svetu vsiljuje potrebo stalnega tovariškega obravnavanja vseh najvažnejših vprašanj sodobnega sveta in njihovega reševanja na osnovi načela marksizma in leninizma, socialističnega internacionalizma in enakopravnosti upoštevajoč nacionalne posebnosti in ob spoštovanju samostojnosti vsake partije. Prvi tajnik CK KP SZ Brežnjev, predsednik orezidiia vrhovnega sovjeta SZ Mikojan in predsednik vlade Kosigin so z zadovoljstvom sprejeli vabilo predsednika Tita, na) obiščejo Jugoslavijo. B. B. .....................iMiniiiiMiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiim...it.i.. PRED BLIŽNJIMI PARLAMENTARNIMI POČITNICAMI Parlament razpravlja o reformi pokojnin sotialnega skrbstva V poslanski zbornici razdeljeno poročilo o primeru Trabucchija - Predsednik Čila Frei dospe danes iz Milana v Rim, kjer se bo pričel uraden del njegovega obiska RIM, 1. — Danes zvečer so v poslanski zbomdoi razdelili poročilo komisije, ki je izvedla preiskavo glede obtožbe proti bivšemu finančnemu ministru Trabucchiju v zvezd z uvozom mehiškega tobaka. S tesno večino je komisija sprejela zaključek, da se proti Trabucchiju ne uvede sodna preiskava, ker pri svojem delu ni imel namena, da bi delal v korist kakega podjetja. Senat je začel razpravljati o re- ,--------------- formi pokojnin socialnega skrbstva. Komunisti so kritizirali vladni predlog ter zahtevali, naj se pokojnine zvišajo za 30 odst. in naj izhajajo od minimalne vsote 20.000 lir mesečno. Vladni predlog, je dejal Bitossi (KPI), pomeni zmago najbolj konservativnega dela KD. Debata o tem predmetu se bo nadaljevala jutri. Pod predsedstvom tajnika stranke Rumora se je danes sestalo vodstvo KD. Na sestanku je bil tudi predsednik vlade Moro. Po sestanku je bilo izdano poročilo, ki navaja, da je predsednik vsedržavnega sveta Piccioni čestital Rumoru, ker je bil pred kratkim izvoljen za predsednika evropske demokristjanske zveze. Vodstvo stranke je nato naslovilo poseben pozdrav čilskemu predsedniku Freiju, ki je kot znano, tudi eksponent podobne stranke v Čilu Vodstvo je nato pretresalo rezultate deželnih volitev na Sardiniji ter nekaterih upravnih volitev. Vodstvo socialistične poslanske skupine je danes nadaljevalo . razpravo o vprašanjih, ki se nanašajo na delu v parlamentu. Domenilo se je glede stališča poslancev PSI v zvezi z nekaterimi ukrepi, o katerih se razpravlja v poslanski zbornici. Enak sestanek je imelo tudi vodstvo socialistične skupine v senatu. Govorili so zlasti o diskusiji o reformi in povišanju pokojnin INPS. Vodstvo se je izreklo za popravek nekaterih členov, o ka- terih se bo razpravljalo v bližnjih dneh. Obenem so tudi določili, kateri senatorji naj se oglase v debati. O zakonu o pokojninah je razpravljala tudi skupina senatorjev KPI. Sklenili so, da bodo zahtevali v senatu bistveno spremembo za kona. Skupina komunističnih poslancev pa je pretresala razpored dela v poslanski zbornici v mesecu juliju. Skupina se je zavzela za debato o mednarodnem položaju in o zunanji politiki. Nadalje zahteva skupina, da bi se še pred poletnimi počitnicami sprejeli nekateri ukrepi, n. pr. spremembe k zakonu 167 ter k zakonu o pokoj ninah. Končno je skupina izrekla svojo solidarnost z delavci, ki se borijo za svoje pravice, pri čemer so bili zlasti mišljeni kmečki delavci in koloni iz pokrajin Bari, Brindisi, Lecce, Taranto, Matera in Potenza, o katerih so tudi razpravljali. Sklenili so, naj posebna delegacija zahteva razgovor z mi-nittrom za delo ter z notranjim ministrom, in sicer zaradi mezdnih problemov delavcev In kolonov, kakor tudi zaradi postopanja policije med stavko v pokrajini Bari. Danes se je sestalo tudi vodstvo PS1UP, ki je sklenilo sklicati glavni odbor za 15. in 16. Julij v zvezi s pripravami za kongres stranke, Na sedežu demokristjanske parlamentarne skupine se je danes zvečer sestal koordinacijski odbor parlamentarnih skupin večine. Raze«, minis-tra za odnose s parla- mentom Scaglie so se sestanka u-deležni še Zaccagnini in Zanibel-U » KD, Ferri in Fortuna za PSI, Bertinelli za pSDI ter L* Malfa za PRI. Razpravljali so tudi o primeru Trabucchija in to zlasti zaradi pobude skupine PSI-UP in pa predloga vodstva PRI. La Malfa je že takoj na začetku zasedanja zahteval javno debato v parlamentu glede Trabucchija. Proti temu predlogu je govoril predvsem Bertinelli. Danes dopoldne so se spet nadaljevala pogajanja za obnovo delovne pogodbe uslužbencev ENEL. Nadaljevanje razgovorov je bilo omogočeno na sestanku v palači Chigi 26. junija med predstavniki vlade ENEL in sindikatov. Tedaj so sindikalne organizacije pristale na to, da prekličejo že najavljeno stavko in da nadaljujejo pogajanja. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri in v prihodnjih dneh. Minister za trgovsko mornarico Spagnolli je sprejel predstavnike sindikalnih organizacij pristaniških delavcev. Raztovarjali so se o glavnih problemih, ki zadevajo delo v pristaniščih in kar je s tem v zvezi. Danes zjutraj se je začela 49-urna stavka osebja generalnega inšpektorata civilnega letalstva ter ravnateljstev letališč. Na letališče Malpensa je dopoldne prispel zunanji minister Fan-fani ki se je vrnil iz Bruslja. Kmalu za njim je na isto letališče prispel predsednik čila Frei, ki ga je sprejel Fanfani. S predsednikom je tudi zunanji minister Valdes. Uradni del obiska pa se bo pričel šele v Rimu, vendar je bil gost že danes v Milanu deležen vse pozornosti oblasti. V spremstvu Fanfanija se bo iutri Frei odpeljal v Rim, Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.7, najnižja 20.5, ob 19. uri 26; vlaga 60 odst., zračni tlak 1011.9 pada, veter 6 km severovzhodnik, nebo 8 desetin pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 23 stopinj Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 2. julija Marija Sonoe vzide ob 4,19 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 7,58 in zatone ob 22.53 Jutri, SOBOTA, 3. julija Nada JUTRI SESTANEK PREDSTAVNIKOV GOSPODARSKIH USTANOV Trgovinska zbornica proti zvišanju tarif za usluge Javnih skladišč Zahtevali bodo takojšnje ukrepe vladnih organov za premostitev krize tržaškega pristanišča in za njegovo konkurenčno sposobnost VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Župančič, Stritar, Jurčič itd. teme za nalogo iz slovenščine Danes na klasičnem in znanstvenem liceju ter učiteljišču prevod iz latinščine, na trgovski akademiji pa naloga iz knjigovodstva Tržaška .javna skladišča so zabredla v hudo denarno stisko. Vprašanje letnih primanjkljajev, ki jih beleži pristaniško podjetje, še ni bik) rešeno, čeprav se je pričakovalo, da bo z ustanovitvijo Pristaniške ustanove, ki jo predvideva deželni posebni statut, ta težava enkrat za vselej poravnana in da bo lahko pristaniška ustanova brez zaprek posvetila vse svoje napore borbi proti konkurenčnim pristaniščem ter tako ne samo ohranila sedanji promet iz zalednih držav, ampak ga celo okrepila. Brez teh perspektiv preti nevarnost, da bo tržaško pristanišče nazadovalo, namesto, da bi napredovalo. Toda vlada še ni ničesar ukrenila v tej ■meri. Nedavno pa se je zvedelo, da je uprava Javnih skladišč obvestila vsa podjetja, ki se poslužujejo pristaniških uslug, da bo prisiljena v najkrajšem času povišati tarife za okrog 20 odstotkov, ker so njeni dolgovi dosegli tako visoko raven, da preti nevarnost, da ne bo mogla niti plačati svojih uslužbencev. Ta vest je sprožila v mestnih gospodarskih krogih veliko zaskrbljenost. Povišanje tarif pomeni hkrati tudi nazadovanje tranzitnega prometa iz zaledja, ker so tarife tržaških Javnih skladišč po zadnjem povišanju lani novembra že sedaj zelo visoke. Nedavno Je komisija za Trst, ki upravlja sklad za krepitev tržaškega gospodarstva, nakazala Javnim skladiščem 1,5 milijarde lir za kritje lanskega primanjkljaja in 450 milijonov lir za kritje raznih stroškov, ki Jih ima podjetje, da lahko zagotovi odvoz bogatega blaga iz Češkoslovaške, Madžarske in Avstrije. Toda prispevek 1,5 milijarde lir je moralo podjetje takoj vrniti bankam, pri katerih Je najelo posojila, da je lahko plačevalo svoje obveznosti v preteklem poslovnem letu. Težave Javnih skladišč pa so bile s tem samo delno omiljene. Pristaniško podjetje ima še vedno odkrit primanjkljaj v višini 944 milijov lir iz preteklih let ter okrog 600 milijonov lir primanjkljaja iz letošnjega leta. To pomeni, da bi morala Javna skladišča, če bi hotela nadaljevati poslovanje brez dolgov, dobiti najmanj 3 milijarde lir prispevka. Zato je neizbežno, da bodo Javna skladišča povišala tarife, če ne bo vlada poskrbela za izredni prispevek, ki naj reši Javna skladišča iz sedanjih nepremostljivih finančnih težav. Predsednik trgovinske zbornice Je že napovedal, da bo trgovinska zbornica zavzela odločno stališče proti vsakemu povišanju tarif. V ta namen je sklenila sklicati sestanek predstavnikov gospodarskih ustanov in podjetij, ki se poslužujejo uslug Javnih skladišč, ki bo Jutri ob 11. uri. Na tem sestanku bodo proučili sedanji resni položaj v Javnih skladiščih ter zahtevali od pristojnih vladnih organov takojšnje ukrepe za premostitev krize. Upraviteljem Javnih skladišč, meni predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, je treba omogočiti da bodo znižali pristaniške tarife, če se hoče ohraniti pri življenju tržaško pristanišče. Sestanek posvetovalne komisije za načrtovanje V prostorih deželne uprave se je sestala deželna komisija strokovnjakov, katere je izbral deželni odbor, da opravijo predhodne raziskave v zvezi z izdelavo deželnega razvojnega načrta in deželnega urbanističnega načrta. Sestanek sta vodila odbornika Co-cianni in Leschiutta. Navzoči so bili senator Zannier, strokovnjak za urbanistična vprašanja, dr. Ar-chifougi, ravnatelj centra za gospodarske študije in načrte, prof. Parravicini, redni docent za finančne vede na florentinski univerzi, prof. Pagani docent sociologije na tržaški univerzi, ter arhitekt Sartogo iz Rima. Strokovnjaki so nadaljevali proučevanje vprašanj, ki so ga že začeli 4. junija. Predvsem so proučili in opredelili sheme raziskav, ki jih bo opravila dežela. Proučevanje se tiče prebivalstva, delovne sile, kmetijske obnove, industrijskih naložb, določitve industrijskih področij, socialnih infrastruktur, urbanistike, prevozov prometnih sredstev, turizma itd. Strokovnjaki so dejansko določili, kakšne sociološke in gospodarske Stalne komisije deželnega sveta so pridno na delu, ker so odbor in razni svetovalci predložili številne zakonske osnutke. Ravno zato se je deželni svet ta teden sestal samo enkrat, da bi omogočil komisijam delo. Komisije se u-kvarjajo tudi z nekaterimi osnutki, ki jih bodo predložili deželnemu svetu v pretres prihodnji torek. Včeraj zjutraj se je sestala prva komisija, da bi izrekla svoje mnenje o finančnih učinkih šestih zakonskih osnutkov, o katerih razpravljajo v drugih komisijah. Predvsem so člani komisije ponovno izrekli ugodno mnenje o zakonskem osnutku, ki predvideva prispevke za plačevanje obresti posojil, ki jih najamejo občine, IACP in druge javne ustanove za gradnjo ljudskih hiš. Tako je lahko peta komisija, ki se je sestala pod predsedstvom prof. Cumbata, opredelila dokončno besedilo tega zakonskega osnutka ter ga odobrila ob vzdržanju komunistov. raziskave bo treba začeti, da se pospeši splošna proizvodna dejavnost ter da se določi, v kakšne panoge naj dežela poseže. O vprašanjih vsedržavnega in deželnega načrtovanja bosta danes razpravljala v Rimu predsednik Berzanti in odbornik Cocianni s podtajnikom proračunskega ministrstva Carooom. Slavka zdravnikov v bolnišnicah Kot po vsej državi, se je tudi v Trstu pričela stavka bolnišniških zdravnikov, ker ni ministrstvo za zdravstvo izpolnilo sprejetih obveznosti. Zdravniki stavkajo iz mezdnih in normativnih razlogov. Zaradi stavke ne bodo trpeli bolniki, ker gre v bistvu predvsem za opustitev iipravnih opravil v odnosu med bolnišnicami in zavarovalnimi ustanovami. Za časa stavke bodo bolnišnice delovale kot ob praznikih. Dežurna služba bo redno delovala. V vseh oddelkih bo dežural po en zdravnik ali dva in bolnike bodo redno I Včerajšnji dan v okviru Tržaškega velesejma je bil posvečen »Mednarodnemu dnevu kave«, ki ga je organizirala velesejemska ustanova v sodelovanju z Mednarodnim znanstvenim združenjem za kavo v Parizu in tržaškim Združenjem zainteresiranih v trgovini in industriji kave. Zasedanja v dvorani Trgovinske zbornice v Ulici S. Nl-colb so se udeležile številne osebnosti s tega področja iz Italije, Francije, Švice, Portugalske, Belgije, Kameruna, ' Slonokoščene obale, Konga itd. Med drugimi smo poleg poročevalcev opazili predsednika CIC prof. Ramasca-Vittorija. predsednika nacionalnega združenja agentov dr. Michona, predsednika nacionalne zveze uvoznikov dr. Pa-schija, številne svetovalce obeh teh dveh organizacij, delegata IBC za Italijo dr. Alena Allena, predsednika Združenja uvoznikov iz Marseil. la Costandiopulosa, švicarskega in-dustrijca za dekafeirano kavo Stol-la, predstavnika Rolls-Simoensa iz Antwerpna Kettelanerja, trgovskega svetnika veleposlaništva Slonokoščene obale Mancuana, predstavnika veleposlaništva Konga Mpasi-ja in Dikuja, več predstavnikov Kameruna in številne industrialce, med katerimi predsednika ASIAC iz Pariza dr. Ulyja itd. Po pozdravu predsednika Tržaškega velesejma je spregovoril dr. Paschi, ki je poudaril, da je tržaško združenje za kavo nastalo leta 1891 in da je torej najstarejše v Sredozemlju. Dr. Uly pa je dejal, da se v ZDA opaža sicer lahno, toda postopno manjšanje potrošnje kave in pri tem poudaril, da je namen zasedanja proučiti bodoče perspektive trga, katerega gospodarska ih politična važnost zaostaja samo za petrolejskim trgom. Za povečanje potrošnje — je dejal dr. Uly — je treba pripravljati vedno boljšo kavo, kar zahteva izboljšanje sistemov klasifikacije in kontrole nad kvaliteto. Dr. Uly Je zahteval od dežel potrošnic jasnih in učinkovitih zakonov za zatiranje goljufij in carinske zakone, ki na.) ne bi preveč obremenjevali uvoženega blaga. Prof. Calzolari s kemične fakultete tržaške univerze je dejal, da se tudi tržaški univerzitetni inštitut že 12 let ukvarja s strukturalnimi in znanstvenimi osnovami tega važnega živila. Nato Je bil prof. Ramasco - Vit-tor predsednik italijanskega komiteja za kavo izvoljen za predsednika zasedanja. Poudaril je, da je Trst najprimernejše središče za tako zasedanje, ker ima njegovo tržišče že stare svetovne tradicije. Prvi govornik dneva je bil glavni direktor francoskega inštituta Zatem je prva komisija izrekla ugodno mnenje o zakonskem o-snutku, ki se tiče F,SA (Ustanove za razvoj obrtništva); o zakonskem osnutku za podpore pri gradnji vodovodov in odtočnih kanalov ter o zakonskem osnutku za razvoj turizma, planinstva in jamarstva. Prav tako se je komisija Izrekla s finančne plati za dva zakonska predloga o strokovnem izobraževanju delavcev in o štipendijah dijakom srednjih in strokovnih čol za kritje potnih stroškov. Danes bo razpravljala o teh predlogih tretja deželna komisija. Včeraj zjutraj se je sestala tudi četrta komisija, ki je začela proučevati zakonske osnutke o u-stanovi za razvoj obrtništva. Doslej so odobrili 10 členov. V razpravo so posegli svetovalci Chieu, Bianchini, Boschi, Coloni, Ginaldi, Moschioni, Pittoni, Šema, Trauner in Urli ter odbornik Giust. Četrta komisija se bo zopet sestala danes ob 9.30, zdravili. Odložili bodo le razne laboratorijske analize, in operacije, ki nišo nujne. V sprejemnem oddelku pa bodo sprejemali bolnike, le če bodo potrebovali nujno pomoč. Ce ne bo prišlo do sprememb, bo trajala stavka do 7. julija. Vprašanja poslanke Marije Kernctičcve Poslanka KPI Marija Bernetiče-va je vprašala ministra državnih udeležb, industrije in trgovinske mornarice, zakaj se ni nihče izmed njih udeležil otvoritve tržaškega velesejma. Ministra za mornarico in državne udeležbe je vprašala, ali sta se zanimala za stvarno stanje, v katerem je Lloy-dova palača v Trstu, in če je res, da bodo porabili za popravilo te palače 5 milijard lir. Palača je sedaj komaj polovico zasedena. Ministra za turizem in državne udeležbe pa je vprašala, zakaj ni TV pri oddaji o otvoritvi velesje-ma omenila manifestacije delavcev Sv. Marka pred sejmiščem. za kavo in kakao iz Pariza dr. Coste, ki je obravnaval štiri temeljne točke: znanstveno raziskovanje v kmetijskih in prehrambenih industrijah; kavno raziskovanje s stališča poljedelstva in industrije; sedanje stanje znanstvenih raziskovanj o kavi, označenih z nazivom «kemija kave« in bodočnost teh raziskav. Za njim Je govoril inž. Baiao Esteves iz Lizbone, ki je razvijal temo p »možnostih in načinih za večje in bistvenejše poenotenje klasifikacije zelene kave». V svojem poročilu je obravnaval preliminarne operacije za klasifikacijo, sestavljanje vzorčnikov, zbiranje povprečnega vzorca, fizične značilnosti vzorcev, obliko in velikost zrn glede na barvo, stopnjo vlage, nečistost itd. in pri tem izrazil željo po poenotenju v mednarodnem merilu. Estesovemu poročilu je sledilo nekaj intervencij. Prof. Calzolari s tržaške univerze je poudaril, da so v njegovem kemičnem inštitutu že izvedli poskuse za ugotovitev maščob v kavi. Predsednik zasedanja pa Je dejal, da medtem ko v Franciji pripravljajo zakonik o kavi, ni bilo v Italiji v tej smeri še ničesar storjenega in je predlagal naj bi prihodnje leto v okviru našega velesejma ponovno razpravljali o tem vprašanju. Drugi pa so govorili o raznih vprašanjih kave glede carin, najboljšega hranjenja, pokušanja kave itd. Popoldanski del zasedanja se je začel s poročilom prof. Navelliera, šefa bromatološke službe občinskega laboratorija v Parizu, o nekaterih vprašanjih nadzorstva nad kvaliteto kave v Franciji in v mednarodnem okviru. Zadnje poročilo je imel Ephrem Mba, predsednik zbornice za kmetijsko in gozdarstvo iz Yaounde. Nanašalo se je na kmetijska in komercialna vprašanja v zvezi s kavo. Zasedanje se je zaključilo z živahno diskusijo o raznih tehničnih vprašanjih. V konferenčni dvorani uradnih prostorov velesejma Je bilo včeraj popoldne srečanje med avstrijskimi operaterji in delegati iz Maroka, Tunizije, Libije, Gabona, Etiopije in Gane. Z avstrijske strani so bili prisotni trgovski in industrijski predstavniki s področja optike, med katerimi zastopniki tovarne fotografskih in snemalnih aparatov Eumlg, bižuterije iz Gab-lonza, kave, kakaa in kolonialij na splošno, lesa, kakor tudi predstavniki znanega podonavskega kompleksa za uvozne operacije iz pre-komorja in iz evropskega Vzhoda. Pogajanja so bila zelo živahna in avstrijski trgovinski delegat v Trstu baron Alterburger je srečanje označil za zelo zadovoljivo. Ob 12.30 je avstrijske operaterje sprejel predsednik Trgovinske zbornice Caidassi, danes pa si bodo kot gostje javnih skladišč ogledali pristanišče. Včeraj dopoldne si je velesejem v spremstvu predstavnikov velesejma ogledal trgovski svetnik Albanije v Rimu Sami Muhameti. Razstavišče sta si ogledala tudi trgovski svetnik veleposlaništva Konga Diku in trgovski svetnik nizozemskega veleposlaništva Westerhof. Gostje so navezali stike tudi s krajevnimi operaterji, s trgovinsko zbornico in nizozemskimi delegacijami na velesejmu. Včeraj zvečer pa je prispel v Trst gospodarski svetnik veleposlaništva Kameruna Djeenkue Ndoum-be, ki bo danes prisostvoval prireditvam v okviru dneva posvečenega Kamerunu. Afriški gost si bo v spremstvu kamerunske delegacije dopoldne ogledal velesejem, ob 12. uri pa se bo v konferenčni dvo. rani na velesejmu sestal z operaterji in novinarji. Poleg dneva, posvečenega Kamerunu, se bodo nadaljevali stiki med afriškimi delegati in evropskimi operaterji so že najavljenem programu. Včeraj zvečer so v zborniški dvorani prikazovali ob 19. uri madžarski dokumentarni film o zdravilnih zeliščih, ob 20. in 22. uri pa dokumentarne filme družbe BP. Danes zvečer pa bo na velesejmu 4. JULIJA V ILIRSKI BISTRICI Program zbora prekomorskih brigad Vozni red vlaka — spored 4. julija Vse bivše borce, aktiviste, svojce in sorodnike padlih in simpatizerje vabimo na veliko partizansko srečanje v Ilirski Bistrici. Udeleženci izleta naj si kupijo nedeljsko povratno vozno karto (tarifa štev. 3) do železniške postaje Opčine-meja! Odhod posebnega vlaka iz Trsta(na tiru štev. H) oh 6.30, iz Križa oh 6.44, iz Nabrežine oh 6.54, s Proseka ob 7.04, z Opčin oh 7.25. Odhod iz Ilirske Bistrice ob 20. uri. Ob 8. uri zborovanje Prekomorskih in mladinskih brigad na nogometnem igrišču. Ob 10. uri v Ilirski Bistrici množično zborovanje z govorom Miha Marinka, političnega sekretarja CK ZKS. Nastopijo združeni pevski zbori iz Ajdovščine, Branika, Cerk-na,Dornberga, Ilirske Bistrice, I-zole, Jelšan, Podnanosa Sežane, Vrtojbe, «Vinko Vodopivec« iz Ljubljane in Prosek - Kontovel, «Srečko Kosovel« iz Ronk, «Kras» iz Dola Poljan ter pet oktetov iz Primorske. Spremljala bo godba iz Idrije. Od 11.30 do 12.30 koncerti godb na pihala iz Idrije in Postojne. Od 12. do 16. srečanje borcev prekomorskih brigad. Ob 17. kulturna prireditev, pri kateri bodo sodelovali «Medjure-publička kulturno - prosvetna za-jeanica Plevje« in pevski zbori Pro-sek-Kontovel ter Ronke. Ob 18.30 športne in zabavne prireditve. gost znani televizijski napovedovalec Mike Buongiorno, ki bo spremljal instrumentalne soliste in pevce, ki se bodo tokrat prvič predstavili tržaškemu občinstvu v okviru prireditve z naslovom «Iščemo rjove glasove«. Ob 15. uri bo predhodna selekcija za vse tiste, ki so se prijavili za nastop. Nagrade na velesejmu Sinoči so na velesejmu Izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: dva pletena stola — Americo Cal6 — Ul. Carli 24; 2. nagrada: likalnik »Philips« — Cesare Invernizzi — Ul. Boccaccio 29; 3. nagrada: kuhinjska svetilka in svetilka za TV — Mario Cociancich — Riva Grumula 6; 4. nagrada: dve škatli Dixan — Dario Polesi — Ul. Gambini 34; 5. nagrada: dve stekle, niči Isolabella in publikacija Ve-nezia Giulla-Friull — Giovanbatti-sta Paghero —■ Ul. Bolto 33 — Tržič; 6. nagrada: 10 kg riža in 1 škatla Skip — Gemma Forli — Ul. Ponchielli 3 — Trst. Pred kazenskim sodiščem se je moral zagovarjati 21-letni Floren-zio Annis iz Ul. Farnetello 2, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil neko dekle. Slo je za prometno nesrečo, ki se je pripetila na obalni cesti v bližini naravnega predora 11. avgusta leta 1963. Obtožnica je dolžila Annisa, da je zaradi neprevidne hitrosti in pozneje zaradi nenadnega zaviranja svoje lambre-te povzročil, da se je vozilo prekucnilo na cesti ter je pri tem izgubila življenje 18-letna Claudia Radoslovich, ki se je peljala z njim na zadnjem sedežu. Dekle je padla na asfalt ter si prebila lobanjo. Med prevozom v bolnišnico je izdihnila. Nesreča se je pripetila ob 18.30. Bilo je še svetlo, a nebo popolnoma jasno. Policijski agenti so pozneje ugotovili, da je bila cesta popolnoma suha. Ob omenjeni uri se je Annis peljal z Radoslovichevo po obalni cesti proti Sesljanu. Takoj potem, ko je že prešel naravni predor, je skušal prehiteti neki nemški avto, ki je vozil v isti smeri. Mladenič je izjavil, da je njegova hitrost znašala okoli 70 km na u-ro. Pristavil je še, da je opozoril nemškega avtomobilista s hupo ter ga je takoj nato začel prehitevati. Nenadoma pa je avtomobilist obrnil krmilo avtomobila na levo, kar bi nujno privedlo do trčenja. Zato je Annis zavrl skuter ter se nekoliko pomaknil proti sredini ceste. Zal pa je v tistem trenutku izgubil oblast nad lambreto, ki se je prevrnila. Pri padcu se je on le laže poškodoval (v bolnišnici so mu nudili le prvo pomoč ter je ozdravel v 4 dneh), toda Radoslovicheva je tako nerodno padla, da je dobila smrtne poškodbe. Glavno vprašanje, ki je zanimalo sodnike, je zadevalo način prehitevanja. Annis je trdil, da je opozoril šoferja s hupo, toda neka druga priča ni potrdila te njegove izjave. Giovanni Geppi, ki je bil v bližini kraja, kjer se je pripetila nesreča, je pod prisego dejal, da ni slišal hupanja. Ta Izjava je bila odločilna za potek obravnave. Javni tožilec je namreč takoj zahteval, naj sodniki spoznajo obtoženca za krivega ter naj ga obsodijo na 2 leti zapora ter naj mu odvzamejo vozniško dovoljenje za dve leti. Obtožen-čev zagovornik pa je menil, da bi Včeraj so za zrelostne izpite na slovenskih šolah kandidati pisali naloge iz slovenščine. Dijaki so imeli na razpolago 6 ur in so lahko izbirali med tremi temami. Danes bodo na klasičnem liceju, na znanstvenem liceju in na učiteljišču imeli prevod iz latinščine, na trgovski akademiji pa nalogo iz knjigovodstva. Objavljamo naslove nalog iz slovenščine. KLASIČNI LICEJ I. Slovenci in Dante II. Slovenska politika pod avstrijsko vladavino je morala med leti 1848 in 1900 menjati politične programe. Povejte, kakšni so bili ti programi in zaradi katerih okoliščin so se morali menjavatf. III. «Ce sonca ni, odkod to hrepenenje, ki v srcih burno nam kipi in vre? Odkod v očeh mladini to žarenje, ki sivi dvom pred njim se v nič \ razspe? Kar neti nam in giblje vse življenje, to naj kot v jutru pust fantom {zamre? O, sonce je! Je, ker ga slutimo, ker ga v globini duše čutimo!