steklar GLASILO DELAVCEV STEKLARNE-SIJAJ HRASTNIK IZHAJA OD LETA 1959 Letnik XXVI Št. 1 Hrastnik, 16. 1. 1984 Petindvajset let našega glasila Po navadi pomenijo jubileji okrogle številke. Tako je tudi s Steklarjem, ki letos slavi 25 let, izhajanja. Ta jubilej pa tudi pomeni, da spada med naj starejša glasila organizacij združenega dela. Dragi bralci! Morda se boste vprašali, zakaj smo prav to prvo številko v letošnjem letu posvetili jubileju. Odgovor na to vprašanje je napisan izpod rdeče — praznično natisnjenega imena našega glasila, kajti odslej je Steklar glasilo delavcev delovne organizacije Steklarna-Sijaj Hrastnik. Tu se torej začenja neko novo obdobje, v katerem bo tudi vsebina glasila odsevala našo odločitev o združitvi obeh delovnih organizacij, našega skupnega dela in hotenj. Sicer pa smo tole, jubilejno številko zasnovali tako, da se v njej zrcali nekaj naše preteklosti, sedanjosti, nekaj je razmišljanj in napovedi za prihodnost. A ker so jubileji priložnost, da ocenimo svoje delo preteklosti in snujemo načrte za prihodnost, smo nekatere izmed vas povabili k sodelovanju, da bi o Steklarju povedali ali napisali svoje mnenje, ga ocenili, izrekli svoje predloge. Hvaležni smo vam, da ste se vabilu tako številno odzvali ter s svojimi prispevki pomagali sooblikovati, ne le današnje, temveč tudi nadaljnje številke Steklarja, kajti prizadevali si bomo kar največ vaših pripomb in želja tudi uresničiti. Mnogi ste nam za jubilej izrekli tudi čestitke. Vsem iskrena hvala Mili Kobal O Steklarju so povedali Jubilej, takšen ali drugačen, vedno pa se ob njemu ponuja priložnost za oceno doseženega, s tem pa tudi priložnost za snovanje bodočega dela. Ob Steklarjevem jubileju smo nekaj članov kolektiva prosili, da bi nam povedali, kako ocenjujejo glasilo, kaj pogrešajo, kaj predlagajo. Takole so povedali: Bojan FRANGEŠ, vzdrževalec za H-28 in stiskalnice Osebno mislim, da Steklar zajema vse tiste informacije, ki so za člane kolektiva pomembne, povsem odveč pa bi bilo v njem objavljeni npr. zunanjo politiko ali kaj podobnega, saj te informacije dobimo iz drugih časopisov, radia in TV. Franc JERMAN, vodja menjav IS strojev Ne moremo reči, da smo delovna organizacija brez problemov. Dejal bi, da jih je kar precej in bi se morali nad njimi pošteno zamisliti. Denimo založenost obratov, ali malomaren odnos do družbenih sredstev. Smatram, da se Steklar s problematiko proizvodnje premalo ukvarja- Jožefa BIZJAK, kontrolor stekla v avtomatski proizvodnji Vedno preberem Steklarja. Celega. Reči moram, da mi je zelo všeč. Mislim pa, da ne bi bilo prav, če bi ga spreminjali. Edi GORENŠEK, vzdrževalec IS strojev Steklar bi se moral aktivneje vključevati v razreševanje problematike v delovni organizaciji. Prav po tej poti bi lahko osvetlili marsikateri problem. Res pa je, da se delavci neradi odločajo za pisanje. Hasan HRSTIČ, tehtalec zmesi Ker smo vsi v družini zaposleni v Steklarni, je razumljivo, da tudi Steklarja vsi prebiramo. Vsakdo pač tisto, kar ga zanima. Joža CENTRIH, kontrolor stekla v avtomatski proizvodnji Meni je Steklar všeč, ker je obsežen, članki v njem pa raznoliki. Preberem pa seveda tisto, kar me zanima. V zadnji številki mi je bil zelo všeč članek ob tednu otroka, posebej zato, ker je bil dopolnjen s fotografijami najmlajših. Fanči PIRC, stekloslikarka Rada prebiram Steklarja. Seznanja nas z dogajanjem v delovni organizaciji. Karlo BIČANIČ, izmenski vodja v ročni proizvodnji Večinoma preberem tiste članke, ki obravnavajo razmere v delovni organizaciji. Vendar pa mislim, da bi problemom, ki zadevajo vse nas, morali posvečati več pozornosti, saj bi tako lahko pri članih kolektiva dosegli večjo zavzetost za razreševanje le-teh. Rad pa bi povedal pripombe, ki jih je slišati v zadnjem času. Namreč, da objavljanje kršitev delovnih obveznosti nima oziroma ni doseglo vzgojnega namena, prej prizadetost. Pozornosti vreden članek v zadnji številki je »bolniške v prihodnjem letu«, saj se o njem med delavci kar precej govori. Pohvale vreden pa je tudi način objavljanja samoupravnih aktov, torej kot priloga — majhna knjižica, ki si jo lahko vsakdo spravi in uporabi takrat, ko jo potrebuje. Tine PUST, strugar Vsebina Steklarja mi je všeč. Vendar bi morali več pažnje polagati temu, kako uresničujemo naše naloge, zastavljene cilje. Jožica LEVAČIČ, administrator TOZD energetika, vzdrževanje in transport Steklar zajema veliko raznovrstnih informacij. Lahko pa bi Glas mladih nekoliko popestrili, saj mladi večkrat izvedejo kakšno akcijo, pa o tem bolj malo napišejo. Tudi kakšen humor bi bil v Steklarju dobrodošel, zlasti pristni steklarski humor. Joža MARKOVIČ, satiner Steklar prinaša različne informacije seveda največ tistih, ki se tičejo plana, gospodarjenja. Preberem takorekoč vse. Všeč pa mi je tudi da v Steklarju dobimo natisnjene samoupravne akte. nilo LISEC — gasilec Misli o Steklarju sta strnila takole: vsebina zajema številne informacije, bolj malo je člankov o problemih iz neposredne proizvodnje, da je Steklar lepši, odkar se tiska na boljšem papirju in boljši odkar v njem tiskamo tudi samoupravne akte. Ida HALZER, kontrolor stekla če upoštevamo, da ob Steklarju dobivamo tudi Informator, lahko rečem, da smo o dogajanju v DO dobro informirani. V Steklarju pogrešam dobrih informacij, Glas mladih pa bi kazalo nekoliko popestriti. O križanki pa tole: je precej težka: zato bi zaslužila malo večje nagrade, tako bo tudi več vneme med reševalci. Valter POŽAR, elektrikar Če bi Steklar izhajal npr. dvakrat mesečno, bi lahko prinašal bolj sveže novice. Sicer pa smatram, da je kar v redu, morda bi vanj vnesli več direktnega kon-taktiranja z delavci. Marjana POLZELNIK, pomočnik vodje komercialnega sektorja Glasilo Steklar ocenjujem kot dobro glasilo. V njem pa pogrešam kontinuiteto informacij v tem, kako izpolnjujemo naše plane, pa naj gre za proizvodne ali prodajne. Fani LAPORNIK, skupinovod-ja v skladišču izdelkov Jaz mislim, da tisti, ki Steklarja berejo, da ga lahko pozitivno ocenijo. Tudi jaz ga tako o-cenjujem. Predlagala bi le to, da bi v njem bilo več razgovorov z delavci, npr. nekaj takega kot »Pogovarjali smo se«.. Ivan GRUM, šofer Za Steklarja bi rekel takole: Prinaša nam številne informacije. Toda nekaterih stvari kljub temu manjka, zlasti kritičnosti do pojavov in nepravilnosti, če bi izhajal 2-krat mesečno, bi bil verjetno bolj svež. Vsekakor pa mislim, da se bo v vsebini Steklarja v bodoče odsevala združitev Steklarne in Sijaja. Mislim, da bo to tudi priložnost popestriti njegovo vsebino. Jakov JERKOVIČ, steklar Steklarja preberem skoraj v celoti. Mislim, da je kot tovarniško glasilo zelo dober. Pogrešam pa kaj takega kot je bila rubrika »pogovarjali smo se«. Mislim, da Steklar zajema tudi dovolj poučnih člankov. Redko pa v njem ne zasledim informacij o delu skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Romana Užmah, analitik v laboratoriju Steklarja prebiram že štirinajsto leto in dobro bi ocenila vse informacije o poslovanju in samoupravljanju. Tudi Glas mladih prebiram v katerem marsikatera mamica lahko najde prispe- vek svojega šolarja. Seveda tudi nagradne križanke ne prezrem. Pripomnila pa bi, da pogrešam izmenjavo člankov o delu in rezultatih dela z glasili v steklarski branži. Verjetno bi marsikoga zanimalo kakšen je delovni dan v drugih steklarnah. Jože RŽEK, vodja vzdrževanja orodja, TOZD orodjarna Če je vloga tovarniškega časopisa v tem, da informira delavce o delu in življenju v delovni organizaciji, potem Steklar to vlogo v celoti uresničuje, saj je njegova vsebina zasnovana tako, da je razumljiva vsakomur. Zajema širok krog informacij o našem delu in kar je tudi pomembno, izhaja vselej redno, zato predlagam, da tudi v bodoče ostane tak kot je. Franc ČEPIN, steklar Smatram, da je glasilo Steklar v redu, predlagam pa, da bi bilo veliko bolje, če bi izhajal pogosteje, čeprav bi bil nekoliko manjši. Jaz Sicer nisem reševalec križank, bi pa predlagal da nagrade nekoliko povečate. Cvetka Ofentovšek, kontrolor stekla v avtomatski proizvodnji Časopis Steklar ima svojo pozitivno stran obveščanja v občini Hrastnik. Lahko bi ga celo poimenovali v kak drug naslov, saj poleg informacij pomembnih za kolektiv Steklarne, objavlja še celo vrsto prispevkov: od sklepov sej raznih skupščin, do dela društev in organizacij, kar je zelo pomembno. Jaz preberem večino člankov, trdim pa, da v Steklarju lahko vsakdo najde kaj zase. Članom uredništva ob jubileju čestitam in želim še nadalje mnogo uspehov. Branko Vretič, dežurni pri butanu Glasilo Steklar prebiram že 14 let, odkar sem prišel v Steklarno Hrastnik in moram reči, da ga vestno preberem, saj je v njem marsikaj zanimivega. Doma sem malo pobrskal po starih izvodih, vzel v roke eno izmed starih številk iz leta 1979 ter eno novejšo iz leta 1983 ter jih med seboj primerjal. Vesel sem, saj sem ugotovil, da se kvaliteta in obsežnost ' ene in druge številke Steklarja med seboj ne razlikujeta. Celo več, kvaliteta obveščanja se je zelo izboljšala. O vsebini mislim, da je v redu, mogoče bi moralo biti malo več drobnih zanimivosti, humorja, tako, da bi bilo glasilo še bolj zanimivo. Ob jubileju čestitam uredniškemu odboru ter stalnim dopisovalcem in jim želim še mnogo uspeha pri delu. O Steklarju so napisali Nekateri bralci Steklarja pa so svoje misli o glasilu Steklar strnili na papir takole: 0 glasilu Steklar lahko izrečem zelo pohvalno mnenje, ker med posameznimi članki vedno lahko najdemo zanimivo informacijo o družbenopolitičnem in ekonomskem razvoju naše DO in tudi občine Hrastnik. Prav tako pa so zanimive informacije Glasa mladih, kjer je mladina našla svoj prostor. Bolj negativno pa smatram, da je pomanjkanje sodelovanja nas bralcev, kar pa u pam, da bo v bodoče boljše. Uredništvu ob jubileju izrekam iskrene čestitke in želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Nevenka Trinker, blagovni knjigovodja V uvodu izrekam Steklarju čestitke, obenem pa naj izrečem tudi pohvalo o njegovi vsebini. Mislim, da je potrebno dati pohva-lu uredniškemu odboru, oziroma vsem tistim, ki sodelujejo pri njegovem nastajanju. Menim o-sebno najbolj ugaja rubrika Glas mladih in šport in rekreacija, sicer pa preberem vse, tu in tam kakšno stvar celo večkrat. Skoraj vse številke imam shranjene. Predlagal pa bi, da ponovno uvedete rubriko »Pogovarjali smo se«, saj je bila zelo zanimiva. Rekel pa bi, da delavci prispevajo le minimalni prispevek. Morda bi bilo dobro uvesti tudi anketo: »Izbiramo najboljšega delavca, samoupravljalca, mladinca in podobo«. Marinko Zgonjanin, strojnik na IS Najprej čestitam vsem sedanjim in preteklim soustvarjalcem Steklarja ob 25. lentici izdajanja tega glasila. V teh letih izhajanja si je Steklar pridobil veliko bralcev. Mislim, da ni delavca v naši delovni organizaciji, ki ne bi vsake številke vsaj prelistal in prebral naslovov. To je dokaz, da je glasilo blizu vsem delavcem, da govori o stvareh, ki so zanje zanimive. S tem pa je del poslanstva vsakega glasila že dosežen. Njegov drugi del je še, da postane vez med delavcem-proiz-vajalcem in delavcem samo-upravljalcem. Tako postaja vsak delavec tisti v proizvodnji, servisnih dejavnostih in v skupnih službah, upravljalec s sredsvti, ki nam jih je dala družba, da si z njimi zagotavljam^ svoje človeško bistvo — delo. To pa je tudi slovesnost in spodbuda vsem tistim, ki sodelujejo v oblikovanju Steklarja, da tudi vnaprej skrbijo za njegovo informativno raven. Še posebno sedaj, ko smo združeni delavci Steklarne in Sijaja v novi delovni organizaciji Steklama-Sijaj Hrastnik. Igor Zalokar, vodja plansko analitskega sektorja NEKAJ RAZMIŠLJANJ O TOVARNIŠKEM GLASILU »STEKLAR« Skoraj že leto dni redno prebiram vaše tovarniško glasilo. Že kot študentka sem dopisovala vanj in včasih me je jezilo, ker kakšen prispevek ni bil objavljen. Zdaj, ko dopisujem kot tajnica Zveze kulturnih organizacij, ugotavljam, da za moje prejšnje prispevke zagotovo niste imeli prostora. Občudujem urednico, ki zna toliko in tako zelo raznolike prispevke in teme razporediti in jih vključiti v glasilo. V njem najdemo pravzaprav vse, kar delavce zanima — vsebina glasila je utrip življenja in dela naše občine in nikakor ne le delavcev Steklarne, kar mi je zelo všeč. Vaši delavci so tako res dobro informirani o vsem, kar se v Hrastniku dogaja, kar se je in se bo zgodilo. Veliko število rubrik — od strokovnih do poljudnih — ni nametano tja v en dan in nikakor ni videti, da so v glasilu . samo zato, da lahko rečete, da ste jih pač objavili. Res sem vesela posrečene vsebinske zasnove in prijetne oblike, oboje pa je na ravni, ki najbrž ugaja vsem bralcem. Imam seveda predlog, ki pa zagotovo ni nov, verjetno je težje uresničljiv — vsekakor bi morali povečati število strani vašega časopisa, ali pa se odločiti za pogostejše izhajanje. Domnevam, da se bo to v kratkem tudi zgodilo. Tako bo lahko tudi sama oblika prišla bolj do izraza, bo ustreznejša, glasilo pa preglednejše. Ob 25-letnici izhajanja glasila vam v imenu Zveze kulutmih organizacij Hrastnik in v svojem imenu iskreno čestitam, želim vam še veliko delovnih uspehov in upam, da bomo tudi v prihodnje dobro sodelovali! Sonja Juvan, tajnica ZKO Hrastnik Obrnili ste se name, da bi povedal oziroma ocenil naše glasilo »Steklar«. Mislim, da je 25. obletnica izhajanja tega glasila prava priložnost za tako oceno. Časopis redno prebiram, vendar kakšnih posebnih pripomb ne bi imel, saj sem mnenja, da nas dobro obvešča o dogajanjih v naši delovni organizaciji, kar pa je najvažnejše. Prav tako so zanimiva obvestila o kinopred-stavah in knjižnih novosti ter prispevki učencev osnovne šole. Skratka menim, da je naše glasilo »Steklar« zelo dober časopis našega kolektiva. Dare Šergar, rezkalec Z nesluteno hitrostjo raste nujna potreba po dobrih informacijah. Zlasti se to zrcali v naših novih družbenoekonomskih razmerah, saj želimo, da bi postalo obveščanje pomemben dejavnik v samoupravnem odločanju. Zaradi tega je med drugimi tudi obveščanje delovnih ljudi o proizvodnih in družbenih problemih eden od pogojev za u-spešno uresničevanje vloge proizvajalcev in vloge samouprav-ljalcev. Preko sistema obveščanja si moramo prizadevati, da se bo za socialistično samoupravljanje zanimal sleherni človek. Prav danes bo treba z družbenopolitično akcijo doseči to, da bodo čimbolj popolno zaživele temeljne organizacije združenega dela in druge oblike socialističnega organiziranja delavcev, da bi tudi delavci lahko obvladovali pogoje in rezultate svojega ter celotnega družbenega dela. Tu mislimo tudi na uresničevanje delegatskega načela. Pri tem pa imajo sredstva obveščanja še posebno odgovorno nalogo. Občinska konferenca SZDL se vseskozi zavzema za razvoj informativnih oblik in sredstev v občini. Bilo je že več poizkusov, kako urediti enotni sistem informiranja preko katerega bi lahko delovnim ljudem in občanom pravočasno zagotovili vsestransko resnično informacijo o vsem, kar se dogaja v naši družbenopolitični skupnosti in celotnem jugoslovanskem prostoru. Težave, ki so pri tem večletnem snovanju bile močnejše, zlasti informacije, so onemogočile izhajanje ustreznega glasila. Sklepi programsko volilne seje OK SZDL pa so te stvari ponovno aktualizirali in jih silijo k skupnemu razreševanju. Velik del teh potreb po informaciji, ki objektivno in kratič-no osvetljuje ružbene pojave in procese, ki afirmira dosežke in vzpodbuja k akciji, je v teh 25 letih izhajanja opravil »Steklar«. Nikoli ni imel vloge staromodnega prosvetljitelja, da bi objavljal plehke in neuporabne tovarniške informacije, da bi samo z enim očesom gledal izza tovarniškega plotu, bil je vedno odprt, v njem sodelujejo ljudje iz baze, ki poznajo življenjske probleme, bil je aktualen, odločen in kritičen proti nedisciplini, slabemu delu, odločanju in gospodarjenju. Bil je zlasti aktualen, ko je prinašal informacije o novih tehnologijah, o proizvodih, osebnih dohodkih, o delu delegatskih skupščin, o življenju in delu mladine, krajevne skupnosti, kar je bralce aktiviralo in jih sililo tudi v nov način obravnave problemov in družbenih gibanje. Zaradi take bogate zasnove je sprejet in dober informator tudi med delavci in občani toplo tam, kjer informacije težje zaidejo, pa so zelo potrebne. Naj ta jubilej, 25-letnica, vzpodbudi uredništvo k še večjemu prizadevanju. Odgovorni dejavniki, ki snujejo in oblikujejo vsebino »Steklarja«, naj z enako vnemo tudi v prihodnje vložijo vse napore, se vključijo v pozitivne družbene tokove, da bomo lahko naše odgovore hitro spremenili v družbeno akcijo, ki bi razvila zavest in prispevala k vedenju v skladu z nalogami stabilizacije. K vašemu jubileju vam čestitajo Skupščina občine Izvršni svet skupščine občine in družbenopolitične organizacije občine Hrastnik Javna razgrnitev zazidalnega načrta »Center« V skadu s sklepom Izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik je v dneh od 5. 1. do 5. 2. 1984 v prostorih uprave skupščine občine Hrastnik, Skupnosti krajevnih skupnosti Občine Hrastnik in Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Hrastnik razgrnjen predlog zazidalnega načrta »CENTER«. V času javne razgrnitve lahko občani TOZD in delovne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti podajo pismene pripombe oziroma predloge. PLAN ZA LETO 1984 Pred novimi nalogami Zadnjih nekaj tednov je potekalo v znamenju načrtovanj dela za leto 1984. V planu naše delovne organizacije smo skušali slediti določilom resolucije in, razumljivo, lastnim možnostim. O nalogah, ki izhajajo iz letošnjega plana, smo se pogovarjali z inž. Antonom Žagarjem, vodjo TOZD proizvodnja steklenih izdelkov. Plan za leto 1984 je sprejet. Kakšne so njegove značilnosti, kako ocenjujete njegovo realizacijo? Že pri snovanju plana za letošnje leto smo si prizadevali, da bi »stal« na realnih temeljih, istočasno pa smo stremeli, da bi bil usklajen z določili resolucije. Danes lahko rečem, da nam je to uspelo, saj, če analiziram realizacijo lanskoletnega plana ter ob tem izločim nenormalen porast materialnih stroškov, predvsem pa energije, ki nas je stala več kot 10 starih milijard več, kot smo načrtovali, lahko rečem, da je bil plan iz leta 1983 realna osnova za lelo 1984. Kako tudi v bodoče uresničevati in povečati izvoz? Naša delovna organizacija je izvozno usmerjena, to pa je sad dolgoletnega dela 'in prizadevanja članoV kolektiva. Naš delež v celotnem izvozu pa je pomemben tudi za širšo družbenopolitično skupnost Da pa bomo tudi v bodoče lahko obdržali primat v izvozu, bomo morali marsikaj storiti. Če le globalno opredelimo te naloge, potem so naslednje; v vsej, predvsem pa v ročni proizvodnji poskrbeti za pomladitev kadrov; poiskati možnosti za posodobitev tehnološke opremljenosti, saj imamo v tovarni že zelo zastarel strojni park. Zadnji stroj — avtomat smo npr. nabavili leta 1976. Tu pa se razumljivo že zastavljajo nova vprašanja. Kako priti do sredstev, in če bomo sredstva nekako le zbrali, kako ob vrsti prepovedi ¡uvoziti moderno tehnološko opremo, kajti v Jugoslaviji do danes še ni nikogar, ki bi nam jo lahko ponudil. Katere investicije zajema plan? V srednjeročni plan 1981— —1985 smo vnesli tudi nekatere investicije. Kot prva in najpomembnejša je v tem trenutku rekonstrukcija zmesar- ne. V treh letih, ko naj bi bila ta rekonstrukcija končana, bo to pomembna pridobitev, tako glede delovnih pogojev delavcev, kot tudi glede kakovosti stekla. V planu 1984 se odraža tudi nova organiziranost Stek-’ lame in Sijaja? S to organiziranostjo oziroma združitvijo smo prišli do take organizacije, ki omogoča kompleksnost proizvodnega programa, kar odpira novo področje proizvodnje in prodajne politike. Dolgoletna želja v Steklarni je bila, da del proizvodnega programa fina-lizira. S pozitivno odločitvijo pa smo si delavci obeh DO o-mogočili ponuditi tržišču ekskluzivni program, v katerem se bo odražala sposobnost delavcev iz obeh dosedanjih DO. Kaj smo uresničili v stabilizacijskem programu v preteklosti, kaj smo vgradili za leto 1984 Naj večji napredek smo dosegli v letih 1982 in 1983 in sicer na področju zmanjševanja energije. Z izvedbo rekonstrukcije 40 in 25 tonskih peči smo bistveno zmanjšali porabo energije, če tega ne bi bili naredili, bi skoraj gotovo naše poslovne rezultate v preteklem letu pisali z rdečimi številkami. Vendar nas čakajo še druge naloge. Vsakodnevnega dela in odgovornosti na delov- nem mestu še nismo vzeli za svoje. Prav tako bomo morali varčne j e ravnati z embalažo, steklom in drugimi materiali. Kjer se bo pokazalo kot nujno in koristno, bo potrebno izvesti določene reorganizacije, pa povečati odgovornost predpostavljenih do izvajanja nalog. Ne morem tudi mimo izgleda tovarne. Današnji nered v njej je slika nas .vseh. A če bomo na tem področju dosegli spremembe, če bo naš odnos do strojev, materialov s katerimi delamo, tak, kot je odnos in ravnanje do stva- Pred leti, ko je bilo moje delo še ob risalni deski, sem vselej, kadarkoli sem v načrt izdelka vpisovala ime naročnika Elluks, to ime vpisala z nekakšnim spoštovanjem, kajti v oblikah izdelkov je bilo vselej nekaj posebnega, čisto svojega. Kljub temu, da že desetletje in več govorimo o združevanju dela in sredstev, tokrat niti za hip nisem pomislila na to, da bomo nekoč postali en kolektiv. Pa je čas tekel svojo pot in danes smo že prestopili datum, ko tudi naj bi uradno uresničevali združitev. mm i Izdelek, ki je že vrsto let uspešen na tržišču Tu pa se pravzaprav tisto kar želimo povedati, šele prične. Predstaviti vam kolektiv Elluks Ljubljana, brez večjega naštevanja suhoparnih številk, saj smo jih v postopku združevanja večkrat povedali ali zapisali. V mi- ri, ki so naše, doma, potem bo dosežen cilj stabilizacijskega programa. Kaj bi ob koncu še rekli? Mislim, da se zavedamo težkih nalog, a ¡te naloge so uresničljive, seveda s prizadevanjem nas vseh: s kvalitetnim delom, medsebojnim zaupanjem in spoštovanjem. Naše dosedanje skupno delo nam je 'lahko v skupno zadovoljstvo in pogum, da bomo v bodoče uspešno premagovali težave in probleme, ki nas še čakajo. Mili Kobal slih imamo kratko zgodovino tega kolektiva, njihovo današnje delo, njihova razmišljanja o prihodnosti, njihovi pripadnosti kolektivu. Natančnih podatkov kdo je bil prvi ustanovitelj Elluksa nismo uspeli ugotoviti, toda v uradnih dokumentih je zapisano, da je bila 15. 4. 1961 delavnica Elluks izročena kolektivnemu upravljanju, ter da je bilo takrat v njej zaposlenih 16 delavcev. Sicer pa je bil prvotni sedež delavnice v Ljubljana-Moste na Partizanski cesti. Od tu pa se je kasneje delavnica preselila na Litijsko cesto, kjer je še danes. Prav tako smo v uradnih dokumentih ugotovili, da je dne 31. 3. 1971 Elluks postal samostojna delovna organizacija. Približno deset let kasneje pa temeljna organizacija Sijaja. Danes v Eliuksu združuje delo 40 delavcev, njihov proizvodni program pa je izdelovanje svetil, lestencev, del proizvodnega programa pa je tudi oplemenitenje kovin. Celotni prihodek v letu 1982 je bil dosežen 44.939.145 din, v devetih mesecih leta 1983 pa je bil dosežen 32.835.093 din, po oceni do konca leta pa naj bi znašal 45.000.000 din. Takšne so torej številke. Marsikaj zanimivega pa bi lahko o tu zaposlenih delavcih še zapisali. Srečanje z njimi je bilo prijetno, še posebej če spoznaš, kako se je tako majhen kolektiv pripravljen spopasti se z marsičem, na primer s tem, da so za pravočasno odpremo pošiljke lestencev poskrbeli prav vsi. Od prvega do zadnjega so več kot le preizkusili sposobnosti montaže in pakiranja, ali pa na primer to, da so se z montažo dograjevanja proizvodne hale pred nekaj leti spoprijeli kar sami. In še bi kakšen vzorec lahko povedali. Zato lahko ob koncu z gotovostjo zapišem, da ta 40-članski kolektiv ve kaj hoče in kaj zmore pri svojem delu. Združitev s Steklarno Hrastnik pa naj bi jim pripomogla, da bi svoje delo in razvoj lahko uresničevali ob čvrstih vezeh in na trdnejših temeljih. Mili Kobal z OBISKA V ELLUXU Vedo kaj zmorejo STANOVANJ ŠE VEDNO PREMALO Rešena in nerešena Stanovanje je velikega pomena za delavca, za njegovo družino in za njihovo celotno življenje. Običajno je, da so želje in možnosti za pridobitev stanovanj v bolečem razmahu, povečini in povsod. Tako je bilo pri nas tudi v letu 1983, pa tudi že$ marsikdaj poprej. Marsikatero stanovanjsko vprašanje je bilo sicer rešeno, dosti, nič manj hudih, pa je ostalo še vedno ob strani, ker na bilo možnosti za vse. Le kako potegniti črto in določiti velike in manjše probleme, če pa je v vsakem marsikaj težko sprejemljivega in bolečega: tako pri delavcu, ki se, čeprav zadnja leta pred upokojitvijo, še vedno z družino stiska v mnogo premajhnem stanovanju, kjer ni lastnega WC, kopalnice pa sploh ne, kjer njegovi otroci, čeprav že odraščajo, niso spoznali, kaj pomeni imeti svojo sobo, svoj kotiček za igro in učenje; tudi pri tistih delavcih, kjer oba z ženo že desetletja združujeta delo v naši DO, pa se še vedno stiskajo v sicer nekoliko boljšem, a za 4 ali 5-člansko družino še zdaleč premajhnem in neustreznem stanovanju; pri delavcih, ki so se zaradi težkih družinskih razmer razvezali, pa kljub temu ne morejo zaživeti polno, človeka vredno življenje, ker nimajo možnosti v doglednem času dobiti stanovanje in se odseliti, da bi se izognili izbruhom alkoholika, pretepom in prepirom, kar ni prihranjeno niti njihovim otrokom; pri družinah, katerih celotno življenje se odvija v eni sobi, kjer naj bi otrok odraščal, se učil, kjer naj bi se de- 1. Vretič Branko 5 novo adapt. 2. Rancinger Robert 1 novo adapt. 3. Povše Vili 1 novo 4. Stojančič Draško 2 novo 5. Zukič Esad 2 novo 6. Centrih Joža 2 novo 7. Milič Jovo 2 novo 8. Ivankovič Andelka 2 novo 9. Ekič Berna! 2 novo 10. Lisec Danilo DSSS novo 11. Rojko Jože 1 primer. 12. Matekelj Lado DSSS primer. 13. Zorec Miro 2 primer. 14. Zaletel Frida DSSS primer. 15. Stradar Danilo 5 staro 16. Halilovič Himzo 1 staro 17. Čudovan Zlatko 4 staro 18. Germanovič Dušanka 1 staro 19. Tomič Ruža 3 staro 20. Dijakovič Ana 2 staro 21. Mešič Delfa 3 staro 22. Mujkanovič Behara 2 staro 23. Durmiševič Munih 2 staro 24. Zgonjanin Zoran 2 staro 25. Ivešič Jožo 2 staro 26. Ivešič Žarko 2 staro 27. Rajnič Peter 2 staro 28. Kalem Marko 1 staro 29. Hasanovič Sejad 2 staro 30. Sivčevič Vujadin 1 staro 31. Blatnjak Milorad 1 staro lavec odpočil in pripravil za nočno izmeno; pri mladih družinah, ki se na nekaj kvadratnih metrih stiskajo pri svojih starših, ne da bi jih tolažilo upanje, da bodo kmalu dobili sobo, stanovanje, da bi lahko zaživeli svoje, lastno življenje, pa do vseh tistih, ki okušajo življenje v samskih domovih. Dosti takšnih in podobnih primerov je bilo rešenih, tudi v minulem letu. Prav takšno zgodbo pa nosi še marsikateri naš sodelavec med nami, prihaja z njo v delovno sredino, opravlja svoje odgovorno delo, ne da bi lahko odložil ta svoj problem. DODELJENA STANOVANJA IN KREDITI Če izhajamo iz tega, da smo za poročilo o letu 1982 pri rešenih stanovanjskih vprašanjih že upoštevali tiste, ki so dobili stanovanja v D in D-l bloku (Novi log 19/a in B), potem je bilo stanovanje v letu 1983 dodeljeno še: 2 Ul. mladih bor te v 3, 2 sobno 3 Ul. mladih borcev 3, 2 sobno 4 Dol 46/a, 1,5 sobno stanovanje 3 Naselje A. Kaple, garsonjera 4 Naselje A. Kaple, 2 sobno 3 Naselje A. Kaple, gasonjera 4 Naselje A. Kaple, 2 sobno 2 Naselje A. Kaple, garsonjera 4 Naselje A. Kaple, 2 sobno 3 Log 28/a (prej Čičič R.) garsonjera 3 C. H. Debelaka 7 (prej Žlindra), 1 sobn. 4 Grajska pot 11 (prej Mrcina) 2 sobno 3 Podkraj 89 (prej Matekelj) 1 sobno, kadrovsko 3 Grajska pot 11 (iz 1 sobnega v 2 sobno vrnitev 1 sobe iz sosednjega stanov.) 2 C. 1. maja 20 (prej; Vretič) 2 sobno 3 C. 1. maja 20 (prej Rancinger) 2 sobno 2 C. 1. maja 27 (prej Barič) 1 sobno 2 C. 1. maja 23 (prej Maurer) 1 sobno 1 C. H. Debelaka 4 (prej Jelčič), 1 soba 1 C. 1. maja 24 (prej Kršič) 1 soba 3 C. H. Debelaka 4 (prej Tomič-Mešič) 1 soba 1 C. 1. maja 23 (prej Ahmeti) 3 C. 1. maja 20 (prej Milič), 1 sobno 3 C. H. Debeljaka 4 (prej Durmiševič), 1 soba 3 C. 1. maja 20 (prej Ekič) 1 sobno 3 C. 1. maja 20 (prej Ivešič Jožo), 1 soba 3 C. 1. maja 20 (prej Lukjanovič), 1 soba 3 C. 1. maja 20 (prej Jevšinek), 1 sobno 3 C. 1. maja 27 (prej Rajnič) 1 soba 3 C. 1. maja 20 (prej Rojko), 1 sobno 3 C. 1. maja 24 (prej Klenovšek) 1 sobno Skupno torej rešenih 31 stanovanjskih vprašanj. Poleg družbenih stanovanj je bilo v letu 1983 razdeljenih še 3.200.000 din sredstev za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje. Ta sredstva so bila razdeljena še med nadaljnjih 52 delavcev, število delavcev, ki so bili upravičenci do kredita, pa je seveda vplivalo tudi na višino dodeljenih kreditov. Po temeljnih organizacijah (po stari organiziranosti) so bila sredstva razdeljena: TOZD Število rešenih prošenj Razdeljenih sred. skupaj TOZD 1 12 735.000 din TOZD 2 12 745.000 din TOZD 3 1 40.000 din TOZD 4 8 430.000 din TOZD 5 8 545.000 din DSSS 11 705.000 din PRIDOBITVE NOVIH STANOVANJ Na kakšne obsežnejše preselitve in pridobitve novih družbenih stanovanj v prihodnje ne kaže kaj kmalu računati. Prva naslednja nova stanovanja dobimo šele v A stolpiču pri Birtiču, kjer pa se z gradnjo še niti ni prav začelo. V tem stanovanjskem objektu naj bi dobili 4 stanovanja, ki so bila po vloženih sredstvih že razdeljena: TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase 1 stanovanje, TOZD avtomatska predelava steklene mase'S 1 stanovanje, TOZD energetika s ključavničarsko delavnico — 1 stanovanje in delovna skupnost skupnih služb 1 stanovanje. Ob naslednjih novih stanovanjih je treba računati tudi s tem, da bodo delavci, ki jih bodo dobili, morali plačati lastno udeležbo ŽE PRED VSELITVIJO V STANOVANJE, kot je bilo opredeljeno na zborih delavcev in kot imamo zapisano tudi v samoupravnem sporazumu. Prehodno obdobje se torej to leto končuje in varianta plačila po minimalni dobi namenskega varčevanja pri banki torej odpade. PLAČILO LASTNE UDELEŽBE Konec leta 1984 je računati tudi na precejšen delež plačila lastne udeležbe, ker se konča doba namenskega varčevanja pri banki delavcem, ki so že dobili nova stanovanja. Kako čimbolj e izkoristiti ta sredstva za nadaljne reševanje stanovanjskih vprašanj, se bodo opredelili delavski sveti TOZD. Tako morajo v letu 1983 plačati lastno udeležbo: TOZD Delavci: Skupni znesek din TOZD 1 Štuklaj Mirko, Volaj Jože, Maurer Oskar, Roškar Rudolf, Vrtačnik Jože, Križnik Anton 669.649,25 TOZD 2 Durmiševič Irfan, Dacar Toja, Špitaler Emil, Žagar Viktor, Bradaševič Peter, Kosec Majda, Hasikič Safet, Lukjanovič Jovo, Zgonjanin Mi-rinko, Centrih Joža 1.020.951,00 TOZD 4 Kostrec Milan, Guzaj Silvo, Hudi Leon 113.747,05 TOZD Gerhard Mihael, Piž-moht Zlatka, Vretič Branko, Sebasu Branko 283.238,45 DSSS Frankovič Jože, Ramič Vahid, Kolenc Ana, Vidovič Franc, Lisec Danilo 379.372,10 DO 28 delavcev 2.466.957,70 Priimek in ime O B > o O53 N "Šj ^ O H u «s £> c/i H E +■» KO T3 § Podeljeno stanovanje stanovanjska vprašanja V začetku leta 1984 nadaljujejo odbori za družbeni standard in stanovanjske zadeve z že začetim delom: evidentiranje prosilcev za družbena stanovanja in sestava prednostnih list TOZD in DSSS. Obvestilo delavcem bo posredovano preko Informatorjev. Kljub kar lepemu številu rešenih stanovanjskih vpra-1 inj lahko računamo, da bo število prošenj za stanovanje še vedno precejšnje, boleče pa bo dejstvo, da bodo odbori precej omejeni pri reševanju teh vprašanj, saj bo prostih stanovanj do izgradnje novega stanovanjskega objekta bore malo. SAMSKI DOM - ZASILNA REŠITEV Ob stanovanjskih vprašanjih v sedanji situaciji velja razmisliti še o marsičem. Predvsem je pomembno ugotoviti, da ogromno stanovanjskih vprašanj izhaja iz načina zaposlovanja v preteklosti, ko so potrebe po delavcih v TOZD dostikrat preveč prevladale nad načinom oz. sploh urejenostjo stanovanj skega vprašanja. Z novimi kadrovskimi predpisi v DO smo naredili že določene pozitivne korake, ki pomenijo večje preverjanje posameznih kandidatov za zaposlitev, ugotavljanje njihovih socialnih in stanovanjskih razmer. Ob pomanjkanju stanovanj postanejo v praksi pogosto obremenjujoči tudi samski domovi. Z namestitvijo v samski dom v 1. fazi sicer rešimo stanovanjsko vprašanje delavca ali delavke, kar pa še ni rečeno, da je to tudi dokončno rešeno. Ti delavci se znajdejo v zelo težkem stanju, ko Si u-stvarjajo družino, saj nobena temeljna organizacija nikoli nima toliko stanovanj, da bi lahko takšne probleme reševala. Najpogostejši primeri so seveda, da sta oba zakonca stanovalca samskih domov, ko je vprašljiva in težka tudi prihodnost bodoče mamice, kam bo po končanem porodniškem dopustu z otrokom, saj ga v samskem domu ne more imeti. Nič bolje seveda ni, če je eden od zakoncev podnajemnik (drugi pa ponavadi živi v samskem domu), ko se mu dostikrat zgodi, da je podstanovalskega razmerja konec in se znajde na cesti in podobno. Takih primerov v sedanji situaciji ni malo, zlasti v TOZD — avtomatska predelava steklene mase, možnosti reševanja pa so seveda zelo omejene, dostikrat jih niti ni, razumljivo pa je, da se obravnavajo v odnosu na vsa ostala stanovanjska vprašanja v TOZD, torej glede na to, da dobi stanovanje tisti, ki zbere največ točk. Z namestitvijo v samski dom torej problem dostikrat odložimo, ko pa si delavec ustvari družino, problem znova izbruhne, toda v dosti večjem in težjem obsegu. Enak problem so seveda podnajemniki. Delavci se želijo zaposliti v Steklarni, pa stanujejo pri sorodnikih ali pri znancih in seveda zagotavljajo, da s stanovanjem nimajo nobenih problemov. Kaj se zgodi potem, ko že nekaj časa delajo, je že domala običajno: pri sorodnikih kar naenkrat ni več prostora, iščejo posteljo v samskem domu, kasneje stanovanje. Tudi takšna razmerja smo v obdobju zadnjih dveh let že nekoliko zajezili, problemom pa se v celoti, če upoštevamo celotno situacijo, seveda ni mogoče izogniti. Občutek prizadetih delavcev je običajno isti: vsaik obravnava sebe kot največji problem, nasproti čemur stojijo zelo omejene možnosti. Takšna realnost dostikrat povzroča razburjenje pri teh delavcih, številne (ne-osnovane) očitke, čemur na koncu kaj radi tudi pristavijo, da se bodo nasilno vselili kamorkoli. NASILNE VSELITVE -NEUSTREZNA POT Tudi primere nasilnih vselitev smo že i-meli: če povzamemo zadnja leta, so bili med njimi v glavnem delavci TOZD — avtomat- ska predelava steklene mase (6 primerov) in 1 primer TOZD -— ročna in polavtomatska predelava steklen mase. Težko je soditi o takih ravnanjih, vsekakor pa je to neustrezna pot. Nihče ne more individualno odločati in si prilaščati stanovanja. Nihče tudi ni edini in sam s svojim problemom in ne more si vzeti pravice kar tako, sam od sebe, če to ne stori pristojni odbor za stanovanjske zadeve. Problemov je veliko, stanovanj pa dosti manj in nesprejemljivo je, da bo nekdo potrpežljivo čakal, da pride na vrsto po prednostni listi, nekdo drug pa si bo to pravico enostavno, in ne glede na druge, vzel sam. Takšni primeri upravičeno povzročajo razburjenje in ogorčenje med vsemi delavci. Ne glede na individualne