ilnl. V Ljubljani, dne 7. aprila 1932. Ste v 34. Letnik LXXI1. (Šol. leto. 1931/32.) Učiteljski Tovariš stanovsko poliiiško glasilo J. V. I/. — sekcije za Dravsko banovino v LJubljani fig Mesečna priloga »"Prosveta« m :-mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmm UredniiHte t* oprava l LjaUJana, FranUlkmmka ulica 6/1. Rokopltov ne vraiamo. Nefranklranlh pteem ne •prejemamo. Uhaja vsak letrtek. Naročnine letim 60 Dtn *a tnoaemstvo SO Din. Člani tekeije J. U. O. plalaje llei t ilenmrtne. Ogla*» po ceniku in dogovora, dmvek poteke. Poti. lek. rai. 11.197. Telefon S111 Ustanovitev učiteljskega gospodarskega sveta» (Otvoritveni nagovor predsednika tov. Ivana Dimnika na prvi seji dne 2. aprila 1932.) O potrebi koncentracije učiteljev - gospodarskih delavcev ne dvomi nihče več. Tej potrebi naj služi gospodarski svet, Iki ga z današnjim zasedanjem otvarjamo in ustanavljamo. Ni to nova institucija, zakaj v okrilju JUU je gospodarski svet že od leta 1926. obstojal, vendar se današnji svet bistveno razlikuje od prejšnjega, ker so v njem zastopane vse učiteljske gospodarske institucije in je ta svet res pravi zastopnik učiteljev - stanovsko-gospodarskih delavcev Dravske banovine. Ustanovitev takega sveta je sklenila seja upravnega in nadzornega odbora sekcije JUU dne 5. septembra 1931. leta. Za sodelovanje v gospodarskem svetu so se izjavile na dopis sekcije št. 399/31-32 z dne 29. septembra 1931. sledeče zadruge in društva: 1. Učiteljska tiskarna v Ljubljani, r. z. z o. z. s svojim dopisom z dne 5. oktobra 1931., s pristavkom za sodelovanje brez vsake obveze, ki bi šla preko določil njenih pravil. V gospodarski svet sta delegirana predsednik upravnega in predsednik nadzornega odbora, odnosno namestnika. Zadruga krije tudi stroške za svoja zastopnika. 2. Hranilnica in posojilnica »Učit. kon-vikta« v Ljubljani, r. z. z o. z. je pristala na sodelovanje z dopisom št. 298/31 od 13. okt. 1931. s pristavkom, da sodeluje brez vsake obveze. Za svoje zastopnike je delegirala načelnika načelstva in nadzorstva, oziroma njihova namestnika. 3. Učiteljska kreditna in gospodarska zadruga v Celju, r. z. z o. z. se je izrekla za sodelovanje z dopisom od 6. oktobra 1931. ter kritje stroškov za svojega zastopnika. 4. Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, r. z. z o. z. se s svojim dopisom od 19. januarja 1932. izreka za sodelovanje ter kritje stroškov za svojega zastopnika. 5. Učiteljska gospodarska poslovalnica v Mariboru, r. z. z o. z. se je izrekla s svojim dopisom št. 54 od 4. novembra 1931. za sodelovanje ter kritje stroškov svojega zastopnika. Kot zastopnika je zadruga delegirala tov. Hrena Antona, predsednika zadruge. 6. Učiteljski dom v Ljubljani, r. z. z o. z. se je izrekel za sodelovanje s svojim dopisom št. 10 od dne 13. oktobra 1931. in za kritje stroškov za svojega zastopnika. 7. Učiteljski dom v Mariboru se izreka s svojim dopisom št. 41 od 1. oktobra 1931. za sodelovanje in za kritje stroškov za svojega zastopnika. 8. Dom učiteljic, r. z. z o. z. v Lju bljk ni, dotedaj še Društvo učiteljic v Ljubljani, je s svojim dopisom št. 65 od dne 15. oktobra 1931 izjavilo, »da še ne ve, v kaki obliki bo obstojalo«, zato se ni izreklo za sodelovanje. 9. Učiteljska Samopomoč, r. z. z o. z. v Ljubljani, se je s svojim dopisom od 7. okt. 1931. izrekla za sodelovanje s pripombo, da se to sodelovanje vrši v okrilju pravil ter krije tudi stroške za svojega zastopnika. 10. Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic v Ljubljani se je s svojim dopisom št. 12/31-32 od 11. oktobra 1931. izrekla za sodelovanje in kritje stroškov za svojega zastopnika. V imenu sekcije JUU za Dravsko banovino Vas prav prisrčno pozdravljam vse zastopnike navedenih ustanov ter Vas naprošam, da odborom svojih ustanov izrazite zahvalo sekcije na polnem razumevanju, ki so ga pokazale s tem, da so se izjavile za sodelovanje v gospodarskem svetu. Sekcija je na svoji seji z dne 5. septembra 1931. delegirala v svet sledeče zastopnike: Andreja Skulja, Viktorja Grčarja, Franca Voglarja in Matijo Brezovarja. Poleg teh zastopajo sekcijo po položaju predsednik upravnega, predsednik nadzornega odbora in blagajnik. Naloga gospodarskega sveta bo dvojna. Svet se bo moral baviti s stanovskim gospodarskim napredkom, baviti se bo moral pa tudi z vprašanjem organiziranega učiteljskega sodelovanja pri narodno gospodarskem delu. Požrtvovalno delo naših starejših tovarišev je ustvarilo lepo število stanovskih gospodarskih ustanov ki se vse lepo razvijajo. Upravljajo jih občni zbori in upravni odbori ustanov. V tesnejši medsebojni zvezi te ustanove dosedaj niso bile. Gotovo pa je, da taka vez ne more biti na škodo ustanovam, temveč nasprotno da bo korporacija v tem pogledu le dvignila in pospešila njihov napredek in jih bo ojačila. Na kako statutarno zvezo naših stanovskih gospodarskih ustanov ni misliti in je to tudi nepotrebno. Zato naj bo naloga danes snujočega se gospodarskega sveta, da tvori to vez med posameznimi stanovskimi gospodarskimi ustanovami. Gospodarski svet naj išče pota in gospodarska načela, kako ustanoviti čim tesnejšo gospodar- sko vez med našimi poedinimi ustanovami, da se bodo medsebojno podpirale ter skupno iskale načel, ki bodo krepila naše stanovsko gospodarstvo. Poudariti in podčrtati pa moram, da bodo zaradi tega ostali občni zbori in upravni odbori poedinih ustanov povsem avtonomni ter bodo sami sklepali in odločali o svojih ustanovah. Gospodarski svet jim bo dajal le nasvete. Ne bo se in se tudi ne more spuščati v njihove interne zadeve. To poudarjam, da si bomo že danes ob ustanovitvi gospodarskega sveta povsem na jasnem glede njegovega stališča do stanovskih gospodarskih ustanov. Druga hiba današnjega stanja je ta, da ni stalnega, tesnejšega kontakta med poedinimi ustanovami na eni in med temi in učitelj-stvom na drugi strani. Ta kontakt se je gojil le v toliko, v kolikor so učitelji člani poedinih ustanov in v kolikor so se posamezne institucije od slučaja do slučaja obračale do Udruženja v poedinih zadevah. Gotovo je, da stalna vez med ustanovami in celokup-nostjo učiteljstva ne more biti- na škodo ustanovam, temveč nasprotno, za njihov razvoj in razmah nujno potrebna. Naloga gospodarskega sveta je, da tvori to vez in jo bo tudi tvoril, ker poleg predstavnikov učiteljskega stanu so v njem zastopane vse naše gospodarske ustanove. Zastopniki učiteljstva bodo skrbeli, da bodo želje in potrebe ustanov objavljene vsemu učiteljstvu. Potom zastopnikov Udruženja pa bodo tudi ustanove čule lahko mišljenje učiteljstva v poedinih vprašanjih in nasprotno, bodo llahko ustanove zaslišale v poedinih vprašanjih mišljenje učiteljstva. Gospodarski svet bo torej tvoril vez med ustanovami samimi in med ustanovami in učiteljstvom ter bo vodil sporazumno delo ter skrbel za sistematičen razvoj obstoječih in eventualno ustanavljanje potrebnih novih ustanov. Gospodarski svet bo predvsem razmotri-val stanovske gospodarske probleme. V prvi vrsti se bo moral svet poglobiti v vprašanje gospodarske vzgoje učiteljstva, da se bo zavedalo v polni meri velike važnosti skupnih gospodarskih ustanov za ugled, razvoj in napreddk stanu ter bo moral iskati potov in sredstev, da vzgojo članstva v tem pogledu izvede v najširšem obsegu. Konkretna naloga gospodarskega sveta bo, da na podlagi sistematične gospodarske vzgoje učiteljstva dvigne krog zadružnikov in članov pri stanovskih zadrugah in gospodarskih društvih ter tako dvigne tudi veljavo in kredit ustanov. Naloga gospodarskega sveta bo, da pritegne na prava mesta gospodarske učiteljske talente, da ne bodo delali v prospeh drugih ustanov, temveč se jim da prilika, da razvijejo svoj gospodarski talent v prid našim stanovsko gospodarskim ustanovam, da bodo te čimbolj strokovnjaško upravljane. Na podlagi sistematične ■ gospodarske vzgoje učiteljstva bo naloga sveta, dovesti učiteljstvo do tega, da bo s pristopom in z naročili podpiralo lastne ustanove, ki so poklicane delati v prid našemu stanu. Namen sveta pa bo tudi, da s sistematično gospodarsko vzgojo dovede učiteljstvo do tega, da se bo posluževalo lastnih in ne tujih ustanov v vsakem primeru, tako da na eni strani ne bo zapadalo v tujo gospodarsko odvisnost, na drugi strani bo na krepilo lastno gospodarsko moč. Naloga gospodarskega sveta bo tudi, razmišljati o tem, da bodo nalagale vse ustanove pa. tudi vse učiteljstvo svoj kapital v lastnih ustanovah, talko da okrepimo lastna podjetja in ne tuja in preprečimo, da ne bodo primo-rana naša podjetja si izposojati kapital pri tujih podjetjih, temveč si bomo lahko pomagali z lastnim kapitalom. Svet bo moral skrbeti, da se racionalno uporabijo tudi naše žrtve in dello v gospodarskem pogledu. Z gospodarsko vzgojo bo treba učiteljstvo usmeriti tako, da ne bo žrtvovalo dela in materialnih sredstev v prvi vrsti za tuje gospodarske zadeve in ustanove, temveč da bo doprinašalo v prvi vrsti žrtve za svoje stanovske zadeve. Naloga gospodarskega sveta bo gospodarska osamosvojitev in okrepitev vsega stanu in ustvaritev prave podlage za uspešno idejno borbo in pridobitev upoštevanja učiteljskega stanu v javnosti. Jasno je, da se bo moral gospodarski svet baviti razmeram in potrebam časa prikladno z vsemi vprašanji naših stanovskih gospodarskih ustanov in po potrebi z njihovo reorganizacijo in napredkom ter bo z nasveti stal upravnim svetom ustanov ob strani. Gospodarski svet bo moral pa razmotri-vati tudi vprašanja organizacije in sodelovanja učiteljstva pri splošnem narodno gospodarskem in zadružniškem delu. V naših stanovskih vrstah je mnogo dobrih privatnih gospodarjev, je pa tudi mnogo vzornih gospodarskih in zadružnih delavcev. To delo učteljskega stanu ni prišlo do prave veljave radi tega, ker ni bilo organizirano. Zato menim, da je širša naloga gospodarskega sveta, da izvede tudi organizacijo učiteljev zadrugarjev in gospodarskih delavečv na-splošnem gospodarskem polju. Svet bo moral razmotrivati vprašanje čim tesnejšega sodelovanja učiteljev - zadrugarjev pri stanovskih in uradniških zadrugah, na drugi strani pa vprašanje organizacije učiteljev - zadrugarjev, ki jim bo dajal nasvete, direktive in oporo pri njihovem delu. Paralelno s tem vprašanjem teče naloga, jazmotrivati o prirejanju zadružnih tečajev za učiteljstvo, za usposobljenje učiteljev za stanovsko in narodno zadružno delo. Prirejanje takih tečajev narekuje razvoj in potreba strokovnega znanja za uspešno in zanesljivo vodstvo zadrug. Neobhodno potrebno pa je to tudi iz razloga, da se omogoči poedinim stanovskim gospodarskim talentom speciali-ziranje v poedine panoge in v izogib diletant-skemu gospodarskemu delu pri gospodarskih zadrugah in društvih, ki vodi često do nepopravljivih katastrof in velke škode ideji sami v moralnem oziru. Gospodarski svet pa se bo moral baviti tudi z organizačnimi gospodarskimi vprašanji ter bo moral dajati tudi Udruženju tozadevne nasvete. V nadi, da bo gospodarski svet res pravi reprezentant učitelljev gospodarskih delavcev in voditeljev v Dravski banovini, ki bo družil in koncentriral vso gospodarsko silo učiteljstva v prid stanu, narodu in državi, otvarjam prvi učiteljski gospodarski svet v tej sestavi, Vas kot zastopnike učiteljskih gospodarskih ustanov ponovno iskreno pozdrav-ljan ter želim gospodarskemu svetu obilo uspeha pri delu. S tem prehajam na dnevni red! Po predsednikovem nagovoru so navzoči sprejeli nastopni »PRAVILNIK« učiteljskega gospodarskega sveta za Dravsko banovino. Čl. 1. Gospodarski svet je posvetovalni organ upravnega odbora sekcije JUU za Dravsko banovino in učiteljskih gospodarskih in socialnih ustanov. Čl. 2. Namen gospodarskega sveta je: a) Razpravljati o načelnih stanovsko -gospodarskih vprašanjih ter dajati organizaciji in učiteljskim ustanovam skupne smernice za gospodarski razvoj; sodelovati pri sestavi in izvajanju stanovskega gospodarskega programa; delovati za gospodarsko osamosvojitev učiteljskega stanu; razpravljati o načelnih vprašanjih glede sistematičnega, organiziranega sodelovanja učiteljskega stanu pri narodno-gospodarskem delu; b) ustvarjati vez med učiteljskimi gospodarskimi in socialnimi ustanovami ter iskati potov za čim tesnejše sodelovanje in enotno načelno postopanje v svrho okrepitve stanovskega gospodarstva; c) ustvarjati vez med učiteljskimi ustanovami in učiteljstvom po sekciji JUU v svrho upoštevanja potreb ustanov s stran učiteljstva in učiteljskih želja s strani ustanov in v svrho sporazumnega dela za sistematičen razvoj že obstoječih in eventualno ustanavljanje novih ustanov; č) skrbeti za sistematično gospodarsko vzgojo učitelljstva, da se bo zavedalo pomena stanovskih gospodarskih ustanov in gospodarskega dela med narodom; d) z gospodarsko vzgojo učiteljstva dvigniti krog zadružnikov in članov pri ustanovah ter s tem dvigniti veljavo in kredit ustanov; e) nuditi priliko stanovskim gospodarskim delavcem (strokovnjakom), da se uveljavijo pri stanovskih gospodarskih ustanovah; f) organizirati akcijo, da se bo učiteljstvo posluževalo v prvi vrsti učiteljskih gospodarskih ustanov ter tako krepilo lastne ustanove in stanovsko gospodarsko moč; g) delovati na to, da bodo ustanove in učiteljstvo nalagali razpoložljiv kapital v lastnih podjetjih ter s tem ustvarili možnost, da obratujejo stanovske ustanove s stanovskim kapitalom, da tako pride dobiček zopet v stanovskb korist; h) usmeriti učiteljstvo, da bo svoje delo in materialne izdatke racionalno uporabljalo v prvi vrsti v korist lastnih stanov, ustanov. i) baviti se z napredkom in reorganizacijo učiteljskih ustanov v obliki nasvetov upravnim odborom in eventualnemu razširjenju ali z osnovanjem novih ustanov. j) izvesti pod okriljem gospodarskega sveta organizacijo učiteljev-zadrugar jev in to v svrho smotrenega sodelovanja učiteljstva pri splošnem narodno - gospodarskem in zadružniškem delu. Gospodarski svet bo dajal oporo, nasvete in direktive za zadevno učiteljevo delo; k) organizirati učiteliske zadružno-gospo-darske tečaje, kjer se bo usposabljalo učiteljstvo za zadružno in gospodarsko delo; 1) baviti se z organizačnimi gospodarskimi vprašanji ter dajati Udruženju zadevne nasvete. Čl. 3. Članstvo gospodarskega sveta sestoji iz zastopnikov učiteljskih gospodarskih in socialnih ustanov in zastopnikov sekcije JUU za Dravsko banovino. Zastopnike učiteljskih gospodarskih in socialnih ustanov delegirajo na vabilo sekcije JUU v gospodarski svet upravni in nadzorni odbori ustanov. Sekcijo JUU zastopajo v gospodarskem svetu: predsednik upravnega odbora, predsednik nadzornega odbora in blagajnik sekcije po položaju ter 4 člani, ki jih delegira uprav, in nadzorni odbor sekcije. Čl. 4. Konstituiranje gospodarskega sveta se izvrši na prvi seji sveta po vsakoletni ba-novinski skupščini tako, da si svet iz svoje srede izvoli načelnika, I. in II. podnačelnika, tajnika in tajnikovega namestnika. Čl. 5. Seje sveta se vrše na poziv sekcije. Vsakokratna seja določi dan in dnevni red prihodnje seje. Sekcija mora sklicati sejo tudi, ako zahtevajo to 3 ustanove pismeno ter naznanijo predmet razprave in poročevalce. Po nujni potrebi skliče predsednik sveta sejo tudi pred rokom, določenim na zadnji seji. Seje so sklepčne, ako je navzočnih polovica članov. Sklepi gospodarskega sveta niso obvezni za ustanove, temveč se smatrajo le kot nasveti upravnim in nadzornim odborom. Čl. 6. Sedež ima gospodarski svet pri sekciji JUU, ki vodi tudi vse administrativne posle sveta. Za vodstvo administrativnih in organizačnih poslov ima svet svoje odse-kovo tajništvo. Vse poslovanje gospodarskega sveta se vrši po sekciji JUU. Dopisi, ki jih pošilja gospodarski svet, nosijo naslov sekcije JUU. Vse vloge, ki se odpošljejo po sekciji, izdela gospodarski svet za čistopis sam ter jih predloži v dovršeni obliki sekciji, da izdela čistopis in izvrši odpravo dopisa. Čl. 7. Organizacijo referentov ali podod-sekov pri sreskih društvih sekcije JUU izvede gospodarski svet sam. Za organizacijo učiteljev - zadrugarjev, narodno - gospodarskih