« (Oton Župančič: Pesem Mladine) ZNANSTVENI LICEJ I. Najlepše strani iz slovenske slovstvene preteklosti. II. Italijanski politični misleci v prvi polovici 19. stoletja in njihove ideje. III. «Mislečemu in čutečemu človeku podaja življenje toliko nemira, zmotnjav in prevar, toliko vidi v njem nepopolnosti, krivice, toliko bede, da hrepeni zdaj pa zdaj, vsaj za nekoliko časa zapustiti ta svet ter prestaviti se v neko drugo, neko obljubljeno deželo, kjer vladajo drugi, z njim rojeni, v srce mu zapisani zakoni.... Videti hoče neko vzvišeno očiščeno podobo življenja, ne take, kakor mu jo podaja fotografija z vsemi malenkostmi in slabostmi in kakor mu jo ponuja moderno slovstvo, človek bodi v ti podobi človek, ne angel, kar se očita idealizmu, a tildi ne zver, pošast.« (Josip Stritar: Nova pota) TRGOVSKA AKADEMIJA I. Stritarjev delež v slovenskem slovstvu. II. Apostol Italijanskega Risorgimen-ta. Mazzini, je proglasil gotova načela, ki so usmerjala borbo italijanskega ljudstva. Ali so ta njegova načela vplivala tudi na idejno usmerjenost Slovencev od spomladi narodov« dalje? III. O pomenu važnejših ' tehničnih pridobitev sodobne družbe. UČITELJIŠČE I. Romantične prvine v Jurčičevem Sosedovem sinu. II. Vzgojni vpliv mladinskega slovstva. sodišče moralo oprostiti njegovega varovanca, ker dejanje ni kaznivo, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so sprejeli v bistvu tožilčevo zahtevo, le da so nekoliko znižali zaporno kazen. Annisu so prisodili 1 leto zapora ter so mu odvzeli vozniško dovoljenje za 2 leti. Kazen je pogojna. Na obravnavi je pokojničin oče nastopil kot zasebna stranka. Njegov pravni zastopnik je zahteval skoraj 10 milijonov lir odškodnine. Na vsak način pa bi morali kazenski sodniki skleniti, da Annis izplača takoj 2 milijona lir predujma. Sodišče ni ugodilo tej zahtevi, temveč je sklenilo, da bo o celotnem vprašanju odločalo pristojno civilno sodišče. Z lambreto v furgon V poznih jutranjih urah včerajšnjega dne se je precej hudo poškodoval pri vožnji z lambreto 21-letni študent Alessandro Carisch iz Ul. Hermet 1. Bilo je okoli 11,30, ko se Je mladenič peljal s skuterjem po Kor-zu Cavour v smeri proti Velikem trgu. Do nesreče je prišlo na Trgu Duca degli Abruzzi. Pred Cari-shem se je namreč peljal avtofur-gon znamke fiat 600 «T», katerega je upravljal 19-letni Roberto Scala iz Spodnje Magdalene 1051 in ki je nenadoma zavil na levo, da bi zapeljali v Ul. Machiavelli. Carish je z vso silo treščil v furgon ter padel na tla. Pri padcu se je pobil po levi piščali. Dobil je globoko rano ter si nalomil kost na sprednjem delu. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom RK ter ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo 14 dni zdravljenja. V avto je trčil Na ovinku Ul. Commerciale pri Konkonelu se je z lambreto ponesrečil 25-letni Luciano Covacich z Vrdelske ceste 12. Prav na ovinku )e Covacich trčil v neki avto, ki mu je prihajal naproti ter se prevrnil. Pri padcu se je pobil po desni nogi in desni roki ter po zatilniku. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK ter ga sprejeli na opazovalni oddelek. Ce bo šlo vse po sreči, bo ozdravel v dveh tednih. 1 III. «A kaj mladost ne zmore? Zaupa v sebe in prestavlja gore, ne straši je vročina, mraz, stra- \ dan je, na trdi klopi ji sladko je spanje.« (J. Stritar, Pesmi) 10. julija razstava terana in pršuta v ltepnu Sinoči je bila seja repentabor-skega občinskega sveta, ki je razpravljal le o letošnjem prazniku kraškega terana in pršuta. Otvoritev bo v soboto, 10. julija, zaključek pa v nedeljo ob 24. uri. Letošnja prireditev bo, kot lanska, v Repnu. V okviru razstave bodo tudi nastopi pevskih zborov in godb na pihala. Občinska uprava bo za ta praznik prispevala 450 tisoč lir. Na sinočnji seji je župan sporočil, da bodo letos prodajali kraški pršut ceneje kot lani, občinski svet pa je sklenil, naprositi Pokrajinsko turistično ustanovo, naj prodaja vino bolj poceni kot lani. Pokrajinska turistična ustano- Na pobudo potovalne agencije *Paterniti viaggi* in s sodelovanjem turistične in letoviščarske u-stanove. se je sinoči na dvorišču grada Sv. Justa začela sezona poletnih prireditev z otvoritvenim nastopom češkoslovaškega državnega profesionalnega ansambla na ledu. Revija «Bleščeči kristali* je zaradi slovesa, ki ga uživa ansambel v znatnem delu Evrope, zlasti pa v vzhodnih državah, privabila na grajsko dvorišče dokaj številno občinstvo, ki prav gotovo ni bilo razočarano, čeprav je zaključni del prireditve pokvaril nenadni dež, zaradi katerega je. ansambel moral opustiti nekaj točk svojega tradicionalnega repertoarja. Gostujoči ansambel sestavljajo res odlični drsalci, med katerimi se mnogi ponašajo z evropskimi naslovi in prvenstvi. Njihova individualna tehnika prehaja pogosto v virtuozizem, ki se optično prijetno dopolnjuje z gracioznostjo plesalk. Nasprotno pa koreografske zamisli in izvedbe nekaterih točk niso vedno najbolj dognane, zaradi česar tudi spektakularni učinek v nekaterih množičnih nastopih ni najboljši. Izjemo v tem pogledu pa je prav gotovo predstavljala izvedba Čajkovskega baleta «Labodje jezero*, ki je bil podan skladno in zlasti v solističnih partih brezhibno. Prijetno za oko so učinkovali tudi narodni kostumi drsalcev in zlasti drsalk, pa tudi drsalci-komi-kn so izvabili obilo smeha s svojimi, sicer ne, originalnimi, domislicami in s svojo tehniko drsanja. Vse točke so bile izvajane ob glasbeni spremljavi v glavnem znanih melodij, od katerih so nekatere bile pete razen v češčini tudi v hrvaščini. Ce je nastop češkoslovaških mojstrov plesne umetnosti na ledu sam po sebi občinstvo zadovoljil, kar so potrdili številni aplavzi, pa tehnična priprava nastopa samega ni bila najboljša. Zaradi preveč dvignjene ledene plošče s sedežev v parterju sploh ni bilo mogoče v celoti videti plesalcev, zlasti pa ne njihovih nog, kar je pri plesu na ledeni plošči pravza- va, ki sodeluje z občinsko upravo, namreč odkupi vino od vinogradnikov po 400 lir liter, na razstavi pa ga prodaja po 500 lir za 8/10. Glede cen so bile pritožbe gostov tako lani kot predlanskim in to ne more biti v korist prireditvi niti vinogradnikom. Nova številka Uradnega vestnika Predvčerajšnjim je izšla deveta številka Uradnega vestnika dežele Furlanije-Julijske krajine, ki objavlja deželni zakon od 25.6.1965 št. 7 o ureditvi in sedežu nekaterih deželnih uradov in o številu začasnega osebja. Po tem zakonu bodo v Vidmu uradi odborništva za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo ter osrednji uradi, ki se bodo ukvarjali z zadevami krajevnih ustanov. Vestnik vsebuje tudi razr.a zakone in odloke, ki so že bili objavljeni v Uradnem listu republike. Med temi je tudi zakon, ki proglaša Rižarno za narodni spomenik. Prav bistveno. Tudi osvetljevanje ni bilo najboljše. Češkoslovaški ansambel bo nastopil še drevi in jutri. Vstopnice so na razpolago pri potovalni a-genciji «Paterniti viaggi* na Kor-Zu Cavour 7, pred samo predstavo pa pri blagajni na gradu. Avtobus proge «L> stisnil motorista ob zid Okoli 16. ure včeraj se je na Lo-njgrski cesti pripetila precej huda prometna nesreča. Najteže se je poškodovala 17-letna Bruna. Vepro-ne IZ Miramarskega drevoreda 19, ki si je zlomila levo n*sgo v kolku, si verjetno zlomila levo koleno in levo zapestje, se pobila po sencih ter krvavela iz desne nosnice. Zaradi teh in drugih manjših poškodb se bo morala zdraviti v bolnišnici okoli 4 mesece. Do nesreče je prišlo, ko se Je Verronejeva peljala na zadnjem sedežu motorja, katerega je po omenjeni cesti upravljal v smeri proti Sv. Ivanu 19-letni mesar Mario Cernigoi iz Ul. del Tirno 38. V bližini poslopja št. 125 sta srečala avtobus, ki vozi na progi «L», in ki je bil namenjen v Lonjer. Zaradi ozke ceste, je težko vozilo stisnilo oba potnika na motorju ob zid. Poleg Verronejeve se je poškodoval nekoliko laže tudi Cernigoi. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z nekim zasebnim avtom. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da se je Cernigoi poškodoval po raznih delih telesa ter da bo ozdravel v 15 dneh. Šolske vesti Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da se je vpisovanje v I. razred iste šole, za dijake ki so v poletnem roku zaključili V. razred osnovne šole, pričelo 1. julija 1965 in se bo zaključilo 25. julija 1965. Za dijake, ki imajo popravne izpite, se vpisovanje za isto šolo zaključi 25. septembra 1965. Kino Nazlonale 16.00 «Appuntamento al km 424» Jean Gabin. Arcobaleno 16.00 «11 corsaro dell’iso-la verde« Technicolor. Burt Lan-caster. Excelslor 16.00 «Chd ha ucciso la bel-la Shelnon?«. Fenice 16.00 «Agguato s ul grande Hume« Technicolor. Grattaclelo 16.00 «Lllith» Jean Se-berg, VVarren Beatty Alabarda 16.30 «Spionaggio a Tokyo» Colorscope. Robert VVagner, Joan Collins Filodrammatico 16.30 «La regina del Rio delle Amazzoni« Anthony Dif-fring. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 »Marina! topless e gua-i« Cristalio 17.00 »Confetbi al pepe» — Jean Paul Belmondo. Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi Danes počitek Jutri ob 16.30 »Cento ragazze per un marinado« Technicolor. Elvis Presley. Capitol 16.30 «Duello al sole« Tech-nl color. Gregory Pečk. Prepovedano mladini pod 16. letom Impero 17.00 «Uno strano tipo«. Vlttorio Veneto 16.45 »Fanthomas 70» Technicolor Andre Humebelle. Moderno 16.00 «Questo pazzo pazzo mondo della canzone« Technicolor. Giannl Morandi, Sandra Mondaini, Petula Clark. Astra 16.30 «A 007 dalla Russla con amore«. Astoria Danes počitek. Abbalia 16.00 «CaM Jug la dea della vendetta« Technicolor. Lex Barker, Sentha Berger Ideale Danes počitek. Jutri «11 gau-cho». LETNI KINO Sattelite 20.30 «Ti Koio e M suo pe-scecane«. Technicolor. Marlene A-mong. Se ponovi prvi del. Paradiso 20.30 «11 delltto della signo-ra Allerson«. Technicolor. D. Cl-lento, Se ponovi prvi del. Danes v Mlramaru: predstava »Luči In zvoki« ob 21. url v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare« In ob 22.15 v Italijanščini »Massi-miliano e Carlotta« Izleti SPDT priredi v nedeljo 11. julija izlet v dolino Belega potoka (Wels-senbach) ob Rabeljskem jezeru z vzponom na Lepo glavo (2049 m). Z avtobusom se bomo pripeljali do vhoda v dolino in od tu. po prijetni enourni hoji, bomo dospeli do koče »Brunner« (1432 m) Kdor Do hotel naprej, lahko doseže po prijetnem vzpenjanju (pribl. 2)/3 h) vrh Lepe glave, ostali pa lahko ostanejo ob Rabeljskem jezetu. Izlet je sicer usmerjen v malo znano gorsko skupino, ki pa Je Izredno lepa razgledna točka, postavljena med znane gorske velikane kot so skupina Viša, Mangart ln lepe gorske doline Belega ln Mrzlega potoka. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. do vključno 7. julija t. 1. * • • Prosvetno društyo v SkeJnju priredi v nedeljo, 18. Julija t. 1. Izlet na Reko, v Crlkvenlco in Senj. Vpisovanje vsak dan, razen v soboto in nedeljo, od 20 30 do 22 ure na sedežu društva. Via di Servola 1241. • * • Odbor PD Marij Matjasič-Milan v Barkovljah, Strada del Friuli 295, javlja, da se nadaljuje z vpisovanjem za izlet na Bled po Soški in Trentsk! dolini za dne 18. Julija t. I. in to na splošno željo udeležencev, za katere Je zmanjkal prostor v prvem vozilu. Morebitni udeleženci naj se prijavijo na sedežu najpozneje do 3. Julija vsak dan od 18. do 20. ure. Izletnike Iz mesta bo odpeljal avtobus od postaje openskega tramvaja oh 4.40, kjer se bo ustavil tudi na povratku • •• Prosvetno društvo Prosek Kontovel obvešča izletnike, da je odhod v nedeljo ob 5.30. Darovi in prispevki V počastitev spomina pred 21 leti padlega partizana Marjana Miliča s Proseka daruje družina Briščik 2000 lir za Dijaško Matico Včeraj-danes • ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 1. julija 1965 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 6 oseb. UMRLI SO: 61-letnl Dante Mo- retti, 79-letni Giuseppe Gardina, 74 letni Primo Baldazzi, 6Metnl Isido-ro Themel, 62-letni Giuseppe Krainz, 75-letna Francesca Pizzolanti vd. Leone. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <28. 6—4, 7.) Biasoletto, Ul.’ Roma 16; Al Gale-no, Ul. S. Cillino 36; Alla Madon- na del Mare, Largo Piave 2; San-t’Anna, Erta S. Anna 10; Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina A11TGEA, Ul Glnnastlca 6; Al Lloyd, Ul. Orolo-gio 6; Sponza, Ul. Montorslno 9. Služba od 13. do 16. ure Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Gale-no, Ul. s. Cillino 36; Alla Madon- na del Mare, Largo Piave 2; San-t’Anna, Erta S. Anna 10 NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, ul. Bernini 4; Godina Al. 1’IGEA, Ul. Glnnastlca 6; Al LIoyd, Ul. Orologlo 6; Sponza, Ul. Montor sino 9. V mesnicah s cenenim mesom v Ul. U. Foscolo in v Ul. dei Macelli je na razpolago znatna količina me sa po 520 lir kg. Mali oglasi RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za mo-derne domove po Izrednih cenah dobite pri «ASTROMOBIL», Via Gluha 108 (Rotonda del Boschetto) VESPE LAMBRETE, vse potreMčt-ne In nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmerntb cenah dobite prt A.M.A H. — Trst. via del Hosco N 6 — Tel 41-946 PRI «AUTO STILE«. Trst, vta U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko Izbiro oblog, preprog, naslanjačev, sveč, električnih baterij, odbijačev. Izpušne cevi za vse vrste avtomobilov Vsi deli so garantirani. Sintetične preproge ln preproge za hodnike lz plastike «BALATUM» in »MERA-KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice «RIKETT» ln »ARMSTRONG«. Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende venezlane). Hitra ureditev s specializiranim oseblem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 . Tei. 95-919 PIVO «UNION» se prodaja v gastronomskem parku na tržaškem velesejmu PIJTE PIVO « UNION» Prodaja se na Tržaškem in Goriškem te podatke? V predgovoru pojasnjujejo sovjetski etnični statistiki, da so črpali podatke o številčnosti in gostoti naselitve iz popisov prebivalstva v posameznih državah, iz uradnih državnih publikacij, od mednarodnih organizacij OZN in iz znanstvenih del etnografov, geografov in demografov Znano je, da so v Italiji poslednjič zbirali podatke o narodni pri. padnosti na podlagi občevalnega jezika leta 1921 in da so po zadnji vojni celo italijanski uradni krogi zanikali verodostojnost tega popisa. Predsednik SKGZ je letos o priliki skupnega zborovanja v Trstu slovenske narodne manjšine v Italiji in italijanske narodne manj šine v Jugoslaviji izjavil, da je \ Italiji 120.000 Slovencev, in sice: 60.0flio na Tržaškem, 20.000 na Go riškem in 40.000 v Beneški Slove niji skupaj s Kanalsko dolino. Ve' čas po zadnji vojni so predstavni ki raznih slovenskih političnih or ganizacij vztrajali pri številu 12i tisoč Slovencev v Italiji. ALBERT REJEC (Nadaljevanje sledi) * ka glasba; 10.35 Naš podlistek; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Samospevi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skozi vas; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasbeni portreti; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 «Tam na Pugled gori«; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti: 18.15 Slov. solisti in ansambli; 18.45 Festivalsko poletje; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Zborovske skladbe; 21.00 Ansambel J. Kampiča; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Jazz; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Bravničar: Plesne metamorfoze. Ital. televizija 14.00 Mednarodno teniško prvenstvo v Wimbledonu; 18.00 Spored za najmlajše; 19.30 Simf. koncert; 19.55 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 R. Bracco: »Gli occhi consacrati« in «11 perfetto amore«; 23 00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Cantagiro; 22.35 Človek in stroj; 23.20 Podelitev literarne nagrade Strega. III. program 18.30 Japonsko slovstvo; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.50 Na sporedu Cesar Franck; 21.20 V. Al fieri: »Agamemnon«. Slovenija 8.05 Zabavni zvoki; 8.35 Naši in tu« solisti; 9.00 Pionirski tednik; 9.30 «Gor čez izaro...»; 10.15 Lah- Jug. televizija 14.00 Wimbledon: Teniški turnir; 16.00 Praga: Spartakiada; 18.45 Obzornik; 19.00 Malo za vsakogar, nekaj za vse: Varujmo planinsko cvetje; 19.15 Po poteh prekomorskih brigad; 19.30 Narodna glasba; 19.45 Turistične razglednice; 