želje in pričakovanja, dostikrat tudi neupravičena, bi se veljalo tudi v prihodnje držati naslednjega: zelo omejene možnosti glede stanovanj, v odnosu na obsežno stanovanjsko problematiko, terjajo edino pravilno pot — dosledno spoštovanje samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj. Skupno smo se dogovorili za kriterije in prizadevati si moramo, da jih tako uresničujemo tudi v praksi. Ni rešitev v izdvajanju izjem in reševanju njihovih vprašanj pred drugimi. To lahko vodi le v dvome in na celotno večletno delo, ki smo ga opravili, da smo na področju ureditve področja stanovanjske politike v DO že tudi nekaj naredili, meče slabo luč. Treba se je zavedati sedanjih razmer in izhajati iz dejstva, da se je potrebno angažirati predvsem pri zagotavljanju sedanje kontinuitete dela in dograjevanja samoupravne urejenosti, kajti izjeme, pa še tako redke, so neupravičene, naredijo pa lahko nepoprav Ijivo škodo v odnosih, ki pa smo jih v večletnem delu uspeli vzpostaviti na tem področju. Referent za socialno delo KAJ NAJ BI VEDEL OBČAN O KURILNIH IN DIMNOVODNIH NAPRAVAH Da ne bo požarov V zadnjem obdobju je bilo precej požarov na dimovodnih napravah. Pri ugotavljanju vzrokov je na prvem mestu zopet človeška malomarnost in to nevzdrže-vanje obstoječih ali nestrokovna izvedba dimnikov. Nekaj osnovnih napak, ki naj bi koristili občanom pri odpravljanju napak na tem področju bo nakazanih v tem sestavku. Za podrobnejše napotke pa se lahko obrnejo občani na dimnikarsko službo, inšpekcijske službe in druge, ki delajo na tem področju. Vedeti moramo, da mora biti vsaka kurilna naprava postavljena tako, da pri normalnem kurjenju ni možen vžig, stoji naj na negorljivi podlagi in v bližini naj ne bo gorljivih snovi. Vsak dimnik mora biti izdelan tako, da ga je možno z normalnim dostopom očistiti in odstraniti saje. Okolica dimnika na podstrešju mora biti negorljiva, podstrešje pa brez odvečne krame. Vsi leseni deli ostrešja morajo biti od dimnika odstranjeni vsaj 8 cm. Preko dimnika ni dovoljeno napeljevati elektro instalacije. Vidni deli dimnika morajo biti obzidani oziroma ometani. Pri kurilnih napravah je predvsem odvisna pravilna priključitev na dimne tuljave. V večini primerov uporabniki kurilnih in dimovodnih naprav brez vednosti hišnega sveta, požarne inšpekcije in dimnikarske organizacije priključujejo razno razne kurilne naprave na obstoječe dimne tuljave. Posledica takšnih nestrokovnih priključitev je slabše delovanje kurilne naprave, zadim-ljanje in zaplinjanje stanovanjskih enot v višji ali nižji etaži, prekomerna zasmolitev dimne tuljave in pojav katranskih madežev. Napake oziroma nestrokovne priključitve kurilnih naprav, ki imajo princip žarenja in so priključene v stanovanjskih enotah, kjer so dimniki zidani iz opečne opeke ali tudi betonski imajo posledico, da začne dimna tuljava proti ustju dimnika razkrajati oziroma razpadati. V zadnjih 10 letih so na tržišču trajno žareče peči in etažne centralne kurilne naprave na trda goriva. Takšne kurilne naprave imajo sicer ekonomično izkoriščanje goriva, klasične dimne tuljave pa niso grajene za takšne kurilne naprave. Nasveti uporabnikom kurilnih naprav: — predno se odločite za spremembo namembnosti kurilne naprave se morate predhodno posvetovati s področnim dimnikarjem oziroma dobiti od ustrezne dimnikarske organizacije, HS in požarne inšpekcije soglasje o namestitvi nove kurilne naprave. — na obstoječe dimne tuljave, ki so zidane iz opečne opeke ali betonskih elementov se ne smejo priključevati trajno žareče peči in etažne kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva. — hišni svet oziroma skupnost stanovalcev morajo na svojih sejah obvestiti uporabnike stanovanjskih enot, da ne kupujejo takšnih kurilnih naprav. — v kolikor želi posamezni u-porabnik stanovanjske enote namestiti takšne kurilne naprave mora zato zgraditi novi dimnik TOMODI ali SCHIDEL oziroma v obstoječo njegovo dimno tuljavo vgraditi dimnik iz nerjaveče pločevine. — od sodobno zgrajenega novega dimnika zahtevamo: visoko trdnost, dobro toplotno izolacijo, visoko odpornost proti pogostim spremembam temperature, plino-tesnost, odpornost proti kislinam, ognjevarnost in gladkost notranjih površin. Zakon o varstvu zraka pa zavezuje vse uporabnike kurilnih in dimovodnih naprav, da kurilne naprave pravilno delujejo in da prekomerno ne onesnažujejo zraka. Ce bodo vsi uporabniki kurilnih in dimovodnih naprav upoštevali zgoraj nakazane nasvete bodo sebi in družbi privarčevali velika materialna sredstva. Ob zaključku pa opozarjamo vse uporabnike kurilnih in dimovodnih naprav, da v kurilni sezoni oktober—maj dovoljujejo dimnikarskim delavcem opraviti dimnikarsko storitev, ker bodo s tem veliko doprinesli pri preventivni požarni varnosti. Vsak uporabnik kurilnih ali dimovodnih naprav je dolžan, da ima dimo-vodne naprave urejene tako, da je možen dostop in čiščenje le-teh. V kolikor dimnikar z roki določi odpravo pomanjkljivosti in se te ne odpravijo, ali se ne dovolj čiščenje, je tako dejanje kaznivo po zakonu o dimnikarski službi s 5.000 din. Zavedati se je treba, da z malomarnim odnosom ogrožamo sebe in druge. Dogodki skozi desetletja, kot jih je Nekoč smo vsak dan porabili tudi do 120 ton premoga V stari satinirnici pred letom 1970 — brez 1980: avtomatsko tribarvno dekoriranje izdelkov — velika pridobitev tekočih trakov, ob slabih klimatskih napravah Pred 20. leti — prvi IS stroji Nekoč pred leti... Danes? 1972: kurjenje steklarskih peči z električnim tokom 198Ii helikopter v 3 minutah opravil težpško delo — lila- dimi stolp prenesel preko Steklarne 1973* sreča v nesreči. Ognjeni plameni, ki jih je zanetila iskri» pr) varjenju, so zajeli le del strehe tovarne. Delo steklarjev včeraj, danes In tudi jutri 1978: če burja dopustnikom streho odnese. 1976: diamantne žage — od takrat rezanje in brušenje plafonjere — vse obenem Elektronika v služb' izdelave orodja zabeležila fotografova kamera 1982: Miha Ravnik, izvršni sekretar CK ZKS med ogledom Obiskal nas je tudi Mitja Ribičič naše proizvodnje SLO in DS — ekipa Prve medicinske pomoči, večkrat med najuspešnejšimi na tekmovanjih 14. oktober 1968 nepozabni dan, kajti obiskal nas je tovariš TITO. 1979: Marjan Orožen ob otvoritvi linije kelihov 1966 Tovariš Rukavina, tedanji predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije za industrijo in rudarstvo V Siekiarni 1978: Obiskal nas je Vinko Hafner, tedanji predsednik Zveze sindikatov Slovenije 1973: 25 let Sijaja — dograditev proizvodne hale Eden izmed obiskov Mihe Marinka v naši tovarni Mlad* so velikokrat ponesli štafeto mladosti skozi našo tovarno športniki, prizadevni in velikokrat tudi uspešni na tekmovanjih KAKO IZ ENERGETSKE KRIZE Uporaba alternativnih virov energije Že nekaj let je energija tisti faktor, ki mnogim diktira njihov razvoj, standard in ceno izdelkom. Brez energije si danes sploh ne moremo zamisliti življenja in dela na zemeljski obli. Vendar vsi vemo, da energetskih virov ni v neomejenih količinah in da je danes cena, ki jo plačujemo za energijo, izredno visoka ter da še te energije, kljub visoki ceni, večkrat primankuje. Kljub vsemu temu se pa v večini primerov obnašamo do energije, kot bi jo bilo v izobilju, da je zelo poceni in podobno. Predvsem tak način našega obnašanja zasledimo v delovni organizaciji, na svojem delovnem mestu, dočim smo doma bolj skrbni gospodarji ne zavedajoč se, da nam tudi vsak prihranek v delovni organizaciji pomeni manjše stroške — večji ostanek dohodka, kakor tudi večji osebni dohodek. Naša delovna organizacija je zelo velik porabnik energije vseh vrst, saj smo med največjimi porabniki v Zasavju. Najbrž marsikdo od nas ne ve, da porabimo mesečno samo električne energije — v dražji sezoni — za dve stari milijardi, zemeljskega plina pa po podražitvi že več kot za tri stare milijarde. Vode porabimo na mesec za ca. 50 starih milijonov, plina propan butana pa za ca. 450_ starih milijonov. če vse skupaj seštejemo, vse to stane mesečno 6 starih milijard, letno pa se ta strošek giblje med 50 in 60 starimi milijardami, kar predstavlja za našo delovno organizacijo zelo težak zalogaj. Če primerjamo ta strošek z izplačanimi osebnimi dohodki, ki znašajo letno ca. 42 starih milijard, si lahko predstavljamo, da je strošek za porabljeno primarno energijo res velik. Ob tem bi se torej morali zavedati, da samo 5 odstotni prihranek na energiji pomeni za našo delovno organizacijo ca. 3 stare milijarde, če pa bi prihranili za 10 odstotkov energije, pomeni že en in pol mesečni osebni dohodek. Smatram pa, da je 5 odstotni prihranek realen. Povsod po svetu mrzlično iščejo izhod iz energetske krize, kakor iščejo tudi alternativne vire energije, ki naj bi nadomestili nafto, zemeljski plin, elektriko. Seveda bi bilo to nadomestilo le delno, saj nam trenutno alternativni viri ne morejo v celoti nadomestiti zgoraj naštetih virov energije, lahko pa precej pripomoremo k zmanjševanju porabe. Zato je tudi v Sloveniji vsako leto organiziran simpozij RA VE —• to je posvetovanje o uporabi alternativnih virov energije. Letos je bilo to strokovno posvetovanje organizirano v Kopru in to ne brez namena, saj je bilo na slovenski obali še daleč največ storjenega glede uporabe alternativnih virov energije. Kot glavni alternativni vir e-nergije se danes obravnava predvsem sonce, ki ga uporabljajo predvsem za zagrevanje sanitarne vode in za segrevanje bazenske vode. Predvsem se dosegajo visoki prihranki v primerih, kjer se uporablja sončna energija za segrevanje sanitarne in bazenske vode v kotlarnah ki so zgrajene za pokrivanje potreb v ogrevalni sezoni in tako izven tega časa obratujejo z nizkim izkoristkom. V tabeli 1 so podani podatki o instalacijah za izkoriščanje energije sonca zgrajenih na slovenski obali vključno z leta 1983: TABELA 1 Druga najzanimivejša tema na tem področju na posvetovanju je bila tema o pridobivanju in uporabi toplote iz odpadnega zraka in plinov v industriji. Danes smo priča, da v mnogih industrijskih objektih, spuščamo v atmosfero neprecenljivo velike količine e-nergije v odpadnih plinih in zraku, katere bi lahko koristno uporabili z razmeroma majhnimi investicijami. Pogosto se gradijo novi industrijski objekti z velikimi kotlovnicami z močjo nekaj MW, na drugi strani pa ne izkoriščamo odpadnih virov energije in jih spuščamo v zrak. Objekt in kraj Velikost absorpcijske površine SSE (m2) Konična moč (kW) Letno pridobljena energija povr. (kWh) Invest, str. nerevalorizi-rani (DIN) Leto izgradnje Realna doba amortizacije — dom ZDU v Izoli 382 230 230.000 7,000.000 1981 8 — avtokamp - - GH Metropol v Portorož Luciji, 214 130 108.000 4,800.000 1982 6 — garderobe lesnega skladišča v Koper Luki, 84 50 46.000 1,750.000 1982 8 — centralne garderobe v Luki, Koper — Počitniški dom 145 90 80.000 3,330.000 1982 8 TAM — ZIV — MB v Piranu 22 14 12.000 744.000 1983 7,5 — restavracija Jadran, Palač hotel, Portorož 80 48 40.000 1,800.000 1983 6 — restavracija Ljubljana, Palače hotel, Portorož 80 48 40.000 1,800.000 1983 6 - KPD Koper — dom rudarjev 34 21 18.000 1,000.000 1983 6 Titovo Velenje v Fiesi, Piran 200 — — — ; — zasebniki stanov, hiš 800 480 307.000 20,000.000 1980/83 5 Skupaj 2.041 820.000 42,224.000 V tabeli 2 pa je prikazana efektno porabljena energija letno: TABELA 2 Temp. Ig Izkoristek Let Let v SSE kwh/m2 % kwh/m2 kwh/m2 Mesec (°C) dan 100 dan mesec Januar 30 (20/40) 1,553 0,12 0,19 5,78 Februar 30 (20/40) 2,260 0,22 0,50 13,92 Marec 30 (20/40) 3,714 0,45 1,67 51,81 April 52 (47/57) 4,710 0,26 1,22 36,74 Maj 52 (47/57) 5,418 0,39 2,39 74,19 Junij 52 (47/57) 5,890 0,45 2,65 95,60 Julij 52 (47/57) 6,254 0,49 3,06 95,60 Avgust 52 (47/57) 5,430 0,46 2,50 77,43 September 52 (47/57) 4,448 0,33 1,49 44,43 Oktober 30 (20/40) 3,487 0,50 1,74 54,55 November 30 (20/40) 1,734 0,21 0,36 10,98 December 30 (20/40) 1,509 0,11 0,11 5,15 Skupaj letno 550 kwh/m2 Praktični rezultati, dobljeni z meritvami, dokazujejo, da je upravičeno investirati v naprave za izkoriščanje energije sonca. Danes na področju naše države zasledimo preko 60 večjih objektov z vgrajenimi ca. 16.000 m2 sončnih kolektorjev, večinoma domače proizvodnje. Tudi v naši delovni organizaciji bomo morali na tem področju nekaj narediti, saj imamo vse pogoje, da začnemo izkoriščati odpadno toploto, predvsem za o-grevanje sanitarne vode in do neke mere tudi vodo, ki jo rabimo v satinimici. če bi nam to uspelo, bi lahko dosegli precej boljši izkoristek v kotlovnici, saj bi jo lahko poleti čisto ustavili za več mesecev. Smatram, da moramo na tem področju čimprej nekaj storiti, saj bi s sorazmerno majhnim vlaganjem dosegli precejšen efekt. Na enak način bi lahko izkoriščali tudi odpadni zrak (zrak, ki ga rabimo za zračenje naših prostorov), vendar je to izkoriščen je vezano z večjimi stroški kot izkoriščanje odpadnih plinov. V industrijsko razvitih državah Zahodne Evrope je izkoriščanje toplote iz odpadnih materialov postalo danes standard tehnike, zato bi morali tudi pri nas imeti takšno mišljenje. Vzrokov, zakaj, najbrž ni potrebno navajati. Na tem področju imamo še daleč največje rezerve neizkoriščene e-nergije. Na posvetu so bili reprezenti-rani tudi načini pridobivanja e-nergije z Biometaniranjem, ka-kot tudi uporaba toplotnih črpalk. Razprave so bile tudi na področju memo-regulacijske tehnike, kot vpliv na varčevanje z energijo. Precej časa in besed je bilo posvečenih problemom toplotne zaščite, tehniki pravilne zaščite, izbiri materialov. Sami izračuni so pokazali, da se da na tem področju več prihraniti kakor pa, da še naprej investiramo v druge proizvodne energetske objekte. Na tem strokovnem simpoziju smo izmenjali še vrsto izkušenj na področju racionalne uporabe energije, predvsem v diskusiji. Vsekakor smo danes prišli do take stopnje porabe energije in do takih cen, da to že močno vpliva na poslovanje delovnih organizacij. Največji problem pa je to, da je energije vse manj, in da danes ni več problem cena, ampak to, ali energija je ali je ni. Prav zato moramo temu problemu posvetiti vso pozornost in napraviti vse, da jo bomo čimbolj racionalno in smotrno uporabljali. . Jože Guzaj, dipl. ing. Koncert za upokojence V okviru svoje pestre dejavnosti je moški pevski zbor Svobode II pripravil svoj koncert v domu upokojencev v Trbovljah. Stanovalci doma so takšno popestritev tik pred zaključkom leta hvaležno sprejeli in z udeležbo ob nastopu zbora ni bilo nobenih problemov, saj so se upokojenci zbrali v domala kompletnem številu, z izjemo tistih, ki jim zdravje to ni dopuščalo. Tudi marsikateri naš upokojeni član in članica je med njimi in tako je bila mimogrede tudi prilika za prisrčen stisk roke in pozdrav. Odziv celotne sredine je bil zares prijeten, tako da ob zaključku ni bilo več nastopajočih in gledalcev, ampak so kar skupno zapeli prenekatero lepo slovensko pesem. Slovo je bilo prisrčno, pridružilo pa se mu je iskreno vabilo, da jim naši pevci pripravijo še kdaj tako lep večer. JKR Športni dosežki hrastniških predstavnikov v letu, ki je za nami so različni. V celoti gledano pa več kot zadovoljivi. Kajakaši: Kauzar — Seničar ■— Stradar so osvojili naslov državnih prvakov v slalomu 3 X K — 1. Namiznoteniške igralke Kemičarja so osvojile 4. mesto v zvezni ligi, za nameček pa so se uvrstile še v četrtfinale evropskega pokala sejemskih mest. Jernej Zalaznik je z ekipo Jugoslavije na EP za mladince v Malmeu na Švedskem osvojil bronasto medaljo. Rajmund Cvetko je republiški prvak v streljanju s serijsko zračno puško, mladinke Kemičarja pa so osvojile drugo mesto na DP. Vesna Ojsteršek je druga mladinka Jugoslavije itd. Skratka v letu 1983 kopica uspehov. Področnega prvenstva v okviru zasavske strelske regije za leto 1983 se je udeležilo 128 posameznikov in posameznic združenih v 17 ekip iz šestih strelskih družin: Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Najboljši pa so se razvrstili takole: Ekipno — člani: 1. SD Okrogar — Skvarča Zagorje, 2. SD Rudnik Hrastnik, 3. SD Alojz Hohkraut Trbovlje. Mladinci: 1. SD ST Trbovlje, 2. SD Okrogar — Skvarča, 3. SD Rudnik. Pionirji: 1. SD Trbovlje, 2. SD Alojz Hohkraut, 3. SD Rudnik. Posamezno — člani: 1. Ervin Korbar, 2. Roman Kajtna, 3. Bogdan Slanšek. Mladinci: 1. Miran Biruš, 2. Bogdan Hribar, 3. Drago Ostrovršnik. Članice — mladinke: 1. Vesna Rems, 2. Mimi Markošek, 3. Zoža Pečarič. Pionirji — pionirke: 1. Vesna Korbar, 2. Aleš Laznik, 3. Robi Dolinšek. Osnovna organizacija sindikata hrastniškega Rudnika je v okviru svojega programa dela pripravila tudi tekmovanje v kegljanju (ei&pnoHBS borbene partije, posamezno — 100 lučajev) katerega se je udeležilo 24 posameznikov, oziroma 4 ekipe. Vrstni red — ekipno: 1. TOZD — RESD 535, 2. TOZD — PH 479, 3. Upokojenci 353, 4. TOZD PO 352. Posamezno — do 30 let: 1. Šeško Vojko 441, 2. Duh Ludvik 436, 3. Gianmi Marjan 401. Od 30 do 40 let: 1. Kovač Ivo 436, 2. Pirš Stane 436, 3. Hribar Karli 430. Od 40 do 50 let: 1. Laznik Dolfi 465, 2. Planinc Slavko 410, 3. Poljšak Erih 407. Nad 50 let: 1. Vavtar Jože 357, 2. Kocman Milan 353, 3. Gumzej Ferdo 351. Regijsko člansko prvenstvo v namiznem tenisu (bilo je v Ljubljani) je prineslo precej uspeha tudi hrastniškim igralcem in igralkam. Najbolj pa je presenetila Polona Novak, ki je zmagala v konkurenci članic in bila skupaj s Francijem Zerkom druga v igrah mešanih dvojic. Pohvalo zasluži tudi Karli Medved za 3. do 4. mesto pri članih posebno še, če vemo, da je bil v isti konkurenci Zalaznik 5. do 8., Vizjak in Markovič pa celo 9. do 16. Solidne uvrstitve