delavcev se lahko osnuje poseben pododsek, ali pa se kooptira-jo do 3 člani učitelji - narodno gospodarski delavci v gospodarski svet, ako je kritje za te izdatke predvideno. Prenos poslov na ta pododsek in ureditev odnosov uredi gospodarski svet. Čl. 8. Stroške za seje nosi vsaka ustanova za svoje zastopnike, sekcija pa za svoje. Stroški uprave i. dr. se krijejo iz proračunskih prispevkov JUU in prispevkov ustanov, to pa s pristankom upravnih in nadzornih odborov ustanov. Blagajniške posle gospodarskega sveta vodi blagajnik sekcije JUU. Vse poslovanje in računi so podvrženi nadzornemu odboru JUU. Gospodarski svet si lahko osnuje pri sekciji JUU za kritje svojega poslovanja in dosege svojih namenov poseben sklad, v katerega se stekajo prostovoljni prispevki. Čl. 9. Glasilo gospodarskega sveta je stanovsko glasilo sekcije JUU — »Učiteljski Tovariš«: glasilo učiteljev, zadrugarjev narodnogospodarskih delavcev glede idejnih in organizačnih člankov je »Prosveta«. Čl. 10. Izprememba pravilnika se izvrši na predlog gospodarskega sveta, ako se za to izjavi večina včlanjenih ustanov in jo potrdi upravni odbor sekcije JUU. Poročilo o konstituiranju »Učiteljskega gospodarskega sveta za Dravsko banovino« in sklepe, ki so bili sprejeti na prvi seji, objavimo v prihodnji številki. Važne določbe iz finančnega zakona za leto 1932./33. Ukinitev srednjih šol in učiteljišč. § 22. — 1. Ministrski svet je pooblaščen, da more na predlog prosvetnega ministra s 1. julijem ukiniti gotovo število gimnazij, učiteljišč, realnih gimnazij in klasičnih razredov na realnih gimnazijah, kakor tudi, da more spremeniti gotovo število popolnih srednjih šol v nepopolne in to v okviru proračunske možnosti. — 2. Direktorji onih popolnih srednjih šol, ki se spremene v nepopolne, ostanejo še nadalje na svojih mestih, dokler ne bodo stopnjema premeščeni za direktorje popolnih srednjih šol, dobijo drug položaj, ali so upokojeni. — 3. Državna poslopja in ostalo nepremično premoženje srednjih in srednjih strokovnih šol, ki so bile ukinjene, so na razpolago ministrstvu prosvete z vsem svojim inventarjem. — 4. Učno, tehnično, administrativno in ostalo osobje srednjih in srednjih strokovnih šol, ki bi bile ukinjene, more minister prosvete obdržati v državni službi, upokojiti ali pa odpustiti in to po proračunski možnosti in službeni potrebi. Spremembe zakona o srednjih šolah. § 24. — 1. V zakonu o srednjih šolah se dodajo in menjajo stavki in to: V § 8. se zadnji stavek ukine in se zamenja z novim, 'ki se glasi: Število razredov v popolnih in nepopolnih gimnazijah po oddelkih odredi minister prosVete. V § 7. se doda nov odstavek, ki se glasi: V sedanjih srednjih in srednjih strokovnih šdlah odreja minister prosvete število učencev po razredih in to največje in najmanjše, kakor tudi številčno razmerje moških in ženskih učencev v posameznih razredih mešanih šol. § 16. se spremeni in glasi: Direktorji in profesorji samoupravnih in priznanih privatnih verskih srednjih šol morajo popolnoma ločene glede učiteljstva in ad-profesorji državnih srednjih šol. Samoupravne šole morejo biti popolne in nepopolne: Popolne z 8 razredi in nepopolne s 4 nižjimi razredi ali 4 višjimi razredi. Biti marajo popolnoma ločene g^ede učiteljstva in administracije od državnih srednjih šol v istem kraju. Šolski odbor ali uprava samoupravnih šol se obrača na ministrstvo prosvete, da jim postavi direktorja in potrebno število profesorjev po strokah, ki jih pa plačujejo šole iz lastnih proračunov. Minister prosvete nastavlja direktorje in profesorje za te šole s plačami in vsemi dohodki, kakor bi jih imeli v državnih šolah. Ako so upokojenci, ne prejemajo pokojnine niti dohodkov, ki spadajo k pokojnini. Minister sme preklicati pristanek na prejšnjo izvolitev in v tem slučaju je samoupravno telo dolžno odpustiti ga takoj iz službe. Direktorjem se štejejo službena leta, ki so jih prebili v samoupravnih šolah, ko se vrnejo v državno službo, ali pri upokojitvi, ako so bili prej direktorji ali profesorji državnih srednjih šol, 'kakor da bi odslužili ta leta na državnih srednjih šolah. Službena doba profesorjev samoupravnih srednjih šol se smatra pri vrnitvi v državno službo, kakor bi jo odslužili v državni službi. Direktorji in profesorji samoupravnih šol napredujejo kakor direktorji in profesorji državnih srednjih šol. Profesorji, ki bodo 30. junija 1932. na samoupravnih srednjih šolah, bodo razrešeni svoje dolžnosti. Nova imenovanja za bodoče šolsko leto se izvršijo po odredbah tega zakona. § 51. se doda nov stavek: Učenci 5., 6. in 7. razreda smejo po agati popravni izpit samo iz 1 učnega predmeta v predpisanem času. Spremembe zakona o učiteljskih šolah. — 2. V zakonu o učiteljiščih se menja: V vseh členih zakona o učiteljiščih se menja beseda »oblast« ali »oblastna« z-besedami »banovina« in »banovinski« in beseda »tromesečje« z besedo »polletje«. Šolsko leto se začenja 5. septembra z vpisovanjem učencev in se konča 4. septembra prih. 'leta. Od 24. avgusta do 4. septembra se morajo izvršiti vsi izpiti. Predavanja se prično takoj po vpisu najkasneje 10. septembra. Polletja začenjajo in končujejo v istem času, kakor v srednjih šolah. Za dijake 5. razreda učiteljišč veljajo glede konca predavanj in polaganja popravnih. izpitov in učiteljskega diplomskega izpita odredbe zakona o srednjih šolah, kakor za dijake 8. razreda. Dijaki vseh razredov morajo polagati popravni izpit samo iz 1 učnega predmeta ali iz dveh veščin, v nasprotnem slučaju ponavljajo razred. V § 33. se ukineta 3. in 4. odstavek in zamenjata z novim, ki se $'asi: O številu dijakov in dijakinj, ki se sprejemajo v prvi razred, odloča minister prosvete. Minister prosvete more dopustiti naknadni vpis najdelj do konca septembra v PI.„ III., IV. in V. razred, kakor tudi vpis v I. razred onim dijakom, ki so se pravočasno prijavili za sprejem na učiteljišče in položili izpit, pa so bili kot nadštevilni odklonjeni. V § 34. se ukine drugi odstavek in se doda: Sprejemnim izpitom na privatnih učiteljiščih prisostvuje poslanec ministra prosvete na stroške šole, v kateri se izpit vrši. V § 52. se po tretjem odstavku doda nov odstavek, ki se glasi: Za direktorje na učitel jiščih morejo biti imenovane tudi one osebe, ki izpolnjujejo vse zahteve za direktorsko mesto na popolnih srednjih šolah. Narodna gledališča. § 26. Tri državna narodna gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani dobivajo državno subvencijo za kritje zgradb in inventarja, a vsi ostali izdatki: honorarji, režijski stroški in ostali materialni izdatki padejo v breme celokupnih dohodkov teh gledališč po specialnih proračunih, ki jih odobrava minister prosvete sporazumno s finančnim ministrom. Štiri oblastna narodna gledališča s sedeži v Skoplju, Sarajevu, Novem Sadu in Osi-jeku (skupno) in v Mariboru se vzdržujejo s svojimi dohodki in subvencijo po proračunu, ki ga odobrava minister prosvete. To velja tudi za banovinska gledališča, le njihov proračun dohodkov in izdatkov odobrava ban. Vsa omenjena gledališča so oproščena plačevanja taks iz tar. Br. 99-a (1) zakona o taksah. Vstopnine za muzeje in pok. fond. § 27. 1. Minister prosvete je pooblaščen, da sme uvesti plačevanje vstopnine za muzeje. Dohodki od teh vstopnic bodo služili za kritje stroškov muzeja po pravilniku, ki ga bo izdalo ministrstvo prosvete v sporazumu s finančnim ministrom. 2. Za centralni pokojninski fond članov gledališč se pobira na vse vstopnice in to: a) Za gledališča in umetniške koncerte in prireditve in sploh za vse vstopnice umetniških ustanov od vsakega sedeža po 0 50 Din do 5"— Din. b) Na brezplačne vstopnice gornjih ustanov do 3"— Din. Minister prosvete je pooblaščen, da v sporazumu s finančnim ministrom predpiše pravilnik o načinu pobiranja teh taks, oddaje nabranih vsot upravi centralnega pokojninskega fonda in o kontroli nad tem fondom. Ostale odredbe. § 54. Kredit za upokojitve vseh uradnikov in ostalih drž. uslužbencev civilnega reda vseh strok, odobren v razdelju pokojnin in invalidskih podpor proračuna državnih izdatkov za to leto, se uporablja po odobrenju finančnega ministra. § 55. 