20.00 Dnevnik; 20.30 Celovečerni film; 22.00 Kongres Pen kluba na Bledu: 23.00 Rokometno srečanje za ženske med Jugoslavijo in Romunijo; 24.00 Poročila. V TOREK 6. JULIJA V GORICI Mednarodno zborovanje trgovinskih zbornic za povečanje industrijskega sodelovanja Udeležili se ga Ljubljane in V sredo 30. junija Je imel upravni odbor trgovinske zbornice v Gorici svojo redno tedensko sejo, na kateri je predsednik inž. Rigo-nat, ki je tudi predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic, poročal o pripravi važnega sestanka na sedežu trgovinske zbornice v Gorici. V okviru deželne zveze trgovinskih zbornic bo to sestanek pokrajinskih trgovinskih zbornic naše dežele, katerega se bodo udeležili tudi predstavniki trgovinskih zbornic iz Ljubljane in Zagreba. Na tem sestanku bodo proučili industrijsko sodelovanje obmejnih področij o-beh držav in razvoj gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo v zvezi z EGS in napram tretjim državam. Datum za ta sestanek so že določili in se bo vršil v torek 6 Julija. Inž. Rigonat je poročal tudi o nedavnem vsedržavnem zborovanju trgovinskih zbornic v Rimu ter zlasti poudaril pomen poročila predsednika državne zveze trgovinskih zbornic inž. Radiče Possattija o sedanjem gospodarskem položaju in o predvidevanjih za njegov razvoj v bližnji bodočnosti. Podrobno Tekstilni sindikat pri CGIL in CISL sporočata, da je bil včeraj dopoldne na sedežu pokrajinske zveze industrijcev v Gorici napovedan sestanek med vodstvom tovarne Cotonificio Triestino in sindikalnimi predstavniki, na katerem so razpravljali o zapori teks-stilne tovarne v Ronkah z odpustom še preostalih 179 nameščencev. Vodstvo tovarne Je poudarilo, da Je proizvodnja tovarne v Ronkah nerentabilna, vendar so izjavili, da Je ne nameravajo dokončno zapreti, ampak samo začasno v rriča-kovanju boljših časov. Omenili so tudi načrt za modernizacijo podjetja, ki se tiče tovarne v Ronkah in v Podgori. V ta namen bi bilo potrebnih 400 do 500 milijonov lir za tovarno v Podgori in 700 do 800 milijonov za ono v Ronkah, ker bi morali nadomestiti večji del sedanjih strojev in zlasti vse statve, ki so zastarele vrste. Glavni problem Je, kje dobiti denarna sredstva. Posojilo INMRI ni primemo ker zahtevajo tam previsoke obresti, velika jamstva in kratek rok za povračilo. Sindikalni predstavniki so za zaščito delavcev postavili naslednje zahteve: 1 izvede naj se premestitev delavstva v tovarno v Podgori na osnovi določb delovne pogodbe (o-krog 100 delavk, naj bi premestili brez odpusta in ponovnega prevzema na delo); VERDI. 17.00: »Intrigo a Los Angeles«, S. Wolker in M. Luger. A-meriški čmobeli lilm. CORSO. Zaprto. MODERNISSIMO. 16.00: »Paga o muori«, Hildegarde Neff in Gotz George. Cmobeli italijanski lilm v liltracrnnp VITTORIA. 17.00: , Mc. Kenna in P. Scofiel. Ameriški čmobeli film. Zadnja ob 21.30 bodo predstavniki trgovinskih zbornic iz Zagreba ter iz Gorice, Trsta in Vidma TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 30,5 stopinje ob 13.20 in najnižjo 16 stopinj ob 4. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 74 odstotkov. 2. druge delavke naj dajo v dopolnilno blagajno; 3. vodstvo naj se obveže, da bo moderniziralo tovarno. Predstavniki zveze industrijcev in vodstvo tovarne so obljubili, da bodo te zahteve proučili in dali odgovor na prihodnjem sestanku, ki bo v četrtek 8. t.m. ob 10. uri. peljali v goriško civilno bolnišnico 24-letnega Renza Piovesana iz Gradiške, Ul. Palmanova 15, ki se je ponesrečil malo prej na delu v tekstilni tovarni v Podgori. Zdravniki so mu ugotovili večjo rano na desni nogi z zlomom v stopalu. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25 dneh. Piove-sano je povedal, da je malo prej prenašal v tovarni nekaj kosov železa, da bi jih zvaril skupaj. Pri tem pa mu je težak kos železa padel na rogo in mu jo poškodoval. Nesreča pri delu v podgorski predilnici Včeraj popoldne ob 15.30 so pri- iiaiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiHiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMtiigitiiiiHHiHiiiiiHiHiiiimiii POGAJANJA NA ZVEZI INDUSTRIJCEV Sindikati so za modernizacijo tekstilne tovarne v Ronkah Vodstvo tovarne bo odgovorilo na prihodnj‘em sestanku v četrtek 8.t.m. Je obravnaval problem načrtovanja in pri tem poudaril važno vlogo trgovinskih zbornic s proučevanjem in delom v deželnem okviru. Fossati je poudaril tudi nujnost, da bi končno odobrili organski pravilnik za trgovinske zbornice. Predsednik Rigonat je prečital odbornikom tudi brzojavko, s katero mu senator Vallauri sporoča, da je industrijska senatna komisija odobrila zakonski ukrep v korist industrijskih in obrtniških podjetij na Goriškem. Ta ukrep so poslali potem še poslanski zbornici v odobritev. Odbor Je nato odobril vrsto ukrepov upravnega značaja. Tako se je izrekel glede izdaje nekaterih novih obrtnic, postavitve novih bencinskih črpalk ter odobril osnutek pravilnika gozdne policije. Zastopnik kmetijstva v odboru prof. Marsano je poročal o nedavnem zborovanju kmetijske komisije pri trgovinski zbornici, o katerem smo že poročali. Na osnovi njegovega poročila se je tudi odbor zbornice izrekel za predlog, da bi povečali denarne prispevke kmetijstvu v okviru zakona o zelenem načrtu. Predstavnik delavcev Marinello je nazadnje poročal o pripravi deželnega zborovanja o prehrani, ki bo v Trstu meseca septembra. Marinello je v pripravljalnem odboru kot zastopnik goriške trgovinske zbornice ter je zato predložil odboru teze za poročila, ki naj bi jih podali na tem zborovanju, s posebnim ozirom na Goriško. Odbor je predložene osnutke odobril. VČERAJ DOPOLDNE Goriški župan dr. Gallarotti obiskal Slovenski dijaški dom Sprejel ga je ravnatelj dr. Sancin z vzgojitelji Goriški župan dr. Gallarotti je včeraj dopoldne v družbi osebnega tajnika Celsa Macorja obiskal Slovenski dijaški dom v Gorici. Sprejel ga je ravnatelj dr. Sancin s člani vzgojiteljskega zbora, ki je uglednega gosta popeljal v dekliški in deški oddelek ter mu pokazal učilnice, jedilnico in kuhinjo, župan se je živo zanimal za delovanje zavoda, za število gojencev ter vse ostalo kar je v zvezi z domom. Ob koncu obiska, ki je skupno trajal eno uro, se je ravnatelj dr. Sancin županu toplo zahvalil za obisk. Odhod avtobusa na proslavo v Ilirsko Bistrico Udeležence proslave prekomorskih brigad, ki bo v nedeljo 4. julija v Ilirski Bistrici opozarjamo, da bo avtobus iz posameznih krajev na Goriškem odhajal po naslednjem voznem redu: Iz Gorice, na Travniku odhaja ob 4. uri; iz Pevme pri spomeniku ob 4.10; iz Podgore pred predorom ob 4.15; iz štandreža na trgu ob 4.20; iz Sovodenj pred šolo ob 4.30; iz Gabrji pred gostilno Pavletič ob 4.40; Z Vrha na začetku vasi ob 5. uri; iz Doberdoba na trgu ob 5.20 in iz Jamelj pri šoli ob 5.30. Odhod iz Ilirske Bistrice je predviden ob 21. uri. Udeleženci iz posameznih krajev naj čakajo na avtobus točno ob določeni uri na svojem zbirališču. Divji prašiči uničujejo koruzo Deževno vreme prejšnjega tedna je pripravilo tudi v Beneški Sloveniji črede divjih prašičev, da so prišli iz gozda ter začeli pusto- iiiiinmiimiiiiiiiiiimimiMiiiiiiimiiiimiimmiifiiiifiiitiHiiiiimiitiiiiiiitimiifiiiiimiiiimiiiimiitiiiiiiiiitiitiiiimiiiiimiiitiiiimiiiniiimiiiimiimiiiiiiiiifiiiiit IZ POROČILA POKRAJINSKEGA ZDRAVNIKA DR. MONTAGNE Proti otroški paralizi na Goriškem cepljenih 88 odst. do 6 let starih otrok Odpravljena malarična področja * Povprečno po 4.304 osebo na eno lekarno • Letos jih bodo odprli še štiri Pokrajinski zdravnik dr. Monta-gna je na sestanku pokrajinskega zdravstvenega sveta obsežno govoril o nekaterih važnih ukrepih, ki so bistveno pripomogli k visoki stopnji ljudskega zdravstva na Goriškem Kar zadeva nalezljive bolezni je dr. Montagna dejal, da so še do leta 1889, ko so bili sprejeti prvi ukrepi, vplivale nalezljive bolezni na umrljivost v višini 25 odstotkov Nekatere nalezljive bolezni so sedaj skoraj popolnoma izginile, vpliv drugih pa se Je močno zmanjšal. Kar se tiče malarije, je izginila po vsej Italiji in tudi v naši pokrajini. Zadnji primeri te bolezni so bili zabeleženi 1951. leta. Obstajajo pa možnosti «uvoza» te bolezni iz azijskih in afriških držav, kakor se je že zgodilo. Bolezen je bila preprečena z uporabo strupov (zlasti DDT), ki jih