so dosegli še: J. Novak-Salmič drugo mesto v igrah ženskih dvojic, 3. do 4. mesto Vizjak-Žerko in igrah moških dvojic ter Jolanda Novak, ki je bila 3. do 4. med članicami posamezno. Tradicionalnega, tokrat drugega, strelskega tekmovanja — »Memorial Janeza Groharja« ki ga v spomin na svojega dolgoletnega predsednika in strelskega zanesenjaka pripravlja SD Steklar, se je tokrat udeležilo dvanajst tričlanskih ekip iz Kranja, Trzina, Celja, Štor, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Znova so slavili člani SD Rudnik Hrastnik, ki so nastreljali 828 krogov. Drugo mesto je pripadlo ekipi SD Kranj z 822 krogi, tretje pa nekoliko presenetljivo, članom e-kipe STT iz Trbovelj —^ 813. Ekipa Steklarja je z 799 krogi osvojila deseto mesto. Med posamezniki so bili najboljši: 1. Rajko Rozman — SD Kranj, 2. Rajmund Cvetko — SD Rudnik Hrastnik in 3. Ivan Kočevar — SD Kovinar iz Štor pri Celju. Informativno najbrž ne bo odveč tudi tale vest. V okviru prvega sobotnega večera v novem hotelu Jelke (ti večeri bodo v sezoni na sporedu vsako tretjo soboto v mesecu), sta se pomerili ekipi Brodarskega društva — Volaj, Kavzar, Vovk, Seničar, ter NTK Kemičar — Zupanc, Markovič, Vizjak, Medved. V tekmovanju, ki je predvsem zabavnega značaja, so bili boljši »brodarji« ki so zmagali z 5 :3 in za nameček osvojili še 5.600 dinarjev medtem ko so se »pinkponkaši« morali zadovoljiti z 3.600 din. Prihodnjič se bodo med seboj pomerili »svobodaši«: Svoboda I in II. Na polfinalnih pozivnih namiznoteniških turnirjih v Kočevju, Zagrebu in Rogatici (BiH) so nastopili tudi naši predstavniki, ki pa se niso najbolj izkazali. Jože Urh je v Kočevju osvojil šele peto mesto in ga lahko le še poziv zveznega kapetana uvrsti v sklepni finale -Ig YU TOP 12. Jernej Zalaznik je bil šele deveti, vendar kaj več od njega tudi nismo pričakovali. Andreja Ojsteršek bi morala nastopiti v Rogaitci, vendar je zaradi poškodbe že po prvem kolu odstopila od tekmovanja, bo kljub temu sodelovala v finalnih bojih. E-dina, ki se je v finale uvrstila z igro je bila Vesna Ojsteršek, ki je v Zagrebu o-svojila odlično drugo mesto. V Zagreb je bil dodatno poklicana tudi Jolanda Novak, ki pa je v konkurenci 13-tih igralk osvojila 12. mesto. Rekordno število igralcev je nastopilo na šahovskem prvenstvu v okviru TRIM iger. V ekipnem delu tekmovanja so premočno zmagah šahisti Rudnika pred TKI in SD Invalid. Med posamezniki pa je bil najboljši Alojz Kirn — 13 točk, pred Marjanom Seničar jem — 11,5 in Jožetom Kovačem, ki je zbral 9,5 točke. Kaže da postaja šah spet zanimiv širšemu krogu ljudi, tako, da je realno pričakovati oživitev Šahovskega kluba. Ekipe kasarne Heroja Rajka Celje, ŠD Invalid, TO in OŠTO Hrastnik so nastopile na tradicionalnem tekmovanju v streljanju, šahu in kegljanju, ki ga je v počastitev Dneva JLA pripravila Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Hrastnik. Največ uspeha so imeli člani ZRVS, ki so zmagali v šahu in kegljanju, medtem ko je ekipa OŠTO zmagala v streljanju s PA puško. Rezultati: Streljanje — 1. OSTO 178, 2. ZRVS 157, 3. SD Invalid 95. Kegljanje — 1. ZRVS 550, 2. OSTO 513, 3. SD Invalid 425 in šah: 1. ZRVS 9,5, 2. K. H. Rajka 8, 3. ŠD Invalid 4,5 točke. Zmagovalci so prejeli pokale v trajno last, vsi udeleženci pa »priznanja«. Kegljači Bratstva so pretekli mesec slavili lep jubilej: 30-letnico delovanja. Ob tej priliki so pripravili zanimiv četveroboj na katerega so poleg kegljačev Hrastnika povabili še vrsti kranjskega Triglava in trboveljskega Rudarja. Po dobrih osmih urah zanimivega kegljanja je bil vrstni red sledeč: 1. Triglav 5373, 2. Rudar 5351, 3. Bratstvo 5149 in 4. Hrastnik 5029. Med posamezniki pa so se izkazali: 1. Bojan Burja— Rudar 945, 2. Jože Dolanc — Rudar 916 in 3. Bojan Koritnik — Bratstvo 913 podrtih kegljev. Rekordno število — 21 ekip, je nastopilo na tradicionalnem, tokrat že 11. pohodu po poteh Štajerskega bataljona na TIŠJE, ki ga prirejata OK ZRVS in OŠTO Litija. Letos je na omenjenem pohodu, ki je tekmovalnega značaja, nastopila tudi ekipa OŠTO Hrastnik: Rotar, Jerič, Barič, Vrtačnik in 2ekar, ki je v izredno močni konkurenci osvojila izvrstno četrto mesto. Tekmovanje je bilo zelo zahtevno in tudi naporno. Proga je bila namreč dolga 15 km, na njej pa so bile tri delovne (topografija, met bombe in streljanje s PA na 150 m), ter dve kontrolni točki. Ekipa Kemičarja je v nadaljevanju zvezne ženske namiznoteniške lige (prvo kolo drugega dela) doživela neprijeten poraz pred svojim občinstvom. V republiškem derbiju, jih je premagala ekipa ljubljanske Olimpije s 4 :5. Resnici na ljubo tudi zmaga domačink ne bi bila nezaslužena. Toda poškodovana Andreja Ojsteršek ni mogla streti odpora razpoložene Monike Reflak, ki je mimogrede povedano, odpravila vse tri domačinke. Kljub poškodbi pa bi Kemičar vseeno lahko slavil, če bi mlada Tanja Pondev premagala Krsnikovo (24:26 — 19 :21) ali pa Vesna Ojsteršek realizirala vodstvo proti Reflakovi. Aerobika je našla domovinsko pravico tudi med hrastniškimi pripadnicami nežnejšega spola. Začetnega, 8-urnega tečaja Aerobike, ki ga je pripravila ZTKO Hrastnik, vodi pa Alenka Kozine-Toplakova se udeležuje blizu 30 tečajnic. Voditeljica »Miša« pravi, da so vse zelo vztrajne in da pridno vadijo. Pravijo pa, da je kar precej naporno in da je treba malo potrenirati tudi doma. Sicer pa: to je tudi namen tečaja — vaditi bo treba doma. In to pravilno. Cilj in želja vodstva NTK Kemičar je bila, da bi četrtfinalno srečanje evropskega pokala sejemskih mest z ekipo SE Budapest iz Budimpešte odigrali v Hrastniku, čeprav je žreb določil drugače. Madžari so prvotno dali pristanek, da pridejo v Hrastnik vendar so se kasneje premislili in sporočili, da zaradi nastopa njihove igralke Edith Urban v reprezentanci Madžarske na tekmi evropske super lige niso v stanju gostovati v Hrastniku. Tako bodo Hrastni-čanke srečanje, v katerem nimajo realnih možnosti za uspeh, odigrale v treh dneh v Budimpešti. Izglasovali, in to zelo uspešno — 68,3% vo-lilcev se je izreklo ZA, smo uvedbo 4. samoprispevka, iz zbranih sredstev pa bomo izgradili več pomembnih objektov družbenega standarda. Tako naj bi končno dobili v Hrastniku tudi večnamensko telovadnico in s tem vsaj nekoliko pokrili kronično pomanjkanje pokritih športnih površin. A-naliza, ki smo jo opravili pred kratkim je namreč pokazala, da imamo v Hrastniku le borih 0,12 m2 pokritih telesnokulturnih (gostilne kot boksarski ringi ne spadajo sem) površin na prebivalca, kar je v odnosu do republiškega povprečja 0,5 m2, le slabih 20 %. Sicer pa tudi z odprtimi površinami nismo ravno »na konju«. Medtem ko v republiki znaša normativ 3 m2 na prebivalca, se v Hrastniku lahko pohvalijo le z 1,7 m2. Ja, je že tako, da nam bo za telesno kulturo tudi letos še kako primanjkovalo sredstev. Primanjkljaju pa so po svoje prispevali tudi nekateri športniki. V lanskem letu smo imeli v Hrasntiku namreč »samo« deset kategoriziranih športnikov letos pa se je to število povzpelo že na 13. Ni kaj, nesrečna številka. In zakaj to pravimo? Za športni dodatek smo v letu 1983 porabili 207.000 din. Letos pa bo ta znesek treba občutno povečati. Srečni Zagorjani, ko nimajo niti enega kategoriziranega športnika ... Aktualnosti s področja športa in rekreacije je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal — Jože Premec. Razmišljanja o bodočem delu Pogledi in napovedi za leto, v katero smo pravkar stopili, so nekoliko bolj optimistične, kljub nekaterim novim zakonskim opredelitvam. O našem bodočem delu in o pričakovanjih 1984. leta, so ob urednikovi mizi razmišljali novo izvoljeni predsedniki delavskih svetov. PROVILNA IZBIRA PROIZVODNJE Silvo Sikovec — predsednik delavskega sveta DO Leto, v katerega smo pravkar stopili, najbrž ne bo nič drugačno od preteklega. Če smo v preteklosti res živeli preko naših možnosti in če hočemo gospodarsko stabilizacijo res izpeljati, se ta proces ne more začeti in končati v letu dni. Toda to so le splošna razmišljanja. Postavljeno vprašanje pa terja konkretnejši odgovor, torej za našo delovno organizacijo. Cilji za leto 1984 so postavljeni. Toda, koliko je trdne osnove za njihovo uresničitev? Koliko je okoliščin, ki nam situacijo v proizvodnji in na tržišču lahko spremenijo že jutri. Še preden smo planske dokumente potrdili, že smo bili priča novim podražitvam energije in materialov. Ali pa nenehno postavljanje posameznih panog v privilegiran položaj, kar lahko našo dejavnost celo ohromi, torej uresničiti tistega gesla »za enako delo enako plačilo« najbrž še dolgo ne bomo mogli. Ob tem razmišljanju tudi ne morem mimo tega, koliko nas bo prizadel Zakon o zavarovanju plačil (7. a člen), če ne bo odloženo njegovo izvajanje. Striktno izvajanje nam lahko povzroči marsikak glavobol. Pa vendar naj ob koncu dodam še misel, da nam leto 1984 gledam optimistično, da pa je tudi pred nami veliko odgovornih nalog, predvsem pa pravilno izbiranje in usmerjanje proizvodnje, torej take, da nam bo zagotovljen dohodek. REZULTATI NE BI SMELI IZOSTATI Boris Mlakar — TOZD orodjarna Kljub gospodarski stabilizaciji ter kriznemu obdobju mislim, da smo z delom in rezultati dela preteklega leta lahko zadovoljni v temeljnih organizacijah kot tudi v delovni organizaciji. Prvič se srečujem s funkcijo predsednika delavskega sveta, upam pa, da bom to dolžnost s pomočjo ostalih članov v prihodnjem obdobju zadovoljivo opravljal. V leto 1984 startamo nekoliko drugače kot doslej. 1. 1. 1984 smo določili kot datum, ko bomo združitev Steklarne in Sijaja tudi u-radno pričeli uresničevati. V dokumente o združitvi smo zapisali, kaj integracija pomeni, velikokrat smo si to tudi povedali, temu smo prilagodili tudi naše proizvodne plane, napočil je torej trenutek uresničevanja. Gotovo pa je, da si sedaj vsi želimo rezultatov. Če bi izrekel svoje želje, potem je seveda ta, da bi v letu 1984 poslovali vsaj tako dobro kot smo lani, če ne celo boljše. Temu »boljše« pa lahko marsikaj dodamo z našim boljšim delom, z večjo odgovornostjo. Stabilizacija nas je močno pritisnila ob tla, kako se bomo pobrali pa je odvisno od vseh nas. VELIKO BI LAHKO PRIVARČEVALI Janez Kandolf — TOZD energetika, vzdrževanje in transport Mislim, da v konceptu naše gospodarske politike v letu 1984, pa tudi v naslednjih letih ne bo bistvenih sprememb, vsaj do takrat ne, dokler ne uresničimo gospo^ darske stabilizacije. Seveda bi si želel, da bi se cene, še posebej energije umirile, saj nam podražitve le-teh krojijo ne le dohodek temveč tudi osebni dohodek. To pa je tudi razlog več, da se upravičeno sprašujemo, ali smo za uresničevanje gospodarske stabilizacije odgovorni vsi ali le tisti, ki na primer ne spadamo v prioritetne panoge. S tem seveda ne trdim, da tudi v naši delovni organizaciji ne bi mogli še česa storiti. Kot velik porabnik energije bi lahko težišče varčevanja prenesli prav na varčevanje' z energijo, saj nam lahko vsak privarčevani odstotek pomeni več milijonov dinarjev prihranka. Z BOLJŠIM DELOM ZMANJŠATI STROŠKE Ivan Oberčkal — TOZD proizvodnja steklenih izdelkov Ob razmišljanju o letu 1984, pričakovanjih in nalogah, ki nas v tem letu čakajo, bi v ospredje postavil nekatere elemente, kot so: uresničevanje gospodarske stabilizacije, varčevanje na vseh področjih, nagrajevanje in morda še kaj. Smo velika temeljna organizacija, katere specifičnost je težko delo. Zato je razumljivo, da marsikatera grenka beseda pade prav na račun osebnih dohodkov. Zato steklarji nov pravilnik o delitvi dohodkov pričakujejo z optimizmom. Potrebno pa bo v temeljni organizaciji tudi marsikaj popraviti, izboljšati. Več pažnje bomo morali posvetiti organizaciji dela, kvaliteti orodja predvsem pa kvaliteti stekla. Ko govorimo o kvaliteti stekla, seveda ne moremo tudi mimo problemov zmesame, pa naj gre za kadrovske probleme ali za tamkajšnje težke delovne pogoje. Če pa izpostavim varčevanje in delo v temeljni organizaciji, potem bi dejal takole: »na račun boljšega dela seveda preko celega meseca in tudi leta, bi lahko bistveno zmanjšali stroške ter si tudi na ta način pridobili marsikak dinar za povečanje osebnih dohodkov«. VEČ MOŽNOSTI ZA PRODAJO KOMPLETNIH IZVEDB Ilko Jenko — TOZD proizvodnja svetil Najbrž bo v letu 1984 potrebno veliko volje in vztrajnosti, da bi premostili težave celotne naše družbe. Delavci v TOZD proizvodnja svetil v to leto zremo z optimizmom. Po dolgotrajnih pripravah bomo končno le realizirali investicije. Res ne tako kot smo si prvotno zamišljali in želeli, pa vendar tako, da bomo lahko še razvili proizvodnjo in tako dosegli še boljše poslovne rezultate, tudi v izvozu, predvsem na zahodnih tržiščih. Že dosedanje sodelovanje z nekaterimi kupci iz Zahoda (v mislih imam kupce, kot je na primer Eickmeier in druge za katere je Steklarna izdelovala steklo Sijaj pa armaturo) lahko pozitivno ocenimo. V novi organiziranosti pa pričakujemo še več kompletnega nastopanja, seveda pa si obetamo tudi več možnosti za prodajo kompletnih izvedb (kompletnega opremljanja hotelskih, poslovnih ali drugih objektov s svetili). Smo razmeroma mlad kolektiv, ki je pripravljen spoprijeti se s težavami, vendar pa nas nenehne podražitve materialov pa tudi energije lahko pripeljejo v nezavidljiv položaj. Po vsem logično je, da se ob tolikšnih podražitvah, kot so bile v letu 1983 ter ob vloženih maksimalnih naporih vprašamo, kako bo to vplivalo na naše delo pa tudi razvoj v prihodnjem letu. Odnos do zdravja Človek res doživi vse sorte. Pri svojem delu se srečujem z različnimi težavami ljudi. Dostikrat se najde rešitev v delovni organizaciji, včasih je tudi ni, ali pa ne najboljše. Bilo je ob prvem mrazu, ki smo ga vsi kar zelo občutili. Že v jutranjih urah sem morala službeno v zgornji del Hrastnika in v takem mrazu je bilo kljub toplemu plašču neprijetno čakati, kdaj se bo končno prikazal avtobus. Tudi kolonija nasproti postajališča se je že prebujala, ljudje so odhajali v trgovino, ki jo imajo domala pred vrati. Obraz žene, ki se je prikazala izza hiš in se, oblečena v jopico, odpravila čez cesto v trafiko, se mi je zdel znan. Presenečena sem jo raje pogledala dvakrat in imela kaj videti, saj se je po jutranjih opravkih odpravljala kar brez nogavic, ko je mene, čeprav v »kompletni opravi«, kar precej zeblo. Prav imate, res me nima kaj brigati, kako se kdo obnaša, kako se oblači. Dogodek pa me je prizadel zato, ker se ta in še marsikatera tovarišica ne zaveda, kako se igra z zdravjem. Ostrmela sem namreč zato, ker ima ravno ta delavka, sicer zaposlena v Steklarni, tudi sicer precejšnje težave z zdravjem, saj prinaša tudi zdravniška potrdila in ima pravico do lažjega dela, torej bi se morala tudi sicer še posebej paziti. Kot da pozabljamo, kakšna je cena našega zdravja, kako drage so zdravstvene storitve in zdravila, ki smo jih v primeru bolezni deležni. Boleče je, da tak primer niti ni edini, da jih je veliko med nami, ki pričakujejo, da je njihovo zdravje odvisno le od zdravnikovih sposobnosti in razumevanja za pomoč v delovni organizaciji, da se morajo torej paziti le v tovarni, da ne bodo na prepihu, da se ne bodo pripogibali in dvigovali težjih bremen: ko pa pridejo domov, pa lahko ravnajo po svoje in na žalost dostikrat povsem nasprotno. 50 let foto kino kluba 23. novembra je poteklo natanko 50 let, ko so se hrastniški fotoamaterji sestali ob poi osmih zvečer v posebni sobi gostilne »Pri Logarčku« in osnovali krožek. Na tem sestanku so bili prisotni njihovi dotedanji kolegi iz Fo-toodseka Slovensko planinsko društvo Trbovlje. Do tega dne so bili hrastniški fotoamaterji včlanjeni v trboveljskem krožku, ker pa je število navdušencev zraslo do števila 26, so se odločili ter osnovali svoj Foto odsek Slovenskega planinskega društva Hraš tnik. Prvo vodstvo krožka je bilo: predsednik — inž. Silvin Burger, odborniki: inž. Freyer, Martin Šikovec, Viktor Deželak in Ferdo Jesenšek. Tudi njihovi naslednji sestanki so bili v že prej omenjeni gostilni na Rudniku. Razen poleti, so se sestajali zelo pogosto — kar vsak teden. Organizirali so predavanja, prinašali nove fotoaparate, nove materiale in nove fotografije, ob vsem tem pa kritično ocenjevali in debatirali. Na teh sestankih je bilo povprečno prisotnih 14—22 članov. Svoje dosežke so primerjali s fotografijami iz različnih foto revij, med katerimi je bila najbolj interesantna dunajska GALERIA, ki je objavljala svetovne dosežke s področja umetniške fotografije. Tako so kvalitetno hitro napredovali in zadnji teden v letu 1935 so že lahko priredili svojo prvo klubsko razstavo — 70 fotografij, ki je bila v osnovni šoli (današnji glasbeni šoli). Razstavo si je ogledal tudi predstavnik Ljubljanskega foto kluba, dr. Ivo Frolih in jo tudi ugodno ocenil. Po tej razstavi so pridobili še nekaj novih članov in 28. maja 1936 krožek preimenovali v FOTO KLUB Hrastnik, ki je tako tudi pravno postal samostojno društvo. 24. 2. 