1. V breme prostega kredita enega uradnika višje grupe se more postaviti samo 1 uradnik nižje grupe tako, da se ne more prekoračiti število niti skupna vsota kredita, odobrenega po proračunu. 2. V centra nem presbiroju predsedništva ministrskega sveta se morejo v breme odobrenih kreditov za uradnike in uslužbence postavljati dnevničarji s tem, da se število in vsota proračunskih kreditov ne prekorači s temi nastavitvami. 3. Ministri smejo postavljati in premeščati uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega za osebne izdatke teh uslužbencev po proračunu, brez ozira na njihovo številčno stanje in višino kreditov, odobrenih z istim proračunom v ministrstvu in posameznih banskih upravah ali finančnih direkcijah in njihovih področnih ustanovah ali ostalih ustanovah. § 56. Z dnem, ko stopa v veljavo ta zakon, preneha obveznost zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev vseh onih oseb, ki se jemljejo v sllužbo države, kakor tudi dnevničarjev ali honoriranih uslužbencev. Za osebne in rodbinske podpore za te osebe se ustanovi »Podporni fond pomožnega osobja v državni službi.« Mesečni prispevek znaša 5% od brutto dohodkov. Finančni minister je pooblaščen, da predpiše z uredbo sestavo in upravljanje tega fonda, kakor tudi pogoje, na podlagi katerih se pridobi in izgubi pravica na podporo. § 57. 1. Osebni upokojenci, državni in samoupravni, ne smejo biti zaposleni po državi in pri državnih podjetjih. To se ne nanaša na upokojene univerzitetne profesorje, ki kot priznani znanstveniki delujejo na univerzah v svojstvu honorarnih profesorjev, na upokojene univerzitetne profesorje, ki kot tehnični strokovnjaki delujejo pri komasacijskih ope-ratih, stenografe v narodnem predstavništvu, uradnike centralnega presbiroja, kakor tudi upokojence vojne invalide. 2. Osebnim upokojencem, državnim in samoupravnim, zaposlenim v službi pri banovini ali občini ali pri njihovih podjetjih, pripada, dokler ta služba traja, zmanjšana pokojnina, izvžemši rodbinsko doklado in sicer: a) za V\ onim, katerih mesečni btto dohodek znaša od 600—1499 Din; b) za V» onim, katerih mesečni btto dohodek od te zaposlitve znaša od 1500—2499 dinarjev in c) za H onim, katerih mesečni btto dohodek od te zaposlitve znaša 2500—4499 Din. 3. Odredbe drugega odstavka tega paragrafa veljajo tudi za one drž. upokojence, ki jim je pokojnina odrejena po zakonih, sprejetih pred 1. julijem 1923., ako njihovi btto mesečni pokojninski dohodki, ne računajoč rodbinskih doklad, znašajo več nego 300 Din. To velja tudi za upokojence — vojne invalide — zaposlene pri državi ali samoupravi, katerih mesečne pokojnine, ne računajoč rodbinske doklade, znašajo več nego 3000 — dinarjev. 4. Upokojencem iz drugega odstavka tega paragrafa, kakor tudi upokojencem - vojnim invalidom, zaposlenim od države ali samouprave, katerih mesečni btto dohodki znašajo več nego 5000 Din, ne pripada pokojnina. 7. V §-u 157. zakona o> uradnikih z dne 31. marca 1931. leta namesto besed: »Zmanjša se za 30%« stavi se »zmanjša se za 50%«. 8. V drugem odstavku §-a 252. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. leta pride na koncu namesto pike vejica in se doda: negle-de na predpise § 49. 9. V §-u 263. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. leta se doda nov 7. odstavek, ki se glasi: (7) Ako je uslužbenec upokojen, preden poteče rok enega leta iz prvega odstavka, se vzame kot osnova za določitev količine osebne pokojnine njegova plača in položajni dodatek grupe, v kateri je bil v času upokojitve. Rodbinska pokojnina se odreja po predpisih §-a 139. od pllače, po kateri se vlagatelju odreja osebna pokojnina s tem, da rodbina naknadno vplača vlogo od dne napredovanja v višjo grupo do dne smrti, ako je uslužbenec, katerega rodbina ima pravico, umrl kot aktivni uslužbenec, a od dne napredovanja do dne upokojitve, ako je uslužbenec, po katerem prihaja ta pravica, umrl kot upokojenec. 10. Zadnji stavek § 332. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, se menja in glasi: A ostanejo v veljavi §§ 21., 51. in 107. 15. Ko stopi v veljavo zakon o podaljšanju odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 10. avgusta 1929. leta, se ima smatrati, da je člen 281. finančnega zakona ža 1922./23. leto preneha' veljati. 16. Od dne, ko stopi v veljavo ta zakon, prenehajo veljati rešenja ministrskega sveta F. A. br. 4320 z dne 27. maja 1920. in D. R. br. 121.339 z dne 8. decembra 1924. 19. Na predlog finančnega ministra more ministrski svet z uredbo menjati in dopolnjevati zakon o znižanju prejemkov z dne 20. septembra 1031. z dopolnilom z dne 29. oktobra 1931. § 65. 2. Državni strokovni izpit in višji državni strokovni izpit se vrši brezplačno. K zakonu o zadrugah. i § 66. 2. V zmislu §§ 1. in 24. zakona o zadrugah državnih uslužbencev z dne 3. nov. 1931. se ne bodo vračale vsote, ki so bile od 1. julija 1928. do 1. decembra 1931. vplačane po čl. 70.. točka 4. uredbe o nabaVljalnih zadrugah državnih uslužbencev in savezu na-bavljalnih zadrug drž. uslužbencev z dne 5. decembra 1920. s spremembami in dopolnitvami z dne 12. maja 1928. Od tega so izvzete vsote, katerih povračilo je bilo odrejeno z razsodbo državnega sveta do dne, ko stopi ta zakon v veljavo. M1R0S1J1VJ1LEIIGEB mmmmmm ljvil jih jurčieev trg Štev. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtiak. SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU! Damski modni atelie Jov. Potočnik — Ljubljana, sedaj Šmartinska cesta št. 24 (kavarna „Viadukt"), izdeluje damsko garderobo po najnovejših inozemskih journalih. Kostumi — plašči — specialno krojaško delo. - Izdeluje tudi kroje po meri. — Zunanjim po sliki in meri poštnoobratno. Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! LISTEK Prijatelju učiteljskega stanu. Ob smrti dr. Stanka Vurnika. Pomlad! Pomlad! Zakaj nosiš enim svežino, oživljenje, drugim, ki še pričakujejo z vso silo neuteš-ljivega hrepenenja, pa — smrt. Te dni je prenehalo biti srce velikega prijatelja našega stanu dr. Stanka Vurnika, kustosa ljubljanskega muzeja, enemu najna-darjenejših iz vrst naše mlade generacije: Kot mož, ki se je globoko in z vso mlado strastjo zajedel v svoje priljubljeno področje v narodopisje in glasbo, je stopil tudi v prijateljske stike z našim stanom. Bil nam je res iskren prijatelj, poudarjal je-to i v intimnejših družbah i potom tiska kot glasbeni recenzent li* stov iz Jugoslovanske tiskarne. Mladi mož je bil poln zasnov za svoje bodoče delo. Lanske velike počitnice smo sedeli v precej veliki družbi na vrtu ljubljanske »Zvezde«. Bila je pestra družba, v svoji sredi smo imeli znance iz ČSR, člane JČ Lige iz Bu* djejovic. Dr. Vurnik je ves razvnet pripovedoval o nujnosti, da rešimo naše star^ običaje pozabljenju. »Baš zdaj zbiram snov iz vražarstva. Ko bom imel zbranega dovolj, pa se bom polotil — coprnije, in potem tudi Vam ne bo s!'abo!« je menil v prostodušnem smehu. Pa je spet ves resen nadaljeval. Zdaj zbiram navodila, kaj rabimo in ka= ko je treba te stvari zbrati. Pa se bom potem obrnil kar na Vašo organizacijo, ki bo gotovo tako ljubezniva in mi pomagala pri delu. Vem, da se ravno na učiteljstvo lahko najbolj zanesem. Saj jih že dosedaj cenim kot najbolj idealne in podjetne naše kulturne delavce. Naš muzej jim je dolžan veliko zahvalo za svojo bogatijo!... — Pa ga je vrgla v bolniško posteljo in v prerani grob tuberkuloza, narodna bolezen mladih slovenskih talentov, in mu je iztrgala iz rok pero. Le kdo bo stopil na njegovo mesto, izpolnil vrzel za dr. Vurnikom in hitel reševat naše narodne običaje, ki tonejo z vso naglico v pozabljenje? 9 Kljub svojim mladim letom — morda pa ravno zato? — je imel dr. Vurnik pred seboj močno začrtano pot. Vedel je, kaj naša kultura potrebuje. Mož na svojih mestih. On je bil, ki je znal s svojo tehtno besedo vzbuditi v mladih silah zaupanje do lastne osebe, do lastnega dela. Vurnik je kazal naši kulturi — pot! Ni maral tiste izhojene, po ravnici, udob* ne in komodne. On ji je bil kažipot navzgor, kamor so jo speljali naši kulturni sosedje. In to pot je bilo treba pri nas šele trasirati, čistiti, širiti. Dr. Vurnik je bil z vsem svojim znanjem, z vso svojo inteligenco, z vsem svojim žgo« čim sarkazmom in z mehko prijateljsko besedo kot nalašč za gradbenega inženjerja naše kulture. Le žal, da ga je Morana sklonila ob prvih kilometerskih kamnih! Naš UPZ ga bo štel vedno med svoje podpornike in prijatelje, V tistih časih, ko se je ustanavljal in so mnogi mislili, da je Uči» teljski pevski zbor za našo kulturo odveč, je bil ravno on med tistimi, ki je zatrjeval, da naša sodobna glasba naravnost kliče po obstoju UPZ. V tem smo si bili enotni z dr. Vurnikom: našega pev. zbora ne potrebujemo za predna-šanje pesmic: »Moj očka ima konjička dva«, ali pa »Gor čez izaro« — (kljub temu, da sta obe pesmi krasni in — naši). Za izvajanje takih pesmi ogromne žrtve članov UPZ niso potrebne, zato so tu drugi zbori, ki jim niso stavljene take organizacijske ovire kakor učiteljem-pevcem, ki so razkropljeni po vsej banovini, za vaje v Ljubljani pa morajo po« seči v lasten — žep. UPZ pa rabimo za izvajanje naših sodobnih pevskih skladb, za re= produkcijo iz rokopisov in za korajžo skla- dateljem. ki pišejo podžgani po neumornem delu UPZ. Dr. Vurnik je to vedel, in zato je bil na» šemu UPZ vedno odkritosrčen, iskren prijatelj in kritik. Da je imel prav že pred leti, naj govori dejstvo, da je za binkoštni pevski festival (o katerem poroča »Učit. Tovariš« na drugem mestu) kot edini slovenski pevski zbor, da prednaša v skupnem koncertu prvorazrednih pevskih zborov ostalih slovanskih narodov sodobno slovensko skladbo. To priznanje vodstva festivala je poklon stanu, priznanje našim pevcem in potrdilo, da je dr. Vurnik pravilno cenil UPZ že pred leti. Mladega moža, ki ga je dostojno ocenilo vse naše dnevno časopisje, je spremila na njegovi zadnji poti tja k Sv. Križu nevelika družba pogrebcev. Na poslednji poti ga je spremil celokupni odbor UPZ s predsednikom tov. Dragom Supančičem, dirigent tov. Srečko Kumar pa je prihitel k svežemu grobu dr. Vurnika celo iz Zagreba. Prijateljstvo za prijateljstvo! Brez pom-pa in zunanjega bleska, ki ga je skromni dr. Vurnik sovražil vse -življenje, so ga ponesli v mrzlo popoldne in ob zadnjih akordih Vur= niku v slovo, se je pridružil k »Ljubljani« pod vodstvom dr. Dolinarja tudi del našega UPZ. Pokoj duši prijatelja našega stanu in našega dela! —nč— Slika medvojnega šolstva. (Spomin ob 60-l»tnici ravnat, dr. Tominška.) Začetkom šolskega leta 1915.-16. sem pri* šel na drž. gimnazijo v Mariboru, kjer je bilo več nemških učiteljev kakor slovenskih: pa sem se zavedal, da nisem dobrodošel niti nemškim kolegom niti oficijelni javnosti, ki seveda v tistih najbolj šovinističnih tednih ni mogla trpeti niti dosedanjih, kako bi prenesla tiho še nove namestitve slovenskih uradnic kov. Pa je že tako bilo*. Ravnateljstvo je ime* lo pravico nastaviti suplente. in ravnatelj dr. Tominšek je nastavil mene. Ker je bil dr. To-minšek tudi član deželnega šolskega sveta v Gradcu, te namestitve od zgoraj niso mogli preprečiti. Nič se ni zgodilo in vse je šlo gladko svojo pot. Ravnateljstvo mi je odkazalo poleg pouka v slovenskih paralelkah tudi pouk zgodovine in zemljepisa v četrtem nemškem razredu. Bil je to svojevrsten razred, v katerem so sedeli sinovi naj zagrizene j ših mariborskih Nemcev (n. pr. pastorja Mahnerta), vendar voljni in dobri dečki finega obnašanja. Priznati moram, da smo se vse leto do* bro razumeli, razen ... V razredu je vladalo zame naravnost strašno ozračje. Na zadnji steni je visela alegorična slika »Očeta Rena«, obdana z nemško frankfurtersko zastavo, na stranskih ste* nah pa so bile v okvirih zahvalne diplome za ustanovnine Siidmarki in Schulvereinu. Raz» rednik je bil pač najnestrpnejši vseh profesorjev, kar jih je premogla mariborska gimnazija, doktor Mühlbacher. Prekašal ga je morda edino še profesor na mariborski realki dr. Müller, ki je bil hkratu tudi predsednik nemškega političnega društva v Mariboru. -—-Tako je bilo ozračje v razredu, tak je bil vpliv razrednika. Moralo je nekje izbruhniti. Sobotna številka (od 24. marca 1917) »Marburger Zeitung«, ki je izhajala pod uredništvom silovitega Jahna, je prinesla o zborovanjti društva »Deutscher Verein für Marburg und Umgebung« to-le poročilo: Schriftleiter Norbert Jahn machte davon Mitteilung, daß sich im 'hiesigen Staatsgymnasium eine slowenische Lehrkraft befindet, welche von den deutschen Gymnasiasten verlangt, daß sie die Namen aller deutschen Städte, Märkte und Ortschaften in Unter* steier mit den zum Teile erst in der jüngsten Zeit erfundenen und konstruierten windischen Namen bezeichnen. Es wurde beschlos- t Splošne vesti. MLADINSKI PEVSKI ZBOR TRBOVLJE-VODE V BEOGRADU. Na Jožefovo zvečer smo se srečno Vkrcali na udobna pulmana z goro košar in kov-čegov, odej in blazin. Zunaj črna tema in sneg, v vozovih živ-žav po vseh klopeh, pon-cah in hodnikih. Kaj pa mislite — v Beograd pa trbovski pevci — ta živa knapovska druščina' Po Zagrebu se je pisano življenje počasi vneslo, bolj in bolj so postajali glasovi dremavi, doki/er ni vse zasanjalo po klopeh, tleh in policah. Neskončna je slavonska planjava, lepo pokrita z debelo zimsko- plahto — le ceste in pota — dolge blatne reke. S prvim svitom smo na nogah. Malo se opotekamo, pretegujemo odrevenele ude in mane-mo oči. Še vedno beži ob vlaku monotona ravan. Sneži in sneži. Štejemo postaje, občudujemo črede prašičev in pomiiujemo blatne nedeljske romarje. Mi smo na toplem in suhem! Fantje jo vžigajo — korajža rase — Beograd ni več tako daleč! V Zemunu se mrzlično mašijo v košare in cule odeje, štru-ce, steklenke, blazine. Počešemo kuštrave glave, poravnamo gube po hlačah in že smo pripravljeni na tople sprejeme. Nadalje gre s filmsko brzina Skavti nas obsujejo in sprejmejo našo prtljago v varstvo. Mi pa korakamo kot imenitna pevska bratovščina ponosno k izhodu. Sprejem pevske družine Obilica, Cankarja, slovenskih društov, naših senatorjev in poslancev i. dr. in že občudujemo ponosne palače prestolnega mesta. V »Djačkem domu« nas gostoljubno sprejmejo, za hrano pa se potrudimo v bližnji »Učiteljski dom«. Vse gre v redu — kakor po maslu. Pa kaj bi dolgo opisoval naše ceplja-nje po živahnih beograjskih ulicah — vse tri dni je snežilo — dnevno časopisje pa nas je zvesto spremljalo korak za korakom. V ponedeljek 21. marca popoldne ob štirih smo prvič odprli pevska usta na stežaj. Narodno gledališče nabito mladine. V dvorni Joži Nj. Veličanstvo kraljica Marija z vsemi kraljeviči. Tovariš Šuligoj dirigira homogeni, do skrajnosti discip'inirani rudarski pevski celoti. Eksaktno prednašanje vžiga in zadivlja bratsko srbsko mladino — neskončni aplavzi se ne poležejo. Dirigent se smehlja in priklanja — pevska četa mirno sprejema priznanje. Ne upa si prav na dan s prekipevajočim ponosom in radostjo — iz lož jih pazljivo, a dobrohotno gledajo oči kraljice Marije in pokrovitelja kraljeviča Petra. Zvečer pa v ogromno, bleščečo Kolariče-vo dvorano, izbrana prestolniška publika — številna slovenska kolonija. V prvi vrsti minister g. Pucelj, predstavniki drugih ministrstev, številni senatorji in poslanci, prosvetni šef Dravske banovine g. Mazi, predsednika izvršnega odbora in ljubljanske sekcije JUU itd. Takole se jim bere iz oči in obrazov, da ne pričakujejo kaj posebnega v pevskem pogledu. Je pač tam gori v tej črni dolini kriza in beda — pa beračijo revčki za dinarje in dobro besedo. Tovariš A. Beg jedrnato oriše v uvodni besedi Trbovilje in proletarsko mladino. Nato pa od pesmi do pesmi. Dvorana strmi, si mane oči in vrta ušesa. Ali je to naš zbor? Je možno, da ustvari naša mladina kaj tako zrelega in veličastnega? Aplavzi tresejo marmorne stene glasbenega svetišča — solze polzijo po licih. Dirigenta oblegajo številni častilci kot čarodeja — mladino objemajo presrečni