je po vseh malaričnih občinah razdelil pristojni odbor. Na seji zdravstvenega odbora so zato preklicali odlok o malaričnosti občin Gradež, Škocjan in Ronke. kjer so bila odpravljena močvirja, ki so bila leglo te bolezni. Morda največja akcija je bila pokrenjena proti otroški paralizi. Iz statistike je razvidno, da je ta bolezen napadla v desetletju 1950 -1960 povprečno po 6 otrok na leto. V zadnjih treh letih pa so zabeležili samo en primer. V lanskem letu se je začela po vsej državi široka akcija, da bi se ta bolezen odpravila. Podatki o cepljenju otrok potrjujejo velik napor pristojnega ministrstva. Doslej je bilo brezplačno uporabljenih na Goriškem 156.000 doz cepiva. Vse štiri injekcije Je doslej dobilo 21.000 (83 odstotkov) otrok v starosti do 14. leta, odnosno 88 odstotkov otrok v starosti do 6 let. Slabši so bili dosežki z mladino v starosti od 14 do 20 let, ker ni več pod šolskim nadzorstvom. Med njimi je prve tri injekcije dobilo 7.407 mladeničev (62 odstotkov). Akcija pa se še ni zaključila. Pričakuje se, da se bo uvedla obvezna cepitev proti otroški paralizi, za novorojenčke pa tudi proti tetanusu. V nadaljevanju svojega poročila je dr. Montagna analiziral farmacevtsko službo. Na področju naše pokrajine imamo 27 stalnih lekarn in eno občasno lekarno v Grade-žu, ki se odpira samo poleti. Lekarna INAM v Gorici je namenjena samo zavarovancem tega zavoda. Na podlagi zadnjega ljudskega štetja pa bodo odprli še štiri (tudi v Ločniku), za katere bo v kratkem razpisan javni natečaj. Upoštevajoč, da ima naša pokrajina 137.000 prebivalcev, imajo po teoriji vsaki 4.304 prebivalci po eno lekarno. V Gorici je odnos nekoliko različen. Ker deluje lekarna INAM, ki služi okoli 16.000 osebam, je po ena lekarna na vsakih 2.754 oseb. V naši pokrajini je 8 občin z manj kot 2.000 prebivalci, kjer ni lekarn. Siti polja blizu vasi, zlasti kjer so posejana s koruzo. Tako so zadnje dni opazili veliko krdelo divjih prašičev v Spodnjem Trbilju pri Srednjem. Mrcine so se lotile koruze in uničile več njiv koruznega pridelka. Kmetje zahtevajo, naj lovci preženejo in uničijo požrešne škodljivce, ki Jim uničujejo že itak skromen pridelek. KOLZSAisrvo TOUR DE FRANCE V drugi pirenejski etapi zmaga Belgijca Reybroecka Gimondi še vedno leader - Tudi Bahamontes odstopil Še vedno bombe v Gorici Za veliko 305 mm granato, ki so jo pred dnevi izkopali na gradbišču v Kraški ulici, ter tremi 75 mm granatami, ki so jih našli v Podgori, so predvčerajšnjim odkopali srednjetežko granato tudi v ženskem samostanu v Ul. S. Chiara v Gorici, ko so podpirali nek zid na vrtu. O najdbi so delavci obvestili vojaške izvedence, ki so včeraj odpeljali granato in jo na varnem kraju razstrelili. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna AL CORSO na Korzu Italia 89, tel. 24-43. AIX LES BAINS, 1. —■ Tudi danes je Gimondi brez težave ubranil svojo rumeno majico najboljšega na profesionalnem Touru. Ko jc proti koncu 10 etape od Bagneres de Bigorre do Aix les Bains Motta izvedel napad, da bi preizkusil sile Poulidorja, je Gimondi ostro odgovoril in prisilil svojega tekmeca k predaji. Motta je na cilju priznal premoč Gimondija, ki je trenutno brez šibkih točk. Ce bo vztrajal v tem položaju je gotovo, da se bo letošnji Tour zaključil z zmago Gimondija. Poulidor se je tudi danes poslu-žil taktike pričakovanja in opazovanja. Francoski as se prav gotov i boji sprožiti napad, ker bi s tem pognal v pogon tudi oba italijanska predstavnika Gimondija in Motto. Prav zaradi tega je Pou-lidor verjetno sklenil, da bo v miru počakal na alpske etape, kjer se bo skušal izkazati. Priznal pa je, da je imel v včerajšnji etapi precejšnjo dozo sreče, ker bi gotovo izgubil dragocene minute, če ne bi Gimondi preluknjal zračnico ko je bil z Motto na begu. Gimondi sam je nekoliko razburjen, ker Polidorja ni mogoče zvabiti na led. Večkrat so ga že poskušali spraviti v napad, da bi mu odgovorili in ga preizkusili, a Francoz ni nikoli padel v past. Današnja etapa je potekala v dežju in je tudi zahtevala svoje žrtve: nič krvavega sicer, a tudi Bahamontes se je danes na vzponih proti prelazu Porteta d’Aspe-ta poslovil od Toura. Gpanec je silovito potegnil, a na nekem križišču je zgrešil cesto in se je moral kasneje vrniti. To ga je morda zelo potrlo in sedem kilometrov više je «orel iz Toleda* stopil s kolesa v prah. Med drugimi sta odstopila tudi Everaert in Wolfshohl. Na vrhu prvega prelaza je bil prvi Bellone, a tega so diskvalificirali, ker je motil Ji-mer.eza, kateremu so priznali prvo mesto. V spustu sta se Angla-de in Bellone naglo oddaljila od skupinice, vendar daleč nista pn- n,mil,n,iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHtiifiniiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiil PLAVANJI V TROBOJU ZA POKAL LJUBLJANE Prepričljiva zmaga Dunaja pred Trstom in Ljubljano Vrhovšek je dosegel najboljši tehnični rezultat Deželni rekord Daprettove na 100 m hrbtno Sinoči je bil v pokritem bazenu na Nabrežju Gulli plavalni troboj Trst - Ljubljana - Dunaj za pokal mesta Ljubljane. Zmaga je pripadla bolj homogeni ekipi Dunaja, medtem ko so se morali Tržačani zadovoljiti z drugim mestom, Ljubljančani pa s tretjim. Na plavalnem večeru se je najbolj uveljavil Dani Vrhovšek, ki je dobil tudi nagrado za najboljši teh. nični rezultat. Tržačanka Daprettova pa se je ponovno izkazala na 100 m hrbtno, kjer je zabeležila čas novega deželnega rekorda. Izidi troboja so naslednji: 400 m prosto mošld 1. Spangaro P. Paolo (Ts) 4’42”5 2. Brinovec Vlado (LJ.) 4’51”3 3. Kukla Peter (Dunaj) 4’59”4 4. Schomstein Herbert (D) 5’03”8 5. Breskvar Borut (Lj) 5’07”4 6. Pangaro Roberto (Ts) 5’21”3 400 m prosto ženske 1. Souvan Miša (Lj) 2. Cecchi Annamaria (Ts) 3. Astolfi Sergia (Ts) 4. Grohs Glsela (D) 5. Hole Darja (LJ) 6. Schmalbauer Michaela (D) 6’37”6 200 m prsno ženske 1. Filippovits Christl (D) 2. Ouaggiotti Giuliana (Ts) 3’10”2 3. Petermann Milojka (LJ) 375”0 4. Peschta Hilde (D) 5. Bazelj Vida (Lj) 6. Bianchi Ariella (Ts) 200 m metuljček moški 1. Kleisch Dieter (D) 2. Dermastja Urban (Lj) 3. Vošnjak Boris (Lj) 5’41”7 5’42”1 5’49”6 5’51”6 6’20”9 3’17”3 3’18"8 3’23”0 tenis LONDON, 1. — Lanskoletna zrna. govalka wimbledonskega turnirja Brazilka Maria Bueno Je danes v polfinalu premagala s 6:4, 5:7, 6:3 Američanko Moffit in se uvrstila v finale posameznic, kjer se bo spoprijela z Avstralko Smithovo. Ta je v polfinalu premagala Angležinjo C.C. Trumanovo 6:4, 6:0. V prvi polfinalni tekmi moških parov sta Avstralca Newcombe in Roche odpravila ameriško dvojico Ralston - Richarsdon 5:7, 14:12, 6:4, 1:6, 6:2. 4. Sulligoi Franco (Ts) 5. Vercelli Lucio (Ts) Mueller (D) diskvalificiran 100 m hrbtno ženske 1. Hafner Yvette (D) 2. Dapretto Luciana (Ts) 3. Pfeifer Helga (D) 4. Malli Barbara (Ts) 5. Hole Darja (Lj) 6. Delinšek Sonja (LJ) 200 m prsno ' moški 1. Haber Paul (D) 2. Schranz Kurt (D) 3. Ogrin Tomaž (Lj) 4. Zantedeschi Dario (Ts) 5. Del Čampo Franco (Ts) 6. Pavšič Jernej (Lj) 100 m metuljček ženske 1. Cecchi A. Maria (Ts) 2. Filippovits Christl (D) 3. Souvan Miša (Lj) 4. Peschta Hilde (D) 2’57”5 5- Mogorovich Rita (Ts) 6. Bezek Julja (Lj) 200 m hrbtno moški 1. Vrhovšek Dani (Lj) 2. Chimisso Amedeo (Ts) 3. Danev Bojan (Lj) 4. Koci Josef (D) 5. Iaschi Piero (Ts) Suda (D) diskvalificiran 100 m prosto moški 1. Spangaro P. Paolo (Ts) 2. Matei Aldo (Ts) 3. Posch Belmut (D) 4. Loeffler Balint (D) 5. Orel Boris (Lj) 6. Deu Vital (Lj) 100 m prosto ženske 1. Hafner Yvette (D) 2. Trtnik Zlata (Lj) 3. Grosh Gisella (D) 4. Dapretto Luciana (Ts) 5. Moradei Tiziana (Ts) 6. Bervaus Olga (Lj) Štafeta 4x100 v 4 slogih 1. Dunaj (Suda, Schranz, Kleisch, Posch) 2. Ljubljana (Vrhovšek, O-grin, Dermastja, Brinovec) 4’27”5 3. Trst (Sulligoi, Mattei, Chimisso, Spanghero) 4’34"5 2’25”5 2’29”5 2’39”2 2’40”7 3’20”0 1’13”5 1’16”2 1’22”3 1’22”6 1’29”3 1'39”2 2’48”4 2’54’’9 2’56”9 2’57”2 2’58”5 3’03”5 1T7”1 1’19”8 1’21”7 1’26”6 1’31”8 1’37’T 2’20”2 2’24”6 2’28’’l 2’35”4 2’41”5 57”8 59”0 1'00”2 1’00”8 1’02”4 1’03”5 1’07”5 1’07”9 1’10”7 1’12”2 1’13”7 1’19”5 4’25”9 Štafeta 4x100 m v 4 slogih 1. Trst (Dapretto, Ouaggiotti, Cecchi, Castellan) 5’21”0 2. Dunaj (Hafner, Schallo- witz, Peschta, Grohs) 5’25”5 3. Ljubljana (Boleč, Peter- man, Souvan, Trtnik) 5’47’7 KONČNI IZID 1. Dunaj 162 točk 2. Trst 144 3. Ljubljana 116 TOUR DE L’AVENIR Na cilju prvi Francoz A. Desvages AIX LES THERMES, 1. — Tokrat je zmaga v 11. etapi amaterske dirke po Franciji, ki je šla čez tri prelaze, pripadla domačinu De-svagesu, ki je pustil za seboj lea-derja Diaza. Ta je vseeno ohranil rumeno majico. Na cilju 11. etape Saint Gaudens-Aix les Thermes: 1. DESVAGES (Fr.) 4.55’57” (z odbitkom 4.55’27”) 2. Jose Rodriguez (Sp.) 4.5670” (z odbitkom 4.55’55”) 3. Perurenna (Sp.) 4.56’22” 4. Diaz (Sp.) 5. Herger (Sv.) 6. Sest (VB) 7. Steevens (Hol.) 8. Michelotto (It.) 9. Rudi Zollinegr (Sv ) SPLOŠNA LESTVICA 1. DIAZ (Sp.) 52.19'50” 2. Rodriguez (Sp.) z zaost. 