1937 so na občnem zboru izvolili nov odbor, v katerem so že bili nekateri mlajši člani, ki so tudi kasneje za klub mnogo naredili: predsednik, inž. Rihard Freyer; podpredsednik Mirko Grešak; tajnik Ema Benetek; blagajnik in arhivar Martin Šikovec; odborniki Zelinka, Stanko Brečko, T. Jesenšek, preglednika Dolanc in Deželak. V tem obdobju je kvaliteta fotografij tako napredovala, da sta Mirko Grešak in Stanko Brečko že razstavljala na medklubskih in mednarodnih razstavah. Razmišljati pa so začeli tudi o lastnem domu. Leta 1939 je bil klub sprejet v Zvezo slovenskih fotoamaterjev. Leta 1940 so si člani s prostovoljnim delom postavili svoj dom, ki so ga poimenovali po velikem Slovencu, izumitelju fotografije na steklo — Janezu Puharju. V Puharjevem domu je bil razstavni prostor 6 x 6 m, dobro o-premljena temnica in hišniško stanovanje. Ob otvoritvi so pripravili še prvo slovensko razstavo umetniške fotografije, na kateri sta poleg slovenskih klubov sodelovala še kluba iz Beograda in Zagreba. Največ zaslug za takšen podvig je imel takratni predsednik Mirko Grešak. Ob okupaciji je dom služil najprej za skladiščenje starojugoslovanskega vojnega materiala, ka- sneje pa so svoj material vskla-diščili tudi okupatorji. Precej tega materiala je s posredovanjem člana kluba Huberta Plaznika prešlo na Starem Hrastniku v roke partizanom. Med NOB je izgubilo življenje 5 članov kluba: Viktor Deželak, Ferdo Jesenšek, Miha Hercog, Jože Trebežnik in Jože Podlogar. Takoj po osvoboditvi, 25. julija 1945 je imel klub svoj prvi občni zbor. Ponovno je bil za predsednika izvoljen Mirko Grešak, ki je novembra istega leta organiziral prvi plenarni sestanek slovenskih fotoamaterjev, s katerimi so bili postavljeni temelji današnje Foto-kino zveze Slovenije. Delo kluba se je v novi Jugoslaviji zelo razmahnilo. Vrstili so se tečaji in razstave v Puharjevem domu. S kvalitetnimi temnicami je klub opremil obe osnovni šoli, Mirko Grešak je postal član mednarodne žirije v Švici. Leta 1962 sta tovariša Stanko Brečko in Mirko Grešak prejela od Foto-kino zveze Jugoslavije diplomo »Fotoamater 1. klase«. Pri urbanističnem urejanju Hrastnika so leta 1964 Puharjev dom porušili, kar je povzročilo precejšen zastoj v dotedanjem uspešnem razvoju kluba. Člani so se s svojimi sestanki zopet preselili v gostilniške prostore — tokrat v znano »Podmornico«. Lela 1973 pa je klub postal lastnik stare lekarne, ki pa ni bila v primernem stanju. Klub je bil takrat že precej šibak in si sam ni mogel kaj dosti pomagati. Edino možno rešitev je ponudil svet ZOTK Hrastnik, ki ga je takrat vodil član kluba Jože Žibret. Prav on ima največ zaslug, da je Hrastnik dobil Dom tehnične kulture, v katerem ima prostore poleg Foto kino kluba še Občinski svet ZOTK, Radioklub in AMD. Kljub vsemu so člani kluba tudi v tem, nič zavidljivem obdobju prirejali klubske razstave na dve do tri leta in organizirali tečaje na osnovnih šolah. Prav tako so leta 1972 začeli razstavljati hrastniško Foto kroniko v dveh vitrinah Ljudske tehnike. Do danes je balo razstavljenih že 3.500 fotografij o kulturnem, političnem in delovnem utripu Hrastnika. Leta 1974 pa so pripravili lepo kolekcijo — 50 fotografij in jo ob pobratenju z občino Raška v Srbiji poklonili tej občini. Kolekcija je bila razstavljena v vseh pomembnih krajih in je doživela velik odmev in uspeh. Leta 1976 je preminil najbolj zaslužni član in takratni častni predsednik Foto kino kluba Hrastnik, Mirko Grešak. Po zaključku razstave ob 50-letnici obstoja kluba bodo člani kluba priredili še retrospektivno razstavo njegovih fotografij in del ter se tako zahvalili njegovemu delu. Pomembno leto je tudi jubilejno 1983. leto. Klub ima 3 tečaje s krožkarji na osnovnih šolah, aktivno so vključeni v življenje Hrastnika in prostori novega Hrastnik zdravstvenega doma so kot razstavni prostor prav idealni. Za jubilej smo pripravili razstavo 102 fotografij in nekaj ključ-nih dokumentov, ki govore o petdesetletnem življenju in delu Foto kino kluba Hrastnik. V sorazmerno velikem razponu oblikovalskih načrtov, ki segajo od uporabe steklovine do gravure in barve do primarno likovnega izraza, je še težko razločiti, smer, ki bo postala posebnost dvojice Kočica, a kamorkoli bosta krenila, česarkoli se bosta lotila, dobro bi bilo, da bi njuno hotenje in ustvarjanje brzdala iskrenost in disciplina, ki sta ju sposobna. Razmislek o gravuri kot o likovnem sredstvu ju je pripeljalo do graviranih steklenih plaket. A tudi možnosti gravure, ki presega stopnjo dekoracije' na steklem votli formi niso izčrpane. Zahtevajo pa seveda poseben oblikovalski napor, likovno zasnovo forme, nosilca gravure. IZ KRITIKE HANKE ŠTULARJEVE: UMETNINE NA »V SNOV ZGOŠČENI SVETLOBI« Še vedno pa ostaja naloga, ki so si jo člani kluba zadali že pred leti: pomlajevati članstvo in vključevati se v moderne tokove fotografije. Tudi pri tem že imajo nekaj u-spehov. Mlajši člani so že dvakrat razstavljali na republiških razstavah, dvakrat v galeriji Atrij v Ljubljani in na mnogih manjših razstavah doma. V seznamu mest, v katerih je razstava zakoncev Kočica iz Rogaške Slatine navduševala obiskovalce, je slednjič zapisan tudi Hrastnik. V sejni sobi Delavskega doma so obiskovalci lahko sredi decembra občudovali trideset razstavljenih eksponatov: steklenih plaket ter votlih form, vse obdelano z gravuro, ali obdelano v kombinaciji gravure in brušenja. Tisti, ki so razstavo videli, so bili navdušeni, hkrati pa so imeli priložnost spoznati umetniško obdelavo stekla, ki je nam, čeprav »steklarjem« skorajda tuja. Le to je škoda, da katera od pohvalnih besed, ki so jih izrekali ob ogledu, avtorjema niso položili na papir. Zgolj zapisano ime pa žal bolj malo pove. Sicer pa leto 1984 za zakonski par Kočico pomeni 20-letni jubilej njunega ustvarjalnega dela. Leta 1964 sta se prvič predstavila v Velenju s samostojno razstavo. Od takrat sta se ustvarjalca predstavila v številnih mestih doma in v tujini bodisi s samostojno razstavo ali v okviru skupinskih razstav. Vsem tistim, ki razstave niste videli še tale nasvet: oglejte si jo, če se vam zato ponudi priložnost! Ne bo vam žal! Mili Kobal SAMOSTOJNE RAZSTAVE 1964 — Velenje 1976 — Velenje, Šentjur pri Celju 1978 — Vrhnika, Kranj, Maribor 1979 — Ljubljana, Kranj 1980 f§ Nova Gorica, Solkan 1981 jg§ Gorizia, Udine san pier DTsonzo 1982 |S Poggibonsi 1983 — Maribor RAZSTAVA DANE IN REMIJA KOČICE Več kot le dekoracija Ne le priznanje,tudi spodbuda Dvainštirideseti rojstni dan naše armade in oboroženih sol — 22. december, smo tudi tokrat praznovali nadvse slovesno s številnimi prireditvami in proslavami. Rudo — majhno mestece na tromeji republik in bratskih narodov Srbije, Črne gore in Bosne in Hercegovine, se je zapisalo v polpreteklo zgodovino jugoslovanskih narodov in narodnosti kot eden najpomembnejših mejnikov in krajev, kjer se je rojevala nova samoupravna socialistična Jugoslavija. Od tistega 22. decembra 1941 je preteklo 42 let. Iz Prve proletarske brigade je zrasla mogočna armada, M je bila kos neenakopravnemu boju z deset in večkrat močnejšim sovražnikom, danes pa z ostalimi oboroženimi silami stoji čvrsto na branikih naših meja. Na osrednji proslavi ob dnevu JLA v Hrastniku je svetlo zgodovino naših oboroženih sil orisal slavnostni govornik: predsednik Skupščine občine Hrastnik inž. Franjo Krsnik. Žal je tokrat zaradi interpretacije nagrad in priznanj, prišlo do neljube napake. Gre za sledeče. Na proslavi je bila namreč podana obrazložitev, po kateri je 132 enota TO (Hrastnik) dobila priznanje kot najboljša v Zasavju, kar pa seveda ni točno. Gre namreč za pismeno pohvalo, katero je dobila omenjena enota od komandanta TO SR Slovenije. Ob tej priliki naj povemo, da je pismeno pohvalo komandanta TO SRS prejel tudi rezervni kapetan — Franc Selan. Ob priliki praznovanja dneva JLA in oboroženih sil so bila podeljena še številna priznanja in pohvale. Zdi se nam prav, da imena nagrajencev omenimo. __ Pohvale komandanta Pokrajinskega štaba TO za Zasavje so tokrat prejeli: Leopold Zupanc, Stanislav Laznik, Miran Jerič in Ljubomir Zalezina. S pohvalami komandanta občinskega štaba TO pa so bili tokrat nagrajeni naslednji pripadniki TO: Drago Gašparut, Alojz Golouh, Anton Hočevar, Marjan Kmet, Ivan Kovač, Rudi Križanec, Franc Meserko, Franc Moči-lar, Anton Prosenc, Darino Rižnar, Romana Rupnik, Janez Slokan, Franc Šantej, Danijel Tavčar, Milan Vidmar in miličnik Stane Poznič. Vse te pohvale so bile podeljene za izredne uspehe, dosežene pri pouku in urjenju, ter pri krepitvi moralnopolitične in borbene pripravljenosti v letu 1983. Visoko priznanje — plaketo Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, je dobil Odbor za SLO in DS pri Skupščini občine Hrastnik. Nande Grum pa je bil nagrajen z zlato značko ZRVS Jugoslavije, ki mu jo je podelila Republiška konferenca ZRVS. Občinska priznanja ZRVS so tokrat prej eh: Adolf Kajzer, Srečko Biderman, Rudi Hribšek, Tatjana Lipec, Emo Rotar in Franc Videnšek. Praznovanje JLA pa bo tokrat ostalo v še posebno trajnem spominu desetim članom naše družbenoekonomske skupnosti, ki so ne glede na to, da nimajo činov rezervnih vojaških starešin bili sprejeti v to organizacijo zaradi posebnih zaslug in nalog ki jih opravljajo na področju ljudske obrambe. Morda je prav, da za konec zapišemo tudi tole: Vsa omenjena priznanja, pohvale in sprejemi niso le priznanja posameznikom za minulo delo, ampak so spodbuda vsem ostalim za še bolj vztrajnejše in zavzeto delo pri nadaljnjem razvoju krepitve o-brambnih sposobnosti vseh delovnih ljudi in občanov samoupravne socialistične Jugoslavije. Jože Premec Do konca sezone še tri predstave »Kaj za šesto predstavo?« smo se spraševali v prejšnji številki vašega glasila. Pa je predstava, ki jo je Zveza kulturnih organizacij izbrala s pomočjo gledalcev, že za nami in tako tudi prva polovica letošnje gledališke sezone. Izbirali smo glede na vaše želje in izbrali znanega slovenskega igralca Poldeta Bibiča, ki je nastopil v monodrami Jura Kislin-gerja DEBELE ZGODBE PETRA FULEŽA. Po predstavi sem se pogovarjala z nekaterimi gledalci in bili so zadovoljni. Polde Bibič je velika igralska osebnost in tudi gledališko delo je bilo zelo zanimivo — Peter je »fulil pa fulil« in njegovemu pretiravanju smo se lahko prijetno nasmejali. Pred nami so še tri predstave: že 6. januarja je nastopilo Slovensko ljudsko gledališče Celje z družbeno satiro Miloša Mikelna MORALNO POLITIČNE KVALIFIKACIJE TOVARIŠA GUBCA. Na pomlad nas bo še enkrat o-biskalo Slovensko narodno gledališče Maribor z zelo znanim delom Toneta Partljiča MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK. Za konec letošnjega sporeda pa pripravljamo gostovanje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica z delom Eugena 0’Neil-la DOLGEGA DNE POTOVANJE V NOC. Za vse predsatve lahko dodatne vstopnice kupite v pisarni Zveze kulturnih organizacij v Delavskem domu (uro pred predstavo, lahko pa jih rezervirate tudi po telefonu 814-731). VABLJENI! Sonja Juvan dipl. lit. komp. ZAHVALA Športno društvo »Invalid« Hrastnik, se najtopleje zahvaljuje DO Steklami-Sijaj, za pomoč v obliki nagrad pri organiziranju preglednega br-zopoteznega šahovskega turnirja 29. 12. 1983 v Hrastniku. 12. 1983 v Hrastniku. ŠD »Invalid« Hrastnik KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU FILMSKI SPORED ZA OBDOBJE 15. 1. do 15. 2. 1984. Kino »Delavski dom« Hrastnik VIKTOR, VIKTORIJA, amer. glasb, komedija, predstava filmskega gledališča v ponedeljek 16. 1. 1984 ob 19. uri. ZOB ZA ZOB, amer. akcijski karate, predstave v sredo 18. 1. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 19. 1. ob 19. uri. CHARLIE CHAPLIN — JEKLENI ŠAMPION, amer. komedija, predstave matineje v soboto 21. 1. in nedeljo 22. 1. 1984 ob 10. uri. JAVNA HIŠA 122, franc. ljub. drama, predstavi v soboto 21. 1. 1984 ob 17. in 19. uri. Film je za otroke neprimeren! GADJE NA POČITNICAH, franc, komedija, predstave v nedeljo 22. 1. 1984 ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 23. 1. 1984 ob 17. in 19. uri. VZPON IN PADEC IDI AMINA, angl. ken. polit, biografija, predstave v sredo 25. 1. 1984 ob 17. in 19. uri ter v četrtek 26. 1. ob 19. uri. DESET ZAPOVEDI I. del, amer. svetopis. spektakel, predstave v soboto 28. 1. 1984 ob 17. in 19. uri, nedeljo 29. I. 1984 ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 30. 1. 1984 ob 19. mri. ČEZ SEDEM POSTELJ, zah. nem. erot. komedija, predstave v sredo 1. 2. 1984 in v četrtek 2. 2. 1984 ob 17. in 19. uri. Mladini do 15 let ogled ni dovoljen! ZADNJI MOHIKANEC, franc. Špan. western, predstave v okviru matineje v soboto 4. 2. in nedeljo 5. 2. 1984 ob 10. uri. DESET ZAPOVEDI II. del, amer. svetopis. spektakel, predstave v soboto 4. 2. in nedeljo 5. 2. ob 17. in 19. uri. RDEČI BOOGIE, domača komedija, predstave v ponedeljek 6. 2. 1984 ob 19. uri (filmsko gledališče), sredo 8. 2. 1984 ob 17. in 19. uri ter v četrtek 9. 2. 1984 ob 19. uri. LJUBIMEC LADY CHATERLEY, angl. ljub. drama, predstave v soboto 11. 2., nedeljo 12. 2. in ponedeljek 13. 2. ob 19. uri. Ogled filma je mladini do 15. leta prepovedan! BANANA JOE, ital. akcij, komed., predstave v soboto II. 2., nedeljo 12. 2. in ponedeljek 13. 2. ob 17. uri. MANAOS — BEG IZ PEKLA DŽUNGLE, ital. Špan. akcij. drama, predstave v sredo 15. 2. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 16. 2. ob 19. uri. Kino »Dol« pri Hrastniku GADJE NA POČITNICAH, franc, komedija, predstava v soboto 21. 1. 1984 ob 18. uri. JAVNA HIŠA 122, franc. ljub. drama, predstava v nedeljo 22. 1. 1984 ob 17. uri. Film je za otroke neprimeren! CHARLIE CHAPLIN — JEKLENI ŠAMPION, mladinska predstava ameriške komedije bo v nedeljo 22. 1. ob 15. uri. ZMAJ PROTI PREKUPČEVALCEM MAMIL, hong-kong kung-fu, predstavi v soboto 28. 1. ob 18. uri in v nedeljo 29. 1. 1984 ob 17. uri. ZAKONSKE SKRIVNOSTI, angl. ljub. drama, predstavi v soboto 4. 2. 1984 ob 18. uri in v nedeljo 5. 2. 1984 ob 17. uri. ZADNJI MOHIKANEC, fr. Špan. western, mladinska predstava v nedeljo 5. 2. 1984 ob 15. uri. RESNIČNE ZGODBE VI. del, nem. erot. komedija, predstavi v soboto 11. 2. 1984 ob 18. uri in v nedeljo 12. 2. 1984 ob 17. uri. Film je za otroke neprimeren! P. S. V primeru redukcij električne energije bodo predstave med tednom 1 uro pred napovedanim časom. ANEKDOTE Nekdo je vprašal astronoma in fizika Galilea Galileia: »Oprostite mojster, koliko let pa imate pravzaprav«? »Osem ali deset«, odgovori Ga-lilei, v očitnem nasprotju z njegovo belo in dolgo brado. Na začudeni vprašalčev pogled brž pojasni: »Štejem samo leta, ki mi še o-stanejo do smrti; let, ki so že pretekla, nimam več«. LOVSKI KRST Lovec začetnik se je vrnil z lova in žena ga pričaka na pragu: No, si kaj ustrelil? Sem. Kje pa imaš? V bolnišnici. — Ljubezen je luč sveta. — Da, samo po poroki pride račun za porabljeni tok. Pred vami je nagradna križanka, posvečena jubileju »STEKLARJA«, ki izhaja že četrt stoletja. Nagradni fond smo obogatili za knjižne nagrade, na običajne denarne pa tudi nismo pozabili. Lotite se reševanja in vztrajajte do konca! Ko boste križanko rešili, jo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, 61430 HRASTNIK, Cesta 1. maja 14 do vključno 27. 1. 1984. Med. reševalce bomo razdelili 12 nagrad: 1.-—5. nagrada knjižna nagrada 6. nagrada — 250 din 7. nagrada — 150 din 8. —12. nagrada — 100 din NAGRAJENI 'REŠEVALCI Za novoletno nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 12-83 smo prejeli 52 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada #-¿180 din: Franc Rot 2. nagrada 120 din: Fanči Žlindra 3. —7. nagrada-po 85 din: Franc Bajda, Jože Gerhard, upok., Avgust Jager, Marica Ranzinger, u-pok., Mari Kelner, upok. UREDNISKi ODBOR: Mili Kobal ^jjlodgovornl urednik, člani: Jasna R,žner-Kosm, Aleksej Us. dipl. ing., Zdenka Fabjan. Majda Krošlin, Ernest Sihur, ing., Karli Dremel in Franc Vidovič te: Anita Greben. ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godicelj li., Samo Klemen, Marjana Polželnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interne 55. Tisk in klišeji AERO -- TOZD grafika Celje. Osvojili prvo mesto Kot že vrsto let doslej, je bilo tudi v letu 1983 organizirano občinsko prvenstvo mladinskih organizacij v kvizu: MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI. Tekmovanja, ki je bilo 10. decembra se je udeležilo sedemnajst ekip iz hrastniške občine, med njimi tudi ekipa iz Steklarne, 00 ZSMS TOZD Orodjarna v sestavi: Franc Rajh, kot vodja ekipe, Drago Rajh in Jani Kašner. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, vzdušje v naši ekipi je bilo zelo dobro, prepričani smo bili, da bomo uspeli. Start je bil pred osnovno šolo na Logu, od tu nas je pot vodila na rudniške nasipe, kjer je bilo streljanje z zračno puško. Pri spomeniku na Ani smo reševali test iz topografije, od tu nas je pot vodila v Douce, kjer smo metali bombo in preskakovali jarek. Zaključek tekmovanja je bil v Praprotnem, kjer smo reševali test iz marksizma in razorožitve. Rezultat tekmovanja je bil tak, da smo zasedli prvo mesto pred prvo ekipo Kala, Osnovne šole Dol, drugo ekipo Kala in Dijaškim domom. Prvih pet ekip se je uvrstilo v nadaljnje tekmovanje, to je na zasavsko prvenstvo. V soboto dne 17. 12. 1983 pa je potekalo zasavsko tekmovanje na isti trasi, kjer je sodelovalo trinajst ekip. Tudi tu smo bili prvi, pred ekipo dijaškega doma in tako tudi v končnem zboru o-svojili prvo mesto. Kljub temu, da smo edina ekipa iz steklarne, pa smo dokazali, da se še vedno najdejo posamezni mladinci, ki so pripravljeni sodelovati in pokazati svoje znanje na tekmovanjih. Mislim, da bi se v bodoče moralo udeležiti takih tekmovanj več mladincev in več e-kip iz drugih 00 ZSMS. Franc Rajh socialistične mladine steklarne-sijaj hrastnik JANUAR 1984 Zasluženo priznanje: Po prejeti plaketi ZSMS, katero je dobila 00 ZSMS TOZD Avtomatska predelava steklene mase, je mladina Steklarne z majhno zamudo dobila še eno priznanje od ZSMJ, to je plaketo Veljko Vlahovič, katera se dodeljuje delovnim brigadam za izjemne rezultate, dosežene na zveznih delovnih akcijah. To plaketo je dobila brigada Steklar JU za leto 1982. To je en dokaz več vsem tistim, ki mislijo, da se na akciji nič ne dela in tistim, ki nam vsako leto delajo probleme pri sestavljanju brigade. Že pet let se s štipendisti zapolnjuje vrzel, ki nastaja, čeprav v pravilniku o organiziranju in delovanju brigade Steklar JU jasno piše, da je to BRIGADA SESTAVLJENA IZ MLADIH DELAVCEV VSEH STEKLARN JUGOSLAVIJE! Lahko rečemo, da se tega načela drže skoraj vse steklarne Jugoslavije. Pri nas pa vedno najdemo izgovor za zamenjavo mladih delavcev s štipendisti. Normalno je, da ko pride brigada tako oslabljena na akcijo, nima pravih uspehov. To breme pada na nas zato, ker se ne držimo pravilnika. V letu 1983 zopet nismo izpolnili normativa za sodelovanje v brigadi, zato je mladinska organizacija DO Kristal Za ječar v zadnjih trenutkih priskočila na pomoč s tem, da je popolnila brigado, ne z mladimi, temveč s pionirji in tako je normalno, da so rezultati izostali. Tako se lahko samo še vprašamo, kdo je kriv takšnemu odnosu do mladih? V Steklarni imamo okrog 500 mladih, pa vendar obstaja problem, kako dobiti samo 8 mladih. Največkrat, če ne rečem vedno, se nam predlagajo tisti, ki so večkrat v bolniški ali pa slabi delavci itd. Takšni pa vsem kvarijo ugled, tako nam kot mladinski organizaciji, kot tudi celotnemu delovnemu kolektivu. Brigada MORA biti sestavljena iz dobrih mladincev, da bi se že na začetku izkazala. Mislimo, da bi bil že čas, da bi nekateri to dojeli in mladinski organizaciji dopustili samostojno delo in odločanje pri izbiri brigadirjev. Po tej poti se zahvaljujemo vsem mladincem, ki so s svojim delom na akciji doprinesli uspehu brigade Steklar JU. Pa še to: V letu 1984 je organizator brigade Steklar JU tovarna stekla Lipik. Mnenja smo, da bi bil po petih letih že skrajni čas, da našo brigado sestavljajo mladi delavci iz naše tovarne ne pa štipendisti. Cvijetin Neškovič POROČILO Z 9. SEJE CK ZKS Ne le bodočnost tudi sedanjost je naša Kot delegatka ZSMS iz revirjev sem se 9. 12. 1983 udeležila 9. seje CK ZKS, ki je bila v Skupščini SR Slovenije. Na dnevnem redu je bila najpomembnejša točka: — idejnopolitična vprašanja položaja družbenopolitičnega organiziranja in delovanja mladih. .Če bi sedaj hotela iz vseh razprav potegniti bistvo, bi rekla naslednje: Slaba stanovanjska politika, nagrajevanje po delu, štipendiranje in seveda brezposelnost so osnovni problemi mladih, pa naj gre za delavca, kmeta, dijaka ali študenta. Vendar mnogi mislijo, da so to specifična mladinska vprašanja, zato ker so to problemi celotne družbe in zato so za njihovo reševanje odgovorne vse družbene sile. Glede globalnih vprašanj, mladina nima specifičnih interesov, ločenih od hotenj in naporov celotnega delavskega razreda. Nekateri družbeni problemi pa jo vendar-posebej prizadenejo. Drugače doživlja vse te življenjske in eksistenčne pomembne potrebe tisti, ki jih samo razlaga in jih ne občuti na svoji koži, ker jih je že uspel rešiti. Veliko bolj občutljivo nemirno, mnogokrat tudi radikalno pa nanje reagira mlad človek, ki je večkrat v hudih stiskah, ki ne vadi skorajšnje rešitve svojih eksistenčnih problemov in se mi zdi zaradi njih kot kritičen, nedemokratičen in protekcionaški. Prav tako je bilo v razporedu govora tudi o tistih mnogoterih miselnih in idejnih korakih, katerim podlegajo določene skupine mladih, normalno bi bilo, če bi hoteli zamolčati, da se del mladih moti, oziroma, da se vključuje v napačne akcije. Prav tu bi morala ime ti ZK pomembno vlogo in se z mladimi odkrito in kritično pogovoriti, čeprav sem lahko iz razprav zaznala tole: Da ZK ni naredila dovolj, da bi’se približala mladi generaciji in da še vedno ni dovolj usposobljena, da bi sledila korakom mlade generacije. Zato smo bili na seji vsi enotnega mišljenja, da je potrebno UČINKOVITEJŠE DELO KOMUNISTOV MED MLADIMI. Podatki povedo, da je pretežni del mladih že sestavni del delavskega razreda in že danes nosi vse delavne, materialne in moralne obremenitve ekonomske krize in naporov, da bi se iz nje izkopali. V izrednih prilikah so se mladi vedno hitro usmerjali, če so bili nosilci naprednih idej. Tudi danes, ko težki, skoraj prelomni časi zahtevajo težino, odločnost in graditeljstvo. Dušanka čakič G LASI UD DELAVCEV STEKLARNE-SIJAJ HRASTNIK Samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil Na podlagi 463. člena zakona o združenem delu, republiškega zakona o stanovanjskih razmerjih in družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem v občini Hrastnik, so delavci v: TOZD -p- proizvodnja steklenih izdelkov, TOZD — proizvodnja svetil, TOZD — orodjarna, TOZD — energetika, vzdrževanje in transport DSSS — delovna skupnost skupnih služb na referendumu dne 14. 12. 1983 sprejeli naslednji SAMOUPRAVNI! SPORAZUM O DODELJEVANJU STANOVANJ IN STANOVANJSKIH POSOJIL I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti v okviru delovne organizacije urejajo: — samoupravno organiziranost, — pogoje za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju, — plačilo lastne udeležbe ob pridobitvi družbenega stanovanja, — način dodeljevanja stanovanj, — vodenje evidence o stanovanjskih fondih posameznih TOZD in DSSS, — pogoje za dodeljevanje kreditov za gradnjo, nakup in rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in stanovanj, — ostala področja, opredeljena v tem samoupravnem sporazumu. 2. člen Stanovanja se po tem samoupravnem sporazumu dodeljujejo delavcem, ki so združili svoje delo z delavci TOZD in DSSS v okviru delovne organizacije. 3. člen Pravico do stanovanja imajo tudi delavci, neposredno pred upokojitvijo, kakor tudi že upokojeni delavci, če njihova prošnja za stanovanje še ni bila u-strezno rešena ter če začetek reševanja stanovanjskega vprašanja sega v čas, ko so imeli še lastnosti delavca TOZD ali DSSS. 4. člen Vrstni red pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev se določa po prednostni listi, katere osnova je točkovni sistem, opredeljenih kriterijev v tem sporazumu. II. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST 5. člen Delavski svet temeljne organizacije o-ziroma delovne skupnosti imenuje odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve, ki deluje na področju razreševanja stanovanjskih vprašanj in drugih vprašanj s področja stanovanjske politike. V odboru je pet članov. Mandatna doba je dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana tega odbora. 6. člen Pristojnosti odbora so: |— vodi postopek evidentiranja prosilcev za stanovanja, — sestavlja, potrjuje in objavlja prednostno listo prosilcev za stanovanja, — objavlja prosta stanovanja, — izvrši potreben ogled stanovanj, — izdaja sklep in odločbo o dodelitvi stanovanja, — razpravlja in odloča o prošnjah prosilcev glede odloga plačila lastne udeležbe, — razpravlja in odloča o upravičenosti zamenjave stanovanj, —• izdaja soglasja v zvezi s sklepanjem podstanovalskih razmerij, — sprejema stališče v primeru skupnega reševanja stanovanjskega vprašanja, s sofinanciranjem pri nakupu stanovanja, z drugo OZD, — sodeluje z ostalimi odbori za družbeni standard in stanovanjske zadeve TOZD in DSSS, kakor tudi z drugimi samoupravnimi organi, — sodeluje s skupnostjo stanovalcev, hišnimi sveti (npr. izdelava mnenj odbora v zvezi s skupnimi prostori v stanovanjskih hišah, nespoštovanje obveznosti in pravic imetnikov stanovanjskih pravic ipd.), — za čim objektivne j še ocenjevanje stanovanjskih razmer prosilcev se povezuje z ustrezno službo v okviru občinske družbeno-politične skupnosti oziroma krajevne skupnosti (zdravstvena služba, socialna služba), — rešuje ostalo problematiko s področja stanovanjske politike, v skladu s tem samoupravnim sporazumom. 7. člen Za koordinirano delo in enakopravni položaj delavcev na področju stanovanjske politike v okviru delovne organizacije, deluje tudi skupen organ: odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve na nivoju DO, ki ga sestavljajo predsedniki odborov za družbeni standard in stanovanjske zadeve temeljnih organizacij, delovne skupnosti in strokovni delavec, zadolžen za področje stanovanjske politike v DO. 8. člen Pristojnosti organa iz prejšnjega člena so: — dogovarja se o razdelitvi novih stanovanj po temeljnih organizacijah, na podlagi ključa vloženih sredstev in ostalih dogovorjenih razmerij, — dogovarja se o reševanju stanovanjskih vprašanj, kjer je potrebno sodelovanje posameznih ali vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti, — pregleduje stanovanjski iond posameznih TOZD in DSSS in pripravlja stališča glede spornih vprašanj ter predlaga način razvrstitve posameznih stanovanj v stanovanjske fonde, — po objavljenem natečaju sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje vodi postopek zbiranja prošenj prosilcev, o-gleda razmer, izdelave predloga razdelitve sredstev med delavce in posredovanje predloga delavskemu svetu DO, — se dogovarja o ostalih vprašanjih, kjer je smotrno skupno reševanje posameznih zadev. 9. člen Za urejanje in evidenco stanovanjskih zadev skrbi strokovna služba. Naloge strokovne službe v okviru splošno-kad-rovskega sektorja so: — priprava osnutkov in predlogov samoupravnih splošnih aktov za področje stanovanjske politike, •— spremljanje predpisov s tega področja in dajanje strokovne pomoči in informacij samoupravnim organom, — priprava predloga planov reševanja stanovanjskih vprašanj, — proučevanje stanovanjske problematike, izdelava strokovnih poročil, predlogov, analiz, sodelovanje na sejah samoupravnih organov in uresničevanje sklepov samoupravnih organov, — priprava ostalih dokumentov s stanovanjskega področja (priprava pogodb v zvezi s plačilom lastne udeležbe delavcev, kreditnih pogodb) ipd., — opravljanje ostalih nalog, po sklepu samoupravnih organov, V-^-r .vodenje evidence o stanovanjskem fondu po TOZD in DSSS, v skladu s sklepi odborov za družbeni standard in stanovanjske zadeve. Finančno evidenco o stanovanjskih sredstvih vodi gospodarsko-računski sektor. III. OSNOVE IN MERILA ZA DODELJEVANJE DRUŽBENIH STANOVANJ 10. člen Osnovni kriteriji za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju so: 1. Stanovanjske razmere prosilca 2. Socialne razmere prosilca 3. Delovna doba prosilca in zakonca, če združujeta delo v DO Steklarni-Sijaj, 4. Zdravstveno stanje 5. Udeležba v NOV, interniranci, mladi borci, ukradeni otroci 6. Invalidnost 7. Posebni pogoji: pomembnost poklica in dela prosilca za temeljno organizacijo oziroma delovno skupnost, 8. Prizadevnost delavca pri delu Stanovanjske razmere prosilca 11. člen Kakovost stanovanja: — Zelo vlažno stanovanje — 10 točk — delno vlažno stanovanje — 8 točk — stanovanje brez vodovoda — 7 točk — manjkajoča pritiklina — kopalnica — 6 točk — manjkajoča pritiklina (WC) ali souporaba WC — 6 točk — temno stanovanje — 5 točk — podstrešno ali kletno stanovanje — 5 točk — slaba toplotna izolacija — 4 točke 12. člen Stanovanje brez vodovoda se točkuje tudi v primeru, če gre za staro stanovanje, kamor je imetnik stanovanjske pravice sam instaliral vodo, na lastne stroške. Popolnoma vlažno je stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik stanovanja. Stanovanje je delno vlažno tedaj, če nastopa vlaga v posameznih stanovanj - skih prostorih v manjši meri. če povzroča tako vlago imetnik stanovanjske pravice po svoji krivdi, se ta ne upošteva. Za kletno stanovanje se šteje stanovanje, katerega tla so 1 meter ali več pod nivojem okolnega terena. Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pri katerih so zunanje stene iz o-peke, tanjše od 38 cm, iz lesa, brez posebne toplotne izolacije, prav tako pa tudi stanovanja na podstrešju ali mansardi, pri katerih stropi niso dovolj izolirani, ter Stanovanja z enojno zasteklitvijo na območjih, kjer enojna zasteklitev ni običajna. Stanovanje je temno — slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če so okna zelo majhna, ali če jih zasla-njajo sosednje stavbe ali drevesa in zato v sobe ne sije sonce. 13. člen Delavec ni imetnik stanovanjske pravice: $ — Stanuje v provizoriju, baraki ali stanovanju VI. in VII. kategorije — 15 točk — podnajemniki (tudi bivanje v samskih domovihj^ffllO točk — sostanovalci (tudi bivanje pri starših) — 5 točk 14. člen Velikost stanovanja na osebo: — do' 8 m2 10 točk — od 8 do 10 m2 8 točk — od 10 do 12 m2 4 točke — od 12 m2 dalje 0 točk Socialno stanje 15. člen Število družinskih članov: — 1 član 1 točka — 2 člana 2 točki ■— 3 člani 3 točke — 4 člani 4 točke — 5 članov 5 točk — vsak naslednji član 1 točka 16. člen Za uporabnike stanovanja štejejo i-metniki stanovanjske pravice in naslednje osebe, ki z njimi stalno stanujejo: zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza; o-troci, posvojenci, starši in posvojitelji i-metnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca — tisti, ki jih je imetnik sta- novanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu. Otroci se pri družinskem stanju iz 15. člena upoštevajo v primeru, če so nepreskrbljeni. V kolikor so že zaposleni, se upoštevajo le v primeru, če so sklenili delovno razmerje v DO Steklama-Si-jaj Hrastnik. 17. člen Dohodek na družinskega člana: — do 30 % povprečnega OD V SRS na člana — 10 točk — od 31—40 % povprečnega OD v SRS na člana — 8 točk lillp 0<^ tl—11 povprečnega OD V SRS na člana — 5 točk . — od 51—60 % povprečnega OD V SRS na člana — 3 točke — od 61% dalje — 0 točk Delovna doba 18. člen 1. Delovna doba v DO Steklarni-Sijaj Hrastnik: — za vsako leto dela 2 točki 2. Delovna doba v ostalih OZD — za vsako leto dela 0,5 točk Zdravstveno stanje 19. člen — poklicna bolezen prosilca — 10 točk — delovni invalid — priznana invalidnost II. ali III. kategorije prosilca — 8 točk — kronična ali težja bolezen prosilca ali družinskega člana5 točk Pod kronična ali težja bolezen prosilca ali družinskega člana se kot dokazila upoštevajo le zdravniška potrdila, ki jih izda zdravnik-specialist (ne ambulantni zdravnik), v primerih, če gre za kronično nalezljive bolezni, zaradi katere je v nevarnosti zdravstveno stanje drugih (otrok, zakonca) in če je nujno večje, boljše stanovanje (ločenost sob), ali če gre za trajne in ponavljajoče bolezni dihal, ki so posledica slabih stanovanjskih razmer (mrzla, vlažna stanovanja). Upoštevajo se le potrdila o stanju, ki je vezano na stanovanjske razmere. Udeležba v NOV, internaciji, mladi borci, ukradeni otroci 20. člen — od leta 1941 10 točk — od leta 1942 8 točk — od leta 1943 6 točk — od leta 1944 4 točke — od leta 1945 2 točki Vojaški vojni invalidi 21. člen — 100% invalidnost 10 točk — 70 % invalidnost 8 točk — 50 % invalidnost 6 točk 30 % invalidnost 4 točke — 20 % invalidnost 2 točki Pomembnost poklica in dela delavca 22. člen Dela in naloge, ki so pomembnega značaja za temeljno organizacijo in delovno skupnost, tudi z vidika pomanjkanja teh delavcev in jih opravlja delavec — prosilec, se posebej točkujejo in sicer: — velika deficitarnost in velik pomen — 10 točk — srednja deficitarnost in srednji pomen — 6 točk — nedeficitarnost del in nalog — 0 točk Deficitarna dela in naloge opredeli delavski svet temeljne organizacije in delovne skupnosti, seznam pa se ponovno verificira pred vsakokratno novo pripravo prednostnih list, ki so osnova za razdelitev novih stanovanj. Delovna doba zakonca 23. člen Če delata v DO Steklama-Sijaj oba zakonca, ki vlagata prošnjo za stanovanje, se upošteva tudi ta zaposlitev zakonca prosilca in sicer tako, da se skupnemu številu točk prišteje 20% dodatnih točk. 20% na skupen seštevek se prizna prosilcu tudi v primeru, če je vdova ali vdovec, pa je njegov umrli zakonec do svoje smrti delal v DO Steklarna-Sijaj Hrastnik. 24. člen V kolikor delavec, katerega zakonec je zaposlen v drugi OZD, predloži potrdilo o najmanj 40 % sofinanciranju pri nakupu stanovanja, se delavcu prišteje 10 % od skupnega seštevka točk. Delavcu se priznajo ti odstotki pri izračunu tedaj, ko postane sklep o sofinanciranju druge OZD pravnomočen, ter je odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve s takim sklepom tudi uradno seznanjen, ter če se sofinanciranje realizira v 2 letih. Prizadevnost pri delu, aktivnost v DPO in samoupravnih organih 25. člen V primeru, da imata dva prosilca na prednostni listi enako število točk, se razmeji njun položaj na listi s tem, da se: — pregleda aktivnost v družbeno-poli-tičnih organizacijah, samoupravnih organih in društvih, — upošteva njegova prizadevnost pri delu in delovna uspešnost. Mnenje se opredeli na podlagi razpoložljive evidence in mnenja nadrejenih, poda pa ga osnovna organizacija sindikata. IV. NORMATIVI ZA VELIKOST STANOVANJA 26. člen Pri dodeljevanju družbenega stanovanja mora odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve poleg prednostne liste upoštevati tudi normative stanovanjske površine na družinskega člana in sicer: St. druž. član. Normativi površ. 1 do 32 m2 2 do 45 m2 3 do 58 m2 4 do 70 m2 za vsakega naslednjega člana se stanovanjska površina poveča za 15 m2. V. LASTNA UDELEŽBA 27. člen Delavec, ki mu je dodeljeno družbeno stanovanje, je dolžan prispevati po načelu solidarnosti k hitrejšemu reševanju stanovanjskih potreb drugih delavcev, z lastno udeležbo. Delavec, ki postane imetnik stanovanjske pravice, vplača lastno udeležbo^ _v stanovanjski sklad temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti Delavec mora plačati lastno udeležbo pred vselitvijo v stanovanje. 28. člen Delavec je dolžan plačati lastno udeležbo v naslednjih primerih: — za novo stanovanje, — za staro stanovanje (zgrajeno od leta 1960 dalje), — v primem zamenjave stanovanja (novo za večje novo), — za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč, — za kadrovsko stanovanje. 29. člen Prosilcu, ki se mu dodeli rabljeno stanovanje, zgrajeno od leta 1960 dalje, se šteje kot nova vrednost osnova, ki se izračuna na podlagi neto stanovanjske površine, pomnožene s povprečno ceno stanovanjske površine za tekoče leto, zmanjšano za vsakoletno 2 % amortizacijo. 30. člen Plačila lastne udeležbe so oproščeni tisti delavci, ki se preselijo iz večjega v manjše stanovanje in delavci, katerih skupni osebni dohodek na družinskega člana ne presega 20 % povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji. 31. člen Lastna udeležba je diferencirana glede na povprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana v letu pred dodelitvijo stanovanja. V osnovo za izračun dohodka za določitev višine lastne udeležbe se upošteva vse dohodke, ki jih ima družina ali posameznik in sicer: osebni dohodek iz delovnega razmerja, dohodek za honorarno, pogodbeno delo, vse oblike nadomestil osebnih dohodkov, dohodek od opravljanja kmetijske ah samostojne poklicne dejavnosti, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodek po predpisih o varstvu delavcev, štipendije, preživnine in vse dodeljene sooialno-varstve-ne pomoči. 32. člen Višina lastne udeležbe se ugotavlja po naslednji tabeli: (v %) Za družine Za z dvema ali »•. izračun več člani višine LU brez do 20 do 35 udeležbe nad 20 do 25 nad 35 do 40 1 nad 25 do 30 nad 40 do 45 2 nad 30 do 35 nad 45 do 50 3 nad 35 do 40 nad 50 do 55 4 nad 40 do 45 nad 55 do 60 5 nad 45 do 50 nad 60 do 65 6 nad 50 do 55 nad 65 do 70 7 nad 55 do 60 nad 70 do 75 8 nad 60 do 65 nad 75 do 80 9 nad 65 do 70 nad 80 do 85 10 nad 70 do 75 nad 85 do 90 11 nad 75 do 80 nad 90 do 95 12 nad 80 do 85 nad 95 do 100 13 nad 85 do 90 nad 100 do 105 14 nad 90 do 95 nad 105 do 110 16 nad 95 do 100 nad 110 do 115 18 nad 100 nad 115 20 33. člen Soudeležba se vrne delavcu v 10 letih v letnih obrokih, po 4 % obrestni meri. Prvi obrok zapade 31. 12. naslednjega leta, po letu vplačila lastne udeležbe. 34. člen V primeru, da delavec zaradi težke materialne ah druge situacije ne zmore ta- kojšnjega plačila lastne udeležbe, lahko odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve sprejme sklep o odlogu plačila. V tem primera plača delavec lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje s tem, da se zaveže namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo, za kar naj se dovoli tudi administrativna prepoved na osebni dohodek. O prošnji razpravlja in odloča odbor na podlagi predložitve ustreznih dokazil in utemeljitve prosilca. 35. člen S sredstvi vplačane lastne udeležbe razpolagajo delavci TOZD in DSSS. Delavski svet TOZD oziroma DSSS na koncu vsakega leta opredeli namen porabe teh sredstev. S sklepom lahko določi naslednje namene: — kreditiranje individualne stanovanjske gradnje delavcev TOZD oz. DSSS (najmanj 5 % obrestna mera), , — nakup novega stanovanja, — sofinanciranje nakupa stanovanja z drugo OZD, — kredit delavcu v zvezi z nakupom družbenega stanovanja. VI. KADROVSKA STANOVANJA 36. člen Delavcem, katerih strokovnost oziroma poklic je za opravljanje dejavnosti TOZD oziroma DSSS posebnega pomena, delavčeva strokovnost oziroma poklic pa v TOZD oziroma v DSSS deficitaren, se lahko dodeli kadrovsko stanovanje. Posebej se lahko takšno stanovanje dodeli delavcem, če gre za opravljanje del in nalog s področja investicijskih vlaganj, za izboljšanje, razširitev poslovanja, v zvezi z integracijami in modernizacijami. 37. člen Delavski svet TOZD oziroma DSSS lahko odloči, da se obenem z razpisom oziroma objavo prostih del in nalog objavi, da bo kandidatu, ki bo izbran ob sklenitvi delovnega razmerja, dodeljeno kadrovsko stanovanje. 38. člen O dodelitvi kadrovskega stanovanja odloča na podlagi stališča odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve delavski svet temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Utemeljene predloge za dodelitev stanovanj iz tega naslova lahko podajo: -7 individualno-poslovodni organ temeljne organizacije oziroma vodja delovne skupnosti, — individualno-poslovodni organ delovne organizacije. VII. PREDNOSTNA LISTA 39. člen Odbor za družbeni satndard in stanovanjske zadeve dodeljuje stanovanja na podlagi prednostne liste prosilcev. Prednostna lista se sestavi na podlagi prejetih prošenj vseh prosilcev stanovanj in na podlagi točkovne ocenitve stanovanja in ostalih razmer, ki jih navaja prosilec. Dolžnost odbora je, da se prepriča o resničnosti navedenih podatkov, če je potrebno, tudi z ogledom stanovanj. 40. člen Listo, ki jo odbor na podlagi preverjenih podatkov sprejme, objavi na oglasni deski temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Lista se objavi in usklajuje enkrat letno. Zaključena in objavljena mora biti en mesec dni pred objavo novih stanovanj za tekoče leto. Nove prošnje in spremembe glede razmer prosilcev se lahko vnašajo znova po razdelitvi razpisanih novih stanovanj za tekoče leto. 41. člen Vsak delavec ima pravico vložiti v 15 dneh od dneva javne objave prednostne liste ugovor na delavski svet TOZD oziroma DSSS. VIII. RAZPIS NATEČAJA ZA PROSTA STANOVANJA 42. člen Vsa prosta stanovanja temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti se objavijo na oglasni deski. Delavec, ki želi pridobiti pravico do uporabe na določenem stanovanju, mora biti uvrščen na prednostno listo. Ob objavi prostih stanovanj mora vložiti še dodatno prošnjo — prijavo na razpis, ki vsebuje konkretno navedbo, na katerem stanovanju želi delavec pridobiti stanovanjsko pravico. 43. člen Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve obravnava vse, pravočasno prispele konkretne prošnje. Prijave na razpis prostih satnovanj morajo biti vložene: — v roku 15 dni od dneva objave razpisa za stanovanja, zgrajena po letu 1960, — v roku 7 dni od dneva objave razpisa za stanovanja, zgrajena pred letom 1960. 44. člen Izjemoma lahko odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve dodeli staro stanovanje, zgrajeno pred letom 1960, brez predhodnega razpisa, v kolikor obstaja potreba, da se zaščiti interes TOZD oziroma DSSS in prosilcev za stanovanja, npr. če je stanovanje nenadno prazno in bi lahko prišlo do nasilne vselitve. Ne glede na tak izjemen primer pa je odbor pri dodeljevanju takega stanovanja dolžan dosledno upoštevati prednostno listo. IX. DODELITEV STANOVANJA 45. člen Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve dodeli stanovanje na podlagi pregleda prejetih prošenj in ob upoštevanju prednostne liste ter standardov velikosti stanovanja. 46. člen Če delavec, ki ima po prednostni listi največje število točk, ne vloži konkretne prošnje za objavljeno prosto stanovanje, dodeli odbor stanovanje delavcu, ki je vložil konkretno prošnjo in ima po vrstnem redu neposredno naj večje šetvilo točk. V kolikor je na prednostni listi prvi delavec, za katerega je stanovanje, ki se dodeljuje, glede na opredeljene standarde stanovanjske površine, preveliko, se mu stanovanje, kljub prvemu mestu ne more dodeliti, ob upoštevanju pogoja, da je bila gradnja družbeno planirana. Možno pa je, da odbor poskusi v primeru iz prejšnjega odstavka izvršiti ustrezno zamenjavo primernih stanovanj, da se tako reši tudi stanovanjsko vprašanje delavca, ki je na listi prvi. 47. člen Izjemoma se lahko dodeli pričakovalcu večje stanovanje, če na podlagi njegovih razmer tako predlaga odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve in o tem pozitivno sklepa delavski svet TOZD oziroma DSSS. To stanovanje pa lahko ne glede na to le za 10 % odstopa od standardov stanovanjske površine. 48. člen Delavec, ki pridobi novo stanovanje, sme zaprositi za drugo novo stanovanje šele, ko v prvem preživi najmanj 10 let. Določba prvega odstavka ne velja v primeru, da gre za družino, v kateri se je stanje bistveno spremenilo tako, da postanejo družinske razmere nevzdržne. V takih primerih mora biti podana primerna obrazložitev stanja, o čemer odbor posebej sklepa. 49. člen Na podlagi opisanega postopka se stanovanje dodeli delavcu s sklepom. Po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi stanovanja se izda odločba o dodelitvi stanovanja, v kateri se določi: — komu se stanovanje dodeljuje, — katero stanovanje se dodeljuje, — višino in rok, v katerem mora delavec plačati lastno udeležbo, — rok, v katerem mora delavec prevzeti dodeljeno stanovanje, — pravni pouk 6 varstvu pravic delavcev, — drugo, pomembno, pri dodelitvi konkretnega stanovanja. X. PREVZEM STANOVANJA, NASTANEK STANOVANJSKEGA RAZMERJA 50. člen Stanovanjsko razmerje med delavcem, ki je pridobil stanovanjsko pravico in TOZD oziroma DSSS, skupnostjo stanovalcev in samoupravno stanovanjsko skupnostjo, nastane z dnem, ko imetnik stanovanjske pravice prevzame stanovanje. 51. člen Pred prevzemom stanovanja podpiše delavec — imetnik stanovanjske pravice izjavo, da bo uporabljal stanovanje v družbeni lastnosti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti stanovalcev, v skladu z zakonom in v skladu z določbami tega sporazuma. Pred prevzemom stanovanja prav tako vplača lastno udeležbo. Če imetnik stanovanjske pravice odkloni podpis izjave, izgubi stanovanjsko pravico in stanovanjsko razmerje ne nastane. V primeru, da se skupnost stanovalcev stanovanjske hiše, v kateri je stanovanje, ki je bilo dodeljeno imetniku stanovanjske pravice, še ni konstituirala in ni sprejela svojih samoupravnih splošnih aktov, imetnik stanovanjske pravice prevzame stanovanje, izjavo pa podpiše takrat, ko so samoupravni splošni akti skupnosti stanovalcev sprejeti. Če imetnik stanovanjske pravice iz neutemeljenih razlogov ne podpiše izjave, ki je predmet tega člena, se šteje, da nezakonito zaseda stanovanje in se zoper njega lahko uvede postopek za izpraznitev stanovanja. 52. člen Prevzem stanovanja od skupnosti stanovalcev se lahko izvrši, ko imetnik stanovanjske pravice predloži pravnomočno odločbo o dodelitvi stanovanja, potrdilo o plačilu lastne udeležbe oziroma potrdilo, da mu je plačilo odloženo, ter podpiše izjavo, da bo uporabljal stanovanje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti stanovalcev. Prevzem stanovanja se izvrši tako, da se z zapisnikom ugotovi stanje stanovanja ob prisotnosti predstavnika skupnosti stanovalcev oziroma če ta še ni konstituiran, ob prisotnosti strokovnega delavca DO. 53. člen Če imetnik stanovanjske pravice brez upravičenega razloga ne prevzame stanovanja v 30 dneh od dneva, ko je odločba o dodelitvi stanovanja pravnomočna, izgubi stanovanjsko pravico na stanovanju, ki naj bi ga prevzel. 54. člen Če se kdo vseli v stanovanje v nasprotju z določbami tega sporazuma in zakona o stanovanjskih razmerjih, obvesti strokovna služba, na podlagi sklepa odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve o tem upravni organ Sob, ki je pristojen za stanovanjske zadeve in zahteva, da organ izda odločbo o izpraznitvi stanovanja ali pa s predlogom pri sodišču združenega dela poda to zahtevo oziroma s tožbo pri rednem sodišču, za izpraznitev stanovanja. Če v roku dveh let od dneva protizakonite vselitve v stanovanje ni sprožen upravni postopek ali predlog oziroma tožba pri sodišču, se šteje, da je tisti, ki se je nezakonito vselil v stanovanje, pridobil stanovanjsko pravico. XI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI IMETNIKA STANOVANJSKE PRAVICE 55. člen Imetnik stanovanjske pravice sme ustanoviti podstanovalsko razmerje le ob soglasju pristojnega odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve, ob pogoju, da se oddaja posameznih stanovanjskih prostorov ponudi delavcem TOZD oziroma DO Steklama-Sijaj oziroma delavcem, ki bodo v tej delovni organizaciji sklenili delovno razmerje. 56. člen Imetnik stanovanjske pravice lahko zamenja svoje stanovanje za stanovanje drugega imetnika stanovanjske pravice le na podlagi soglasja pristojnih odborov za družbeni standard in stanovanjske zadeve. 57. člen Imetnik stanovanjske pravice mora ravnati pri uporabi stanovanja skrbno in stanovanje varovati pred okvarami in poškodbami. Stanovanje mora imetnik stanovanjske pravice uporabljati na tak način, da drugih imetnikov stanovanjske pravice ne ovira v mirni uporabi njihovih stanovanjskih in skupnih prostorov. 58. člen Imetnik stanovanjske pravice ne sme izvrševati sprememb na stanovanjskih prostorih ter opremi in napravah v stanovanju, ki so sestavni del stanovanja, brez soglasja odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve. 59. olen Če je potrebno v stanovanju za stanje, v katerem ga je treba vzdrževati, po predpisih o stanovanjskem gospodarstvu, popravilo, ki ne gre na račun imetnika stanovanjske pravice, lahko ta zahteva tako popravilo od skupnosti stanovalcev. Če skupnost stanovalcev ne izvrši v primernem roku popravilo, lahko izvrši tako popravilo imetnik stanovanjske pravice sam, če predhodno sodišče združenega dela v nepravdnem postopku ugotovi potrebo po popravilu. Brez ugotavljanja potrebe po popravilu iz drugega odstavka tega člena pa lahko imetnik stanovanjske pravice izvrši popravilo, če je to neodložljivo, da se zavaruje življenje ali zdravje stanovalcev ali zavaruje stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo. Imetnik stanovanjske pravice je v primeru, da sam izvrši popravilo iz prvega odstavka tega člena, upravičen do povrnitve stroškov popravila. V primeru spora o višini stroškov ima imetnik stanovanjske pravice pravico vložiti predlog na plačilo stroškov popravila pred sodiščem združenega dela. 60. člen Imetnik stanovanjske pravice je dolžan dopustiti, da se izvršijo v stanovanju dela, ki so potrebna, da se v hiši opravijo popravila ali koristne izboljšave, pa jih drugače ni mogoče izvršiti, ali pa le z nesorazmernimi stroški. 61. člen Imetnik stanovanjske pravice je dolžan plačevati stanarino in druge obveznosti po predpisih zakona o stanovanjskem gospodarstvu in po določbah samoupravnih splošnih aktov skupnosti stanovalcev, od dneva, ko je prevzel stanovanje, pa do zadnjega dne v mesecu, v katerem stanovanje izroči skupnosti stanovalcev. Stanarino imetnik stanovanjske pravice plačuje delovni skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti. Stanarina se plačuje mesečno vnaprej. 62. člen Imetnik stanovanjske pravice trpi stroške za popravilo v stanovanju ali na drugih delih hiše, ki jih povzroči po svoji krivdi. 63. člen Po prenehanju .stanovanjskega razmerja mora imetnik stanovanjske pravice izročiti stanovanje skupnosti stanovalcev v takšnem stanju, v kakršnem ga je prevzel. Pri izročitvi stanovanja se upoštevajo spremembe, do katerih je prišlo, zaradi normalne rabe stanovanja ter izboljšave in spremembe v stanovanju, ki jih je imetnik stanovanjske pravice izvršil na svoje stroške, v soglasju s skupnostjo stanovalcev. Stanje stanovanja se ob izročitvi ugotovi z zapisnikom in ob prisotnosti predstavnika skupnosti stanovalcev. XII. PRENEHANJE STANOVANJSKEGA RAZMERJA 64. člen Stanodajalec lahko odpove stanovanjsko razmerje imetniku stanovanjske pravice: — če uporablja stanovanje v nasprotju s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti stanovalcev in v nasprotju z določbami tega sporazuma ali na tak način, da nastajajo v stanovanju, skupnih prostorih ali napravah, po njegovi krivdi škode, — če ne plača stanarine in drugih obveznosti zapored tri mesece ah 3 mesece v zadnjih dveh letih, — če sam ali drug stanovalec uporablja stanovanje na tak način, da stanovalca v drugem stanovanju ovira v mirni uporabi stanovanja. Sklep o odpovedi stanovanjskega razmerja sprejme odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve, vendar le tedaj, če je predhodno pismeno po pošti s priporočeno pošiljko opomnil imetnika stanovanjske pravice in če le-ta v tridesetih dneh od dneva prejema pošiljke ni odpravil škode oziroma če ni prenehal z ravnanjem, za katerega se daje odpoved. Stanodajalec je dolžan odpovedati imetniku stanovanjske pravice stanovanjsko razmerje iz razlogov v prvem odstavku tega člena tudi, če to zahteva skupnost stanovalcev. Če odbor v 30 dneh po prejemu zahteve skupnosti stanovalcev ne odpove stanovanjskega razmerja, je TOZD oziroma DSSS dolžna kriti povzročeno škodo ali zaostalo stanarino ter druge obveznosti imetnika stanovanjske pravice. V primeru odpovedi stanovanjskega razmerja iz razlogov po prvem odstavku tega člena pripadajo imetniku stanovanjske pravice ob izselitvi najpotrebnejši prostori. 65. člen Stanovanjsko razmerje preneha in nastopi izguba stanovanjske pravice, če imetnik stanovanjske pravice trajno preneha uporabljati stanovanje in ga ne uporablja več kot 6 mesecev. V tem primeru imetniku stanovanjske pravice ne pripadajo niti najpotrebnejši prostori. 66. člen Stanovanjsko razmerje se lahko odpove imetniku stanovanjske pravice v primeru, če se število uporabnikov stanovanja zmanjša tako, da površina stanovanja dvakratno presega površino standard- nega stanovanja, določenega v 26. členu tega sporazuma, potem, ko mu je dodeljeno drugo, spremenjenim okoliščinam primemo stanovanje. V primem iz prvega odstavka tega člena je imetnik stanovanjske pravice upravičen do povrnitve stroškov selitve. 67. člen Stanovanjsko razmerje se odpove imetniku stanovanjske pravice, ki ima v lastnini prazno družinsko stanovanjsko hišo ali stanovanje kot posamezni del stavbe oziroma oddaja v lastni hiši oziroma stanovanje podstanovalcem, če je ta stanovanjska hiša oziroma stanovanje primerno. V primem iz prvega odstavka tega člena ne pripadajo imetniku satnovanjske pravice ob izselitvi niti najpotrebnejši prostori. 68. člen Imetniku stanovanjske pravice, ki je pridobil stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini, se lahko odpove stanovanjsko razmerje tedaj, ko mu preneha delovno razmerje: — po lastni izjavi, razen v primeru upokojitve, po njegovi krivdi. Imetniku stanovanjske pravice se odpove satnovanjsko razmerje v 3 mesecih jx) pravnomočni odločitvi o prenehanju delovnega razmerja. Stanovanjskega razmerja imetniku stanovanjske pravice, iz razlogov tega člena, ni mogoče odpovedati, če je imetnik stanovanjske pravice dopolnil deset let delovne dobe, od tega najmanj pet let delovne dobe v TOZD oziroma DSSS. V primem odpovedi stanovanjskega razmerja pripadajo imetniku stanovanjske pravice ob izselitvi najpotrebnejši prostori. 69. člen V primeru spora se imetniku stanovanjske pravice odpoveduje stanovanjsko razmerje s predlogom pred sodiščem združenega dela. 70. člen Stanovanjsko razmerje preneha, če je treba hišo ali del hiše, v kateri je satno-vanje, po odločbi pristojnega organa podreti, ali če je treba na podlagi take odločbe izseliti satnovalce iz stanovanj, ker stanovanje ne ustreza higienskim pogojem, ker stavba ni več stabilna in ogroža življenje in varnost stanovalcev ali iz drugih utemeljenih razlogov. V primerih iz prvega odstavka tega člena ni treba imetniku stanovanjske pravice odpovedati stanovanjskega razmerja, imetnik in uporabniki se izselijo na podlagi odločbe stanovanjskega organa. Če z zakonom ni drugače določeno, se izselitev iz razlogov, navedenih v prvem •»dstavku tega člena, lahko izvrši šele, ko je zagootvljeno dmgo primemo stanovanje. XIII. BIVANJE V SAMSKIH DOMOVIH 71. člen Z delavci, ki jih TOZD oziroma DSSS nastani v samskem domu ali v stanovanjske prostore, namenjene samskim delavcem, se sklene podstanovalska pogodba za nedoločen čas. Prostore v samskem domu ali samske stanovanjske prostore oddaja komisija za delovna razmerja s sklepom, na podlagi katerega se sklene z delavcem podstanovalska pogodba. 72. člen Pravice in dolžnosti podstanovalcev in dmge zadeve, pomembne pri urejanju razmerij v samskem domu se uredijo v posebnem aktu&jp> hišni red bivanja v samskih domovih. 73. člen Stanovalec samskega doma ne more oddati drugi osebi niti v celoti niti delno prostorov, ki jih uporablja na podlagi podstanovalske pogodbe. Podstanovalec ne more v prostore samskega doma vseliti drugo osebo brez soglasja komisije za delovna razmerja. 74. člen Trajanje bivanja v samskih domovih je pogojeno z delovnim razmerjem delavca v TOZD oziroma DSSS in preneha, ko delavec prekine delovno razmerje v DO Steklarna-Sijaj Hrastnik, ne glede na delovno dobo. Stanovalcu samskega doma pri izselitvi ne pripadajo niti najpotrebnejši prostori. XIV. REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELOVNIH INVALIDOV 75. člen V kolikor je delavec, ki je postal delovni invalid, s priznanjem pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu, zaradi tega premeščen v drugo TOZD oziroma DSSS v okviru delovne organizacije, pa njegovo stanovanjsko vprašanje še ni zadovoljivo rešeno, se pri reševanju stanovanjskega vprašanja vključi tudi temeljna organizacija, v kateri je delavec postal delovni invalid. 76. člen Delovni invalid, premeščen v drugo TOZD oziroma DSSS, pridobiva pravice do stanovanja pod enakimi pogoji, kot vsi ostali delavci te delovne sredine. Stanovanje mu dodeli temeljna organizacija oziroma delovna skupnost,‘v kateri je delovni invalid zaposlen. Odbor te temeljne organizacije tudi odloča o razdelitvi prejšnjega stanovanja delovnega invalida, 77. člen Temeljna organizaoija, v kateri je delavec delal pred nastankom invalidnosti, se vključi pri reševanju stanovanjskega vprašanja: — za 10 do 15 let delovne dobe delavca v temeljni organizaciji prispeva 30 °/6 vrednosti stanovanja, — za 16 do 20 let delovne dobe prispeva 40 % vrednosti stanovanja. — za 21 let in več prispeva 50 °/o vrednosti stanovanja. V primeru, da je delovni invalid pred nastankom invalidnosti delal v dveh temeljnih organizacijah, se sporazumno opredeli višina sredstev v odnosu na delovno dobo, ki jih prispevata ti dve TOZD. Ta določila se realizirajo, če bi bil delovni invalid po kriterijih tega sporazuma uvrščen do 5. mesta prednostne liste TOZD, kjer je postal delovni invalid. XV. EVIDENCA O STANOVANJIH 78. člen Temeljna organizacija ima svoj fond stanovanj, o katerem se vodi evidenca in kartoteka stanovanj. Enotno kartoteko stanovanj vodi in ureja strokovna služba. 79. člen V primeru, ko pride do fluktuacdje delavca iz ene temeljne organizacije v drugo, v okviru delovne organizacije Ste-klarna-Sijaj Hrastnik, se opredeli tudi razmerje temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti do stanovanja tega delavca. V kolikor ima delavec, M je sklenil delovno razmerje v drugi temeljni organizaciji v okviru delovne organizacije skupno 10 let delovne dobe in od tega najmanj 5 let v prejšnji temeljni organizaciji, prehaja stanovanje z delavcem in se uvrsti v stanovanjski fond druge temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Če pogoj glede delovne dobe iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, mora temeljna organizacija, ki je sprejela delavca v delovno razmerje, izvršiti poravnavo vrednosti stanovanja prejšnji temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti. 80. člen Določila zadnjega odstavka prejšnjega člena ne veljajo v primeru, da pride do reorganizacije posameznih obratov, služb oziroma oddelkov in njihove uvrstitve v drugo TOZD oziroma DSSS. ! V tem primeru se stanovanja uvrstijo v stanovanjski fond druge TOZD oziroma DSSS brez vrednostne poravnave, ne glede na delovno dobo teh delavcev. 81. člen V primeru, da sta zakonca5 zaposlena v različnih TOZD hi oba prosilca za družbe-10 setklar—pravilnik Marko no stanovanje ter bivata v stanovanju, ki se po krietrijih pojmuje kot staro, ob dodelitvi novega stanovanja razpolaga s starim tista temeljna organizacija oziroma delovna skupnost, ki dodeli novo stanovanje, XVI. SOFINANCIRANJE NAKUPA DRUŽBENEGA STANOVANJA 82. člen Kadar gre za sofinanciranje stanovanj med temeljno organizacijo oziroma delovno skupnostjo in drugimi organizacijami združenega dela, ki zakoncu našega delavca dodeljujejo stanovanje, se upoštevajo naslednji pogoji: prosilec ima v takem primera prednost pred ostalimi prosilci na prednostni listi, pod pogojem, da je nosilec stanovanjske pravice oziroma stanodajalec druga organizacija združenega dela, — delavec mora biti evidentiran med prosilci za družbeno stanovanje v tekočem letu in uvrščen na prednostno listo TOZD, — v primera, da se pojavi več prosilcev za takšno obliko reševanja stanovanjskega vprašanja v sodelovanju z drago OZD, sredstva v te namene pa so omejena, se upošteva njihov položaj na prednostni listi. 83. člen Sklep o sofinanciranju nakupa družbenega stanovanja z drugo OZD sprejme pristojni odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve TOZD oziroma DSSS, dokončno pa ga potrdi delavski svet delovne organizaicje, na podlagi česar se nato sklepa ustrezna pogodba z drugo OZD o takšni obliki reševanja stanovanjskega vprašanja. XVII. VARSTVO PRAVIC 84. člen Delavec, ki se ne strinja z odločitvijo in sklepom odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve, glede uvrstitve na prednostno listo, dodelitve stanovanj in dragih odločitev, ima pravico vložiti pritožbo na delavski svet TOZD oz. DSSS in sicer v roku 15 dni od dneva prejema sklepa oziroma od dneva javne objave posameznih dokumentov. V primera, da je odločitev delavskega sveta negativna in se delavec z njo ne strinja, ali pa ne dobi odgovora v roku 15 dni od vložitve pritožbe, ima pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri sodišču združenega dela in sicer v roku 15 dni od dneva sprejema sklepa. XVIII. KREDITI ZA REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA 85. člen Ob zaključku poslovnega leta se lahko na nivoju delovne organizacije izdvojijo sredstva za kreditiranje reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev s ciljem, da se na tak način izdvajanja sredstev v te namene zagotovi enakopraven položaj vseh delavcev TOZD in DSSS. 86. člen Posojila za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev se dodeljujejo za naslednje namene: — za gradnjo individualne stanovanjske hiše ali stanovanja kot posebnega dela zgradbe, — za nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, — za rekonstrukcijo, adaptacijo družinske stanovanjske hiše ali stanovanja v lasti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana. 87. člen Za rekonstrukcijo, adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja se štejejo vsa dela, s katerimi se v prvi vrsti poveča stanovanjska površina. V primeru zadostnih sredstev se lahko krediti dodeljujejo tudi za namene izboljšanja stanovanjskih razmer z uvedbo sanitarne, ogrevalne opreme ter izboljšanje zvočne, toplotne in hidro izolacije stanovanjske hiše oz. stanovanja, kakor tudi za obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij. 88. člen Posojilo za reševanje stanovanjskih potreb delavcev po tem sporazumu se lahko odobri delavcu, ki razen izpolnjevanja pogojev za uvrstitev na prednostno listo, izpolnjuje še naslednje zahteve: — da uporabi posojilo za gradnjo, nakup družinske stanovanjske hiše in stanovanja v kraju dejavnosti delovne organizacije, njenih TOZD, DSSS oz. dislociranih enot, ali v bližnji okolici tako, da se delavec brez večjih stroškov in naporov dnevno voza na delo in z dela (oddaljenost skupaj do 30 km), — da ima zagotovljena vsa druga sredstva (lastna udeležba), — da je kreditno sposoben. 89. člen Posojilo za gradnjo hiš se dodeljuje delavcem, ki so zaključili E fazo, kar pomeni, da imajo urejeno zemljišče in gradbeno dovoljenje. 90. člen Po zaključnem računu objavi delavski svet delovne organizacije natečaj v zvezi s kreditiranjem stanovanjske gradnje, ki mora vsebovati: WtS podatke o razpoložljivih sredstvih za stanovanjska posojila, v skladu s sprejetim načrtom reševanja stanovanjske problematike, |||g dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev kredita, — komu in do katerega roka morajo delavci predložiti svoje zahtevke. Delavski svet delovne organizacije s sklepom opredeli vsakoletno tudi najvišji znesek možnega kredita za novogradnje, nakupe stanovanjskih enot ali adaptacijo, v odnosu na obseg te stanovanjske pro-pri čemer upošteva razpoložljiva sredstva blematike v TOZD in DSSS. 91. člen Natečaj mora biti objavljen na oglasnih deskah TOZD in DSSS ter v glasilu Steklar ali internem Informatorju. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni od dneva objave razpisa. Vsak delavec, ki želi dobiti stanovanjsko posojilo mora v roku, določenem v tem členu, vložiti pismeni zahtevek pri strokovni službi, navedeni v razpisu. Zahtevek mora vložiti skupaj z zahtevano dokumentacijo. 92. člen Prošnja — zahteva za stanovanjsko posojilo mora vsebovati: — osebne podatke delavca (ime, priimek, rojstni podatki, dela in naloge, ki jih opravlja, naslov), — podatke o sedanjih stanovanjskih razmerah, — višino zaprošenega posojila in namen, za katerega bo porabljeno, — predračunska vrednost gradnje oz. kupnine s podatki o velikosti stanovanja ali stanovanjske hiše ter druge potrebne podatke, ki so pomembni za odločanje o posojilu, — podatki o drugih sredstvih, s katerimi bo razpolagal delavec (lastna udeležba, bančna posojila, udeležba drugih OZD), — podatke o obstoječih obveznostih (dolgoročnih in kratkoročnih) delavca in njegovih družinskih članov. 93. člen Prošnji za dodelitev kredita mora delavec predložiti tudi ustrezno dokumenta-cijo: — kadar kupuje stanovanje ali stanovanjsko hišo: kupoprodajno pogodbo, overovljeno na sodišču, — kadar gradi stanovanjsko hišo: gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo, zemljiško-knjižni izpisek, če je prosilec lastnik stavbnega zemljišča, zemljiško-knjižni izpisek z vknjiženo pravico do uporabe stavbnega zemljišča v gradbene namene, če prosilec gradi na zemljišču, ki je v družbeni lastnini, — kadar prenavlja obstoječo stanovanjsko hišo: gradbeno dovoljenje oz. potrdilo pristojnega organa občinske skupščine, da za nameravano prenovo ni treba gradbenega dovoljenja, zemljiško-knjižni izpisek, kadar prenavlja lastno stanovanjsko hišo, izjava lastnika stanovanjske hiše, da dovoli nameravano prenovo, overovljena na sodišču. 94. člen Predlog razdelitve posojil posameznim delavcem izdela odbor iz 7. in 8. člena tega sporazuma, na nivoju delovne organizacije, v katerem so predstavnika posameznih TOZD in DSSS in sicer na podlagi pregleda prošenj in stanja prosilcev in eventualnega potrebnega ogleda razmer. Predlog odbora obravnava in o njem sklepa (ielavski svet delovne organizacije. 95. člen Sklep delavskega sveta DO o razdelitvi sredstev za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje mora vsebovati: • — odločitev, katerim delavcem se glede na razpoložljiva sredstva in v skladu z določbami tega sporazuma daje posojilo, — oblika dodeljenih posojil, njihov namen in višina, — rok odplačevanja posojila in obrestna mera, — rok, do katerega morajo delavci posojila izkoristiti, — kateri zahtevki so bili zavrnjeni, — dodatne obveznosti delavcev (npr. izpraznitev družbenega stanovanja), — obrazložitev sklepa, — pravni pouk o pravici delavcev za varstvo njihovih pravic. 96. člen Sklep o dodelitvi stanovanjskih posojil se mora pismeno vročiti vsem delavcem, ki so vložili prošnjo za dodelitev posojila, prav tako pa se mora javno objaviti v DO. 97. člen Odplačilna doba posojil, ki se dodeljujejo delavcu, je odvisna od višine dodeljenega posojila in ne more biti krajša od 5 let in ne daljša kot 20 let. Obrestna mera je 4 %. Pri pogojih glede vračanja kredita se vsebina sporazuma smiselno prilagaja predpisom Temeljne banke Zasavje in o- stalim predpisom ki urejajo to področje — republiški družbeni dogovori. 98. člen Način zavarovanja posojil, ki se dodeljujejo delavcem, določi strokovna služba, v skladu z veljavnimi predpisi. 99. člen Na osnovi določil tega sporazuma in sklepa delavskega sveta strokovna služba pripravi pogodbe z delavci, ki jim je kredit dodeljen, ter realiziran finančni del prenosa sredstev, da lahko delavci prično s črpanjem posojil. 100. člen V primerih, ko se delavcu dodeli posojilo na podlagi sredstev, ki jih delovna organizacija nakaže ali veže pri Temeljni banki Zasavje, pa delavec sklene še dodatno posojilno pogodbo neposredno z banko pod pogoji, kot to določajo predpisi banke, upoštevajoč sklep delavskega sveta DO. 101. člen Posojilno pogodbo sklene delavec najpozneje v roku 3 mesecev od dne, ko postane sklep o dodelitvi posojila pravnomočen. Če delavec ne sklene posojilne pogodbe v roku, določenem v 1. odstavku tega člena, se šteje, da se je odpovedal posojilu in delavski svet sklep o dodelitvi posojila razveljavi. Tako sproščena sredstva se morajo dodeliti po enakem postopku kot so se dodeljevali ostali krediti v te namene v prvi fazi. 102. člen Delavcu, ki stanuje v družbenem stanovanju, zgrajenem s sredstvi TOZD oz. DSSS delovne organizacije Steklama-Si-jaj Hrastnik ali s sredstvi solidarnosti, se določi doba, v kateri mora na podlagi dodeljenega kredita izprazniti družbeno stanovanje. 103. člen Z dodelitvijo kredita za individualno stanovanjsko gradnjo se rešuje stanovanjsko vprašanje delavca, zato le-ta ne more biti hkrati tudi prosilec za družbeno stanovanje in uvrščen na prednostno listo TOZD oz. DSSS. 104. člen Delavec mora začeti črpati posojilo takoj oz. najkasneje v 6 mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe, ko izpolni pogoje za izrabo posojila. Delavec mora porabiti stanovanjsko posojilo v 12 mesecih od začetka črpanja, če delavec ne začne črpati posojilo v predpisanem roku in takega ravnanja ne opraviči, izgubi pravico do uporabe. Delavski svet lahko na delavčevo prošnjo izjemoma podaljša rok začetka črpanja posojila in rok same porabe, v kolikor so podani utemeljeni razlogi. Delavec mora pričeti vračati posojilo v roku, ki se določi v pogodbi, praviloma v 6 meseoih potem, ko je posojilo porabljeno. 105. člen V primeru, če delavec — posojilojemalec prekine delovno razmerje v DO Stek-lami-Sijaj Hrastnik, mora preostali del dodeljenega posojila, ki ga še ni odplačal, vrniti delovni organizaciji v enkratnem znesku v roku 3 mesecev od dneva pravnomočnosti sklepa o prekinitvi delovnega razmerja. 106. člen Delovna organizacija — posojilodajalec ima pravico zahtevati vračilo vsega dolga pred iztekom pogodbenega roka: — če delavec ni porabil posojila za namen, za katerega mu je bilo dodeljeno, r— če delavec stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki jo je zgradil ali adaptiral, odtuji pred vrnitvijo posojila, — če je v zamudi z odplačevanjem posojila več kot 6 mesečnih obrokov, — če se naknadno ugotovi, da je delavec dajal neresnične podatke, ki pa so bistveno vplivali na pridobitev posojila. 107. člen Če je zaradi izrednih okoliščin (bolezen, smrt v družini, neplačana odsotnost z dela) začasno bistveno zmanjšana plačilna sposobnost delavca, ki je pridobil posojilo, se lahko s sklepom delavskega sveta odloži plačilo zapadlih mesečnih o-brokov vračila kredita za čas, ko take o-koliščine trajajo. XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 108. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme večina delavcev vsake TOZD in DSSS. 109. člen S tem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj DO Steklarne Hrastnik z dne 30. 10. 1981 in pravilnik o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil DO Sijaj z dne 1. 6. 1981.