Obi'ličevi bratje. Enodušna sodba glasbenikov — nima primera v naši državi! sen. Schritte gegen eine solche nationalpoli* tische Praxis zu unternehmen. Ko sem prečital to poročilo, mi je posta* lo resnično tesno pri srcu. Zavedal sem se, kako politično moč ima Deutscher Verein, zavedal pa tudi, da sem sam vojaščine le začasno oproščen. Prva misel mi je bila, kako sporočiti stvar mojemu šefu, da ne bi mislil, da sem se po neprevidnosti dal zavesti h kaki izjavi, ki bi gotovo ne bila umestna niti v tistih časih, ko so bili Nemci na višku svoje domišljavosti, niti v razredu, kjer ni bilo nobenega Slovenca — razen tistih, ki so to sami zahtevali. Komaj sem čakal, da je prišel gimnazijski ravnatelj v nedeljo v svojo pisarno. Ta* ko j sem se javil in ga opozoril na notico v Marburgerci. In dr. Tominšek ni pripisoval tej notici nikake važnosti, popolnoma v skladu z načelom, kakršnega se je držal, ko so napadali njega vsevprek. Tudi on se ni branil, ne zagovarjal in opravičeval. Notica v Marburgerci pa ni bila tako nedolžna. Točno, kakor predpisuje bonton. ob 11. uri se je oglasila v ravnateljevi pisarni delegacija omenjenega političnega društva s profesorjem Miillerjem na čelu. Dobro je bi* lo, da je bil ravnatelj dr. Tominšek že poučen o mojem »zločinu«, ki ga je bilo zatreti in mene eksemplarično kaznovati. Šlo je namreč za štiri krajevna imena na Spodnjem Štajerskem. Ko smo obravnavali spodnještajerske kraje, sem vprašal takole mimogrede razred, kako imenujejo Slovenci Marburg, Pettau, Cilli in Rann. Z velikim ve* seljem so mi učenci povedali slovenska imena. a za druge kraje nisem hotel spraševati, ker sem razred pač podzavestno pravilno ocenil. •Istočasno z deputacijo je prišel tudi pismen protest društva Deutscher Mittelschullehrer Vereina, na katerega je ravnateljstvo že naslednji dan odgovorilo. Ko so pritožniki spoznali, da pri gimnazijskem ravnateljstvu niso uspeli, so smatrali zadevo za važno dovolj, da so se podali k namestništvu v Gra- Vsestransko obogateli smo sanjali sladko v brzovlaku na poti domov. Velik lovorov venec je spremljal zdravo družino v sive kolonije revne domačije, na Veliko noč in vstajenje! —g. Tovarišem in tovarišicam v Ljubljani in okolici! Po svoji zmagoviti pevski poti v presto-lico je sklenil prirediti trboveljski Mladinski pevski zbor ponovno koncert v Ljubljani in to na želijo občinstva in tovarišev. Koncert se bo vršil v nedeljo 17. aprila ob 11. uri dopoldne v Unionu. Izvajali bodo program, ki so ga odpeli z velikanskim uspehom v Beogradu. Poleg 14 slovenskih skladb je zastopan tudi Zl. Grgoševič z dvema in St. Mokranjac s tremi deli. Tovariši, tovarišice, šolska vodstva, ravnateljstva meščanskih in srednjih šol.1 se naprošajo, da priporočijo to prireditev otrokom in staršem. Za deco bo rezerviran ves prostor na balkonu in znaša za njo vstopnina 3 Din, katera naj se pobere po šolah. Skupne vstopnice se dobe v Matični knjigarni, Pri blagajni pred koncertom se bodo dobile le vstopnice po cenah, ki so določene za odrasle v parterju. Tovariši, tovarišice! Ogromni uspehi, ki jih doživlja ta Šuligojev zbor in njegovi voditelji delajo čast vsemu učiteljskemu stanu — zatorej z agitacijo napolnimo dvorano kot zadnjič, da bo videlo trboveljsko učiteljstvo in deca, da znamo ceniti njih delo. — Tovarišica Josipina Repe, učiteljica v »Ženskem dečjem domu« v Kaštel-Lukšiču, Primorska banovina (preje v Zagradcu pri Žužemberku), se je poročila s tovarišem Pero Matas, učiteljem na drž. deški narodni šoli v Kaštel Novi, Primorska banovina. — Čestitamo! — Šolske upravitelje, ki niso še plačali knjižice »Mali sadjar«, nujno prosim, naj pošljejo znesek Din 10"50, da se prihrani trud in troške za posebne terjatve. — Josip Štrekdlj. — Koncert učiteljskega pevskega zbora iz Zagreba. Pred letom dni se je po vzgledu slovenskega učiteljskega pevskega zbora osnoval v Zagrebu moški učiteljski pevski zbor, ki nosi ime »Filipovič«. V začetku marca je priredil svoj prvi koncert v Zagrebu pod geslom: »Sto godina jugoslovenske glasbe«. — Koncert je v polni meri uspel. Dirigent tega zbora je znani hrvaški komponist Boris Pa-pandopulo. 2. maja t. 1. priredi ta zbor koncert v Ljubljani. Vsem je gotovo še v spominu, da je dobili naš UPZ prvo in naj\ečjo moralno oporo ter umetniško reputacijo ravno v Zagrebu. Za materialne dobrine so pa največ skrbeli voditelji in člani tega pevskega zbora. Naša dolžnost je, da jih tudi mi ob tem prvem posetu sprejmemo tako, kot so oni naš pevski zbor. — Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani je na svojem II. rednem občnem zboru dne 5. marca 1932 sklenilo, da spremeni svoj naslov v: »Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev Dravs ske banovine« ter da sprejema nove člane, ki se prijavijo do 31. maja t. 1., z ugodnejšimi pogoji glede višine pristopnine, kakor tudi glede starosti (do 55. leta). Po tem roku, to je po 31. maju 1932, pa se bodo sprejemali člani le do 45. Teta starosti in z zvišanimi pristopninami. Glavno društveno delovanje je osredotočeno v odsekih za pogrebni in bolniški sklad. Slednji nudi svojim članom brezplačno zdravniško ordinacijo, brezplačno do* bavo zdravil, podporo v rekonvalescenci, kli* matično zdravljenje v primeru obolenja na dec. Ravnatelj dr. Tominšek je dobil nalog, da zadevo uravna in tako je sledila kot epi* log učiteljska konferenca, na drž. gimnaziji v Mariboru ... - * * » • * »-* ■ >ia* ■ '*•■>. Ko .je bil dnevni red končan, je zaključil ravnatelj dr. Tominšek nekako takole: Somit wäre die Konferenz erledigt; ich möchte aber noch etwas unoffiziel erwähnen (vse posluh-ne, kajti konference pod dr. Tominškom so vse strogo in samo uradne). Neulich wurde in dem Beric'hte des Deutschen Politischen Vereines auch unsere Anstalt erwähnt. (Nastane nekaka nervoznost, ravnatelj nadalju* je): Als ich es las, dachte ich mir: Das Was* ser rauscht, das Wasser schwoll, ein »Mül* ler« saß daran! (Gotovo fina ironija na predsednika nemškega društva in na gori omenjenega razrednika Mühlbacherja. Komaj pa je uvod ustvaril dispozicijo, je izvajal dr. Tominšek z neobičajno silovitostjo): Ich sage, diese Sache mit den südsteirischen Ortsnamen war nicht notwendig, war eine Unvor* sic'htigkeit. Viel ärger muß ich jedoch verurteilen die Feigheit und Hinterlist derjenigen, die diese Unvorsichtigkeit eines jungen Kollegen haben ausnützen wollen. Ja, meine Herren, lassen sie sich gesagt sein, es war eine unverfrorene Gemeinheit, die sie da un* ternommen haben.« Ravnatelj je pograbil papirje in odšel iz posvetovalnice. Nemški kolegi so gledali od jeze v tla, le dr. Böhm s Tirolskega, ki ni imel niti trohice smisla za nemško*slovenske narodnostne spore, se je zleknil po klopi ob steni, si prižgal pipico z besedami: »Nun, meine Lieben, war uns das nötig?« Tako je končala sama posebi malenkostna zadeva, ki pa kaže, v kakih časih smo živeli: kaže pa hkrati, da so bili v teh viharnih časih nekateri naši ljudje krepko na svojih mestih, ljudje, ki niso puščali politiko v šolo. In eden izmed njih je bil dr. Tominšek. Dr. R. Strmšek. tuberkulozi, znižano tarifo pri fizikalnem zdravljenju etc. Društvena pisarna posluje v Ljubljani, Križevniška ulica 5/II. Tu se tudi izdajajo vsak delavnik med uradnimi urami od 13.30 do 15 članom nakaznice za zdravnike in zdravila. Članom na deželi pa izda-, jajo nakaznice za zdravnike in zdravila v to določeni društveni poverjeniki. SLOV. ŠOLSKI MATICI NA BLAGAJNI-KOVO NOTICO V »UČIT. TVARIŠU« ŠT. 24 Z DNE 21. JAN. V POJASNILO. 1. Učiteljsko društvo v Ptuju vztraja na svojih sklepih glede povišanja članarine S. Š. M. 2. Članstvo je dosedaj plačevalo naročnino za S. Š. M. z društveno članarino. Društvo je doplačalo po 10 Din za vsakega čla* na za 1. 1931. Pri proračunu za 1. 1932. pa se je pobiranje naročnine za S. Š. M. z društveno članarino ukinilo. 3. Članstvo obsoja notico g. blagajnika S. Š. M., v kateri se hoče pozabavati z nediscipliniranostjo članstva ter izjavlja, da je bilo edino v tem, da je plačalo ono razliko po 10 Din za 1. 1931., za leto 1932. pa ne pristopi, ako se naročnina ne zniža zopet na 30 Din. Učiteljsko društvo v Ptuju. — Počitniški pedagoški tečaj za nadaljno učiteljsko izobrazbo. Oblastni odbor podmladka rdečega križa priredi v Zagrebu od 4. julija do 13. avgusta 1932 poseben počit* niški pedagoški tečaj. Stanovanje je brezplačno. Prehrana 450—500 Din mesečno. Za materijal in razne stroške se plača 400 Din. Natančnejša navodila daje in sprejema prijave Oblastni odbor podmladka rdečega križa v Zagrebu, Mirogojska cesta 4. Prijave je pošiljati do 5. junija t. 1. — Trije učiteljski počitniški tečaji. Sek* cija JUU v Zagrebu priredi v počitnicah tri samoizobraževalne tečaje in sicer: 1. Glasbeni tečaj v Zagrebu pod vodstvom g. Dragana Andersa, prof. glasbe; 2. tečaj za sokolsko telovadbo pod vodstvom Dušana Bogunoviča, prof. učiteljišča v Crikvenici in 3. tečaj ročnega dela v Selcah v avgustu pod vodstvom Marijana Markovca, učitelja meščanske šole. V vsak tečaj bo sprejetih 40 učiteljev iz vse države. Prijave je treba poslati do konca maja na sekcijo Jugoslov. učit. udruženja v Zagrebu, Bogovičeva ul. 7. Vsa oskrba v Zagrebu se računa za ves mesec 780 dinarjev, v Selcah in Crikvenici pa 900 Din mesečno. Vpisnina za vsak tečaj znaša 300 dinarjev. Za podrobnejše informacije naj se reflektanti obrnejo na JUU, sekcija Zagreb. — Učiteljski tečaj delovne šole na otoku Krku. Oblastni odbor podmladka rdečega križa v Zagrebu priredi v Krku tečaj delovne šole. V tečaj bo sprejetih 80 učiteljev (-ic). Popolna oskrbovalnina znaša mesečno 750 dinarjev. Tečaj traja od 4. jul. do 13. avg. 1932. Vsak prijavljenec mora vposlati s prijavo tudi 400 Din kot vpisnino, oskrbovalnina se pa plača pri prihodu v Krk. Podrobnejša po* jasnila daje Oblastni odbor podmladka rde* čega križa v Zagrebu, Mirogojska cesta 4. Proizvajanje obutve za Orient. Po vrnitvi Tomaža Bate iz Indije se je pričelo v njegovem podjetju delati na tem, da se za Orient proizvaja ona obutev, ki bo najbolje odgovarjala kulturnim in socialnim potrebam tamoš-njega prebivalstva. Pred tremi tedni so bili v oddelku za izdelavo modelov izgotovljeni specialni vzorci. Vse to delo je zahtevalo mnogo truda. Pri tem delu so bili zaposleni čevljarski tehniki in strojni konstrukterji pod Batovim osebnim nadzorstvom. Že danes posluje nekoliko oddelkov v tovarni, ki izdelajo samo za Indijo 100.000 parov čevljev tedensko. Na ta način rešuje Bata krizo. Žrtvoval se je 2 meseca na potu po daljnem Vzhodu in iskal načina, kako plasirati svoje proizvode istočasno pa nabavljati tam sirovine. Tudi v tem slučaju je ostali1 Bata zvest sebi rekoč, da za onega, ki hoče delati, ni krize. Mladinska Matica. —mm Z 21. seje M. M. Izmed 8 rokopisov, ki smo jih dobili še naknadno za redne publikacije za najmlajše je bila nagrajena slikanica »Življenje hudobne kavke Katke«, ki jo je izdelal Edo Deržaj. —mm V zalogi imamo še nekaj pesamez-nih številk, ki jih prodajamo po 20 par, in sicer imamo od prvega letnika samo še 7. številko. Od drugega letnika pa 2., 3. in 4. številko. —mm V rednih publikacijah izidejo letos: 1. Fr. Bevk: Lukec išče očeta. 2. Hafnerjeva: Botra z griča. 3. Kresnice, ki jih uredi J. Ribičič. 4. Edo Deržaj: Življenje hudobne kavke Katke. — Naslovno stran Bevkove povesti je narisal M. Gaspari. Botro z griča bo ilustriral Fr. Stiplovšek. — Življenje hudobne kavke Katke je slikanica, ki ima 40 slik. Tudi Kresnice bodo bogato ilustrirane. Učiteljski pevski zbor JUU. —pev. Pevske vaje za ljubljanske in okoliške člane se vršijo od 9. aprila dalje vsako soboto od 19. do 21. ure v Glasbeni Matici. —pev. Koncert UPZ ob priliki II. slovenskega festivala. Pevski zbor izvaja na festivalu 15. maja reprezentativen slovenski program, ki bo obsegal sledeče kompozicije: La-jovic Anton »Bollest je kovač« in »Zeleni Jurij«, Kogoj Marij »Vrabci in strašilo«, Osterc Slavko »Pesem o suhi muhi«, Adamič Emil »Potrkan ples«, »Igra na nebu« in »Vragova nevesta«. Radi važnosti nastopa se bodo vršile pevske vaje 5., 6., 7. in 8. maja v Glasbeni Matici v Ljubljani. Prosimo vse članice in člane, da si že sedaj uredijo delo tako, da bo udeležba vsem omogočena. — Odbor. —pev. Cerkveni koncert UPZ. 6. junija priredi pev. zbor cerkveni koncert v Ljubljani. Na tem koncertu, ki se bo vršil v ljubljanski stolnici, bo sodeloval znani slovenski komponist in orgelski virtuoz monsinjor g. Stanko Premrl. v Šolski radio. —r Program za XXII. teden: V torek 12. aprila bo predaval g. Josip Žahkar: »V tovarni železa«. Predavanje bo v obliki reportaže I.—-III. V petek 15. aprila bo v obliki dialoga obravnaval g. Lojze Peterlin temo: »Vpliv solnca na rastlinstvo« i.—II. —r Poziv radio-predavateljem!. Učenci dveh šol so pisali na naš radio odsek, da bi radi slišali tudi kako zgodovinsko predavanje. Prosimo predavatelje, da pregledno in nazorno obdelajo kako temo iz naše domače zgodovine, kakor: »Kmetske upore« — »De-klaracijsko dobo« itd. ter se javijo na naslov: Odsek za šolski radio Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, sekcije za Dravsko banovino v Ljubljani. Stanovska organizacija JUD Iz društev: Vabila: = JUU SRESKO DRUŠTVO KOZJE bo zborovalo 9. aprila 1932. ob 10. uri v šoli v Polj u. Poleg običajnega je na dnevnem redu predavanje ref. g. J. Krošla o kmetijsko-gospodinjsko nadaljevalnem šolstvu in tov. F. Frecé »O zatiranju sadnih škodljivcev«. — Udeležba obvezna! Opravičijo se e res tehtna opravičila! — Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD bo imelo svoje redno zborovanje na Rečici ob Savinji dne 16. aprila 1932. Začetek ob 10.15 uri. Od 10.15—11. ure hospitacija v poizikusnem razredu tov. Rottove. — Udeležba — stanovska dolžnost! — Predsednik: Z. Kotnik. JUU SRESKO DRUŠTVO V SLOVENSKI BISTRICI zboruje v soboto, dne 16. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v Mariboru (Narodni dom) skupno z mariborskimi učiteljskimi društvi. — Časi so resni. Tovariši, pridite po"noštevilno! — Miloš Tajnik, t. č. predsednik. = JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG zboruje skupno z vsemi ostalli-mi učit. društvi obeh mariborskih srezov v soboto 16. aprila t. 1. v Narodnem domu v Mariboru. Ob 9. uri naj se zbero k seji člani upravnega in nadzornega odbora ob pol 10. točno se prične naše društveno zborovanje zase, pri katerem bomo razen običajnih točk sporeda volili delegate za banovinsko in drž. skupščino. Ob pol 11. uri bo pričelo skupno zborovanje z ostalimi društvi, kjer bo podal obširno in zanimivo poročilo o situaciji in stanovskih zadevah vobče predsednik naše sekcije, naš neumorno delavni tov. Ivan Dimnik. Tovariši, tovarišice! Pripravite si jedrnate, pismene predloge g'iede ukrepov naše štednje z izdatki vsepovsod — ker že tako hočejo! Polnoštevilnost udeležbe pričakuje in tov. pozdravlja Mirko Vauda, t. č. predsednik. = JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR MESTO zboruje skupno s sres. društvi Maribor desni breg in levi breg, Slov. Bistrica in Št. Lenart v soboto, dne 16. aprila ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Na dnevnem redu so važne stanovske zadeve. Situacijsko poročilo bo podal predsednik sekcije tov. Ivan Dimnik. Radi važnosti zborovanja pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG zboruje v soboto 16. aprila ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru skupno s sres. društvi Maribor mesto, Maribor levi breg, Slov. Bistrica in Sv. Lenart. Na dnevnem redu so važne stanovske zadeve. Situacijsko poročilo bo podal tovariš Ivan Dimnik. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH zboruje v soboto 16. aprila v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru skupno s sres. društvi Maribor mesto, Maribor 1. in d. breg in Slov Bistrica. Poleg važnih stanovskih zadev je na dnevnem redu tudi situacijsko poročilo predsednika sekcije tov. Ivana Dimnika. K polno-številni udeležbi vabi odbor. =: SRESKA DRUŠTVA BREŽICE, LITIJA IN LAŠKO bodo imela skupno zborovanje v Trbovljah v Sokolskem domu dne 9. aprila ob 9.30 s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav trboveljskega župana. — 2. Situacijsko poročilo predsednika tov. Dimnika. — 3. Mladinski koncert pevskega zbora Trbovlje - Vode. — 4. Predavanje o metodiki pevskega pouka — tov. Šuligoj. — 5. Slučajnosti. Poročila: -f JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU je zborovalo dne 7. marca v Ptuju. Navzoči 104 člani, to je 65.4%. Po toplem pozdravu navzočim in novo-vstopivšim članom je tov. predsednik podal kratko poročilo, katero se je spopolnilo s či-tanjem došlih dopisov. Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno. Znižane cene! Znižane cene! Tvrdka A.ZIBERT LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA naznanja cenj. učiteljstvu, da je došla za pomladansko sezijo velika izbira najlepših modernih čevljev domačega in tujega izdelka za dame in gospode po znatno znižanih cenah. — Prepričajte se, preden kaj kupite! V ze'io živahni debati, ki je sledila čitanju dopisov, so se izkristalizirale te*le zahteve: 1. Ker je iz ekspozeja finančnega ministra razvidno, da se bo redukcija plač urad-nikov-učiteljev in drugih vršila po draginj-skih razredih, in da bo ravno najnižji a obenem najštevilnejši razred pri redukciji najobčutljiveje prizadet, se poziva organizacija, da na temelju točnih podatkov skuša to redukcijo preprečiti. 2. Ker se število učiteljev, ki ne dobe službe po končanem študiju, veča od leta do leta in bo letos jeseni doseglo že število 500, pozivajo navzoči organizacijo, da stori vse potrebno na pristojnih mestih, da se omeji število učiteljišč v vsej državi tako, da se bo izšolalo na njih samo res potrebno število učiteljev. Uvede naj se numerus clausus. 3. Vsi tovariši, ki služijo nad 35 let, naj gredo v pokoj, da prazna mesta zasedejo oni iz učiteljskih vrst, ki nimajo kruha. 4. Vse poročene učiteljice, kojih možje' lahko sami vzdržujejo ženo in rodbino, naj prepuste svoja mesta takim, ki so brezposelni. 5. Organizacija naj na merodajnih me* stih izposluje, da bodo one poročene učite* Ijice, ki žele zapustiti službo, ter se posvetiti rodbini, upokojene, ker vsako delo zasluži plačilo. 6. Ker zadene redukcija tudi gimnazije in meščanske šole, naj se favorizira strokovno šolstvo. Nadalje vztraja učiteljstvo društva v Ptuju pri svojih sklepih glede izstopa iz društva S. Š. M. tako dolgo, da se članarina ne pomakne zopet na prejšnjih 30 Din, ter ogorčeno zavrača izjavo tov. blagajnika S. Š. M. Tozadevna izjava društva je na drugem mestu. Predavanja o Kosovelu ni bilo, ker je predavatelj izostal. Prihodnje zborovanje bo v ponedeljek dne 11. aprila. ležba in pomen žene v narodnem gospodarstvu. Revija ima tudi stalne rubrike: Stanovanje. — Zdravstvo. — Tehnika. — Kuhinja. Vse te rubrike imajo že v prvi številki precej poučno in zanimivo vsebino in bo radi tega nova revija dobrodošla učiteljicam gospodinjsko nadaljevalnih šoli. Upravami uredništvo lista je v Ljubljani, Prečna ulica štev. 2. Naročnina Din 20"— za članice in Din 25'— za nečlanice. List izhaja desetkrat na leto. HALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanji? znesek Din 5' — Novosti na knjižnem trgu. FOTO-SPORT —k Gospodinja. Glasilo zveze gospodinj. Izšla je prva številka prvega letnika s sledečo vsebino: Težki časi stavijo nove naloge. Ude- Naši pomladanski modeli so to — kar Vi zahtevate! Dobra kvaliteta — okusna oblika — cene Čistite Vaše čevlje z našo kremo. 169.- 229,- 229.- Vrsta 1937*22 Čevlji iz črnega ali rjavega telečjega boksa z gumijastimi podplati. Prej cena Din 169-—, sedaj samo Din 99-—. Vrsta 6637*21 Elegantni moški čevlji za izprehod in za izlete. Napravili smo jih iz rjavega teleč* jega boksa z močnim usnjatim podplatom. Vrsta 7627*63 Okusni moški čevlji iz rjavega telečjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Udobna oblika daje tem čevljem posebno eleganco. Vrsta 7637*59 Elegantni moški čevlji iz črnega boksa z okusno perforacijo. To vrsto imamo tudi v mahagonijevi ali rjavi barvi za isto ceno. Pri nas [dobite dobre in cenene nogavice- — Volnene nogavice Din 5'—, flor in bombaževe Din 10' Za naš „Dinar" kupite naše domače proizvode! prašek za pecivo 7. >Uk im«*. u raj^ei. kuliuto n IM. i.froo bi ^.jiot, Sekin faatltn slodktr a*f«Mt« MU mm ftospe*tftj& „flOftl«- . .Udkor dtp ♦ «m m« ttg» u.rtk» o*to««» non*«»«» K» eo*9« ro.wf.fal in K>« er.^o betjsk» J»«ki« rorooHlo'*« «poroto 2« «tt -noft w. k. fcor fruNe'Ji, retoño, ««a&.omtati .: I 1W. poíiwíoj« prebtttyooM ;} Vaniljiui kiflji. Pripravi na desko 18 dkg moke v katero vmesi 12 dkg sur. masla, 5 dkg mletih mandeljev, l/2 zavitka »ADRIA« praška, 8 dkg sladkorja, 1 zavitek »ADRIA« VANILIN-SLADKORJA in 1—2 žlici mleka. Iz tega napravi testo, oblikuj v male kiflje, položi na omaščeno pekačo in peci v zmerno vroči pečici. Tople potresi s sladkorjem, pomešanem z vanilin-slad-korjem. Manufakturno blago po najnižjih cenah vam nudi tvrdka OLGA ŠLIBAR. LJUBLJANA, Stari trg štev. 21 DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA STEV. 16 I. Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno EN GROS EN DETAIL Tvrdka tan. Žargi - ,Pri nizki ceni, LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA ŠT. 3 IN 11 priporoča bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor rokavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje. NA DEBELO IN DROBNO ; Velika izbira damskih in otroških • ! klobukov • ..... ... • Z po najnižji ceni. — Prenovljenje hitro in po najnovejših vzorcih. • j Z Za g. uč ite 1 j i ce 10°/o popust pri • j Mary Smolniker — Z v palači „Prve hrvatske štedionice" Z • • _ m s Avgust Agnola i— I j LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478. ■ Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Loksinzni predmeti. ! Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini „PRI SOLNCU Specialna delavnica za popravila in uglaševanje klavirjev C E L JE Glavni trg 9 Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk se priporoča ALOJZ DROFENIK j^CKVOHOKSCSiCKSa^^caCSCKSai'ú VELETRGOVINA F. König FINKLOVE ZMIEKE NAREDI IN ODREDB za osnovne in mešč. šole ter učiteljišča v Drav. banovini I. zvezek (od prevrata do konca leta 1920.) broš. Din 5"—. II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 7 —. 1H. zvezek (z. 1. 1922.) broš. Din 9 —. IV. zvezek (od 1. januarja 1923. do 30. junija 1924.) broš. Din 14"—. V. zvezek (od 1. julija 1924. do 31. decembra 1925.) broš Dm 32-. VI. zvezek (za 1. 1926) broi. Din 24—. VII. zvezek (za 1. 1927.) broš. Din 25 —. Vni. zvezek (za 1. 1928.) broš. Din 25'—. DC. zvezek (ca 1. 1929.) broš. Din 25—. Naročila sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI Prav tam se dobi: C. Cavalieri: Propisi o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda. Broš. Din 120'—. BAJDMOSIP Ljubljana, Gosposvetska cesta 12 Velika izbira Blago tudi na obroke! Postrežba točna in solidna! v manufakturnem blagu najnovejše mode nudi se Vam pri znani tvrdki JOS. SNOJ - Palača Mestne Ljubljana hranilnice C E L J E ## Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. ..................................................................................... iialte in le razmišljamo, kako naj si ugodno, ceneno in dobro nabavimo spomladanska oblačila. — Veliko izbiro zase» kakor tudi za svojce raznovrstnega modnega blaga, angleškega in češkega izvora, krasne svile in trpežnega perilnega blaga Vam razkaže A. Zlender, manufakturna trgovina _ Ljubljana — Mestni trg štev. 22 Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupit« najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljan», Stari trg 9. — Ceniki brezplačno 1 Več postrežbe Prizadevamo si, da Vas postrežemo kar najbolje ne samo z dobro in ceneno obutvijo, temveč se trudimo, da Vas postrežemo popolno in ceneno tudi z ostalimi potrebščinami za Vašo obutev in Vaše noge. Naročajte vsa tiskarska dela za dom, šolo, urad in društvo v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.