2’49” 3. Herger (Sv.) 3’ 4. Zollinger (Sv.) 4’35” 5. De Loogt (Belg.) 4’51” 6. Corradini (It.) 577” 7. Marine (Sp.) 5’26” 8. Steevens (Hol.) 6’02” 9. Perurenna (Sp.) 8’50” EKIPNA LESTVICA šla, ker je Gimondi sprožil napad, ki se je uspešno zaključil. Na vrhu Col de Porta je Van Looy izrabil priložnost in prvi privozil do cilja gorske nagrade. Belgijec se je pognal sam naprej, a kasneje se mu je pridružil Reynbroeck, ki ga je dohitel in z njim nadaljeval pot do cilja, kjer je sopotnika pustil za seboj in s prednostjo enega kolesa zmagal. Omeniti moramo, da se je tudi Pambianco pridružil Van Looyu v begu. Zal je Italijan imel nevšečnosti s kolesom, kar mu je preprečilo možnost, da si zagotovi etapno zmago. NA CILJU 1. REYBROECK (Belg.) 6.4478” (z odbitkom 6.4378”) 2. Van Looy (Belg.) z odbitkom 6.43’48” 3. Verhaegen (Belg.) 6.44'21*' 4. Pambianco (It.) 5. Castello (Sp.) 6.4578" 6. Haast (Hol.) 6.45’29” 7. Manzaneque (Sp.) 6.45’30” 8. Sangarduy (Sp.) 6.4’48” 9. Motta (It.) 10. Gimondi (It.), 11. Janssen (Hol.), 12. Wright (VB), 13. Perez Frances (Sp.), 14. Simpson (VB), 15. Anglade (Fr.), 16. Brands (Belg.), 17. Kunde (Nem.), 18. Swerts (Belg.), 19. Foucher (Fr.), 20. Zimmermann (Fr.) itd. SPLOSNA LESTVICA 1. GIMONDI (It.) 56.27’45” 2. Poulidor (Fr.) z zaost. 372” 3. Lebaube (Fr.) in Foucher (Fr.) 4’23” 5. Motta (It.) 4’32” 6. Haast (Hol.) 5’09” 7. Van Looy (Belg.) 5’41” 8. Simpson (VB) 6’39” 9. De Rosso (It.) 6’40” 10. Kunde (Nem.) 6’56” 11. Pambianco (It.) 6’58” 12. Zimmermann (Fr.) 7’21” 13. Delise (Fr.) 7'58” 14. Janssen (Hol.) 8’32” 15. Anglade (Fr.) 8’37” 16. Pingeon (Fr.) 973” 17. Gabica (Sp.) 10’08” 18. Boucquet (Belg.) 1074” 19. Uriona (Sp.) 10’40” 20. Perez-Frances (Sp.) 11*02” Itd. LESTVICA PO TOČKAH 1. REBROECK (Belg.) 79 točk 2. Gimondi (It.) 74 3. De Roo (Hol.) 60 4. Janssen (Hol.) 54 5. Van Looy (Belg.) 52 6. Haeltermann (Belg.) 47 7. Motta (It.) 39 8. Boucquet (Belg.) 36 9. Van Benbergue (Belg.) 33 10. Nljadam (Hol.) 32 NA TOURU 1. Španija 2. Italija 3. Francija 4. Švica 5. Holandska 156.57’34” 157.1472” 157.17’36” 157.2671” 157.30’51" itd. Tudi amaterji uživajo poživila AIX LES THERMES, 1. — «Do-ping» na Touru amaterjev. To so danes ugotovili po odstopu francoskih kolesarjev Grosskosta in Bayssiereja, ki sta skoraj istočasno padla s kolesa na tla. Jasno Je, da so pri njima ugotovili znake uživanja poživil, zaradi česar so uvedli preiskavo. Tajnik mednarodne in tudi francoske kolesarske zveze Je izjavil, da mu je eden od kolesarjev priznal, da si Je poživilo sam nabavil, medtem ko mu Je drugi izjavil, da mu je tega izročila neka oseba. Ni izključeno, da je ista oseba, ki je že identificirana, izročila podobno sredstvo tudi francoskemu profesionalcu Lucienu Almarju, ki Je moral zaradi iste slabosti zapustiti Tour. BRUNO KRIŽMAN 25.000 kilometrov 1 9 64 TRST • TOKIO • TRST l«. Pod Je bil po celi hiši sestavljen iz bambusovih preprog, le v jedilnici je bil po tleh poliran nepokrit les. Pod japonske hiše je približno pol metra pod zemljo, ker so tla zelo vlažna. Japonci v hišo nikdar ne •topijo obuti. Pred vhodom pustijo čevlje ali lesene cokle in po hiši hodijo le v nogavicah ali z lahkimi copatami. To delajo iz higienskih razlogov, ker bi sicer zaradi zaprašenih in blatnih ulic hitro vse pomazali. Naše dekoracije Japonci ne poznajo. Nimajo navade, da bi zazobešali slike. Stene so pokrite z raznobarvnim papirjem, vsaka hiša pa ima za dekoracijo lutko, ki Je gejša v zelo živahnem kimonu. Na določenem kraju visi na steni svilena preproga, na kateri Je tkan motiv Jz Japonske. V hiši, katero sem videl, je bil ta motiv ognjenik Fudži. Pred to preprogo je miza, kjer družina poseda v prostem času. Gosta vedno postavijo nasproti tej preprogi in ko sem zbrani družini pripovedo- frrr Tokio — Chiyoda Ku. Yasukuni. Verski spomenik Tokio Chiyoda Ku. Yasukuni. Razstava vaz val o Italiji in Trstu, sem vedno sedel preprogi nasproti. Japonske mize so zelo nizke in okoli njih se ali čepi s prekrižanimi nogami ali kleči. Ko se noge utrudijo v tem položaju — in tujcu se ponavadi utrudijo — jih lahko stegne pod mizo, kjer je luknja in sedi kot na stolici (ne gre pozabiti, da je pod približno za pol metra od tal). Da bi bilo v glavni sobi čim več prostora, se postelje dvignejo k stenam. Kopalnica je na Japonskem ponavadi majhna. Ljudje se u-mivajo izven kadi, v kad, ki je dober meter globoka, pa se gredo samo odpočit in sprostit. Temperatura vode v kadi je med 40 in 45 stopinjami. V Tokiu je pogosto kopanje zaradi vlage in prahu zelo priporočljivo in vsak drugi dan sem šel v javno kopalnico. Javne kopalnice so velika zanimivost Japonske. Pred vstopom vanje si je treba najprej sneti čevlje nato pa še obleko. Moški in ženske se popolnoma goli umivajo v ločenih prostorih, I Ulica v Tokiu skupen za oba spola pa je bazen s toplo vodo. Sprva je tujcu v takem okolju malce nerodno, se pa hitro privadi. V Tokiu, kjer večina hiš nima lastnih kopalnic, so javne zelo pogoste. Stvar, da so v kopalnicah skupaj popolnoma goli moški in ženske, prav nič ne moti morale. JAPONSKE JEDI V japonski hiši sem tudi nekajkrat večerjal. Gospodinja je pripravila »sukijaki« in naučil sem se uporabljati palčice namesto našega pribora. Sprva je šlo zelo nerodno in na račun mojih poizkusov je bilo veliko smeha, ko pa sem pogruntal, kako se v er.i roki pravilno držita obe palčici, je šlo še kar hitro in nazadnje sem dosegel hitrost, kot bi jedel z vilicami. Japonske jedi se močno razlikujejo od naših. Osnovna hra na so tam ribe in riž, veliko pa uporabljajo tudi morske alge. Po izložbah restavracij je veliko krožnikov z raznobarvnimi masami, ki za nas nič ne pomenijo. Tudi okus in vonj japonske hrane sta zelo skrivnostna in v veliki večini primerov se ne ve, kaj se je. Ri- I ‘.rja* h SiLa Tukio. Obzidje cesarske palače be in morske alge znajo Japonci pripraviti na stotine različnih načinov. Specialitete, ki obiskovalcu ne zbežijo, so številne. Najbolj znana je «tempura». To je posebna riba, cvrta na rastlinskem olju, ki se pomoči v vijoličasto omako (ni mi uspelo izvedeti, iz česa je ta omaka pripravljena), v sladko vino »sake«, pripravljeno iz riža, ali samo v sol. Okus tempure za Evropejca ni najbolj prijeten, Japonci pa so zanjo navdušeni. «SukiJakl» je druga Japonska specialiteta. Tu gre za zrezke govejega mesa s čebulo, z zmečkanim fižolom in z morskimi algami. Sukijaki kuhajo v loncu kar na mizi, na kateri se je. Sproti se kuhano meso odvzema iz lonca v majhne skodelice, kjer Je surovo jajce, kuharica pa nalaga v lonec novo meso in začimbe. Sukijaki je zelo okusen, z užitkom pa ga tujec je Jcer vidi, iz česa je pripravljen. Zanimivost Je tudi «Jakitori». To so koščki pečenega kokoš- jega mesa, politi z vijoličasto tipično japonsko omako. Jaki-tori servirajo naboden' na dolgih palčicah in je res zelo dober. Gostilne, kjer pripravljajo jakitori, so majhne in skoraj vse skušajo ohraniti ljudski značaj. V središču mesta jih je zelo malo, v predmestjih pa jih kar mrgoli. Vanje zahajajo največ delavci. Razpoloženje v teh tipičnih restavracijah je vedno veselo, po navadi pa starejši mož igra na violino. (Nadaljevanje sledi) Tokio. Most v cesarsko palačo UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6,11. TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 • II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej- četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS Ljubljana, Stari trg 3/1., tel* fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri cSocietk Pubblicita Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat