Trgovinska pogodba z Avstrijo. Z avstrijsko republiko je naša država sklenila trgovinsko pogodbo 1. 1925. V naslednjih dveh letih je Avstrija s posebnimi zakoni sklenila avtonomni carinski tarif, kojega glavni značaj je ta, da zaščituje avstrijsko poljedelstvo, da torej povišuje uvozno carino na poljedelske pridelke, na živino, meso, žito itd. Ko se je letos morala obnoviti trgovinska pogodba naše države z Avstrijo, je avstrijska država zahtevala, da mora nova pogodba vpoštevati novi avstrijski carinski tarif iz leta 1926 in 1. 1927. Pogajanja o tej stvari so bila težka in dolgotrajna. Počela so že v novembru lanskega leta, pa ni moglo priti do sporazuma. Zastopniki naše države so zahtevali, da se uvozne carine na poljedelske produkte ne smejo povišati, zastopniki Avstrije pa so zahtevali uveljavljenje t avstrijskimi zakoni povišanih uvoznih carin. V juniju letošnjega leta so se ta pogajanja nadaljevala. Prišlo je do sporazuma in dne 9. julija je bila podpisana revidirana trgovinska pogodba med zastopniki Jugoslavije in Avstrije. Carinske postavke. V naslednjem objavljamo najvažnejše postavke nove pogodbe in sicer v zlatih kronah — v oklepajih so carinske postavke prejšnje pogodbe —: pšenica, rž, oves 2 (—); moka 5; klavna živina 8.50, 10 (5); plemenska 50 (—); mlada živina 35 (—); mesne svinje, žive 18 (9); mrzlokrvni konji 130, 75 (60, 30); mast in slanina 10 (3.80); goveje meso, sveže 23 (12); prasičje meso v kosih 30 (12); ostalo svinjsko meso razen zaklanih mastnih svinj 26 (12); pripravljeno meso 45.50 (20); klobase brez salam po vrednosti 34, 74.50, 94.50 (20). Avstrija je pristala na sledeča povišanja naših uvoznih carin: rastlinska mast 49 (29), ogljikova kislina tekoča 12.50 (10), zavojni papir 14 (10), tiskovni papir satiniran 17 (16), žica neobdelana nad 0.5 mm 12.50— 14.50 (12), osi 27 (25), kladiva 25, 35 (19, 30), lopate, grablje in motike 27, 32 (29, 30), vijaki 50, 70 (28), žičniki neobdelani 23 (19, 39), okovice iz železa 40, 50 (35, 45), ključavnice 52 (46), blagajne nad 100 kg 52 (45, 40), izdelki iz kovnega železa 22 do 56 (17 -40), tiskarske Crke 50 (40), niklasti Izdelki 350 (250, 300), ploCerlna in žica iz bakra in mesinga 27 do 42 (23— 35), bakreni in mesingasti izdelki 220 (200), namizno orodje posrebreno 600 (500), elektroštevci 200 (150). Nsnavadna povzdiga kmetijstva r Avstriji. Ta nova pogodba, ki je pravzaprav dodatni dogovor k pogodbi iz 1. 1925, je nepreklicna do 30. junija 1931, in se potem more odpovedati trimesečno. O pogodbi in o razmerah, v katerih je bila sklenjena, treba pomniti »ledeče: Četudi je v Avstriji industrija bogato razvita, vendar je vlada uvidela, da bo država le tedaj napredovala, če se dvigne kmetijstvo do kar največjega razvoja. Kdor opazuje današnje stanje kmetijstva v Avstriji, se mora čuditi, koliko premore sistematično delo v gospodarstvu. Če hočemo trgovsko pogodbo z drugo državo prav pojmovati, moramo poznati njene gospodarske razmere, kajti vsaka trgovska pogodba med dvema državama je produkt in izraz gospodarskih razmer. Nekaj drugega je pogajati se z državo, ki nujno potrebuje gotovih uvoznih predmetov od svojega pogodnika, oziroma, ki nima možnosti prodaje svojih gotovih prebitkov drugod, kot v zemlji drugega pogodnika, in nekaj drugega zopet pogajati se z državo, ki se hoče v enem in drugem oziru osvoboditi odvisnosti druge pogodbene stranke. In Avstrija je danes država, ki si je umela z doslednim izvajanjem dobro premišljenega delovnega programa postaviti kmetijsko gospodarstvo na višino, ki bi se morda še pred 10 leti zdela nemogoča. Avstrija je žrtvovala ogromne milijone za povzdigo kmetijskc produkcije. Te stotine milijonov je uporabila z velikim uspebom. Avstrijska vlada si je nadela nalogo za ceno vsake žrt ve dvigniti kmetijsko proizvodnjo ravno v tistih pridelkih, v katerih je bila država najbolj pasivna. To svojo nalogo je izpolnila v toliki meri, da je Avstrija že v mnogih teh predmetov aktivna, v drugih pa njena pasivnost stalno pada. Tako so n. pr. Avstrijci ne sicer v pšenici, pač pa v rži že popolnoma sami preskrbljeni. Kar se tiče sladkorja, je njegov pridelek v Avstriji čudno napredoval. Dočim je leta 1919 bilo mogoče komaj 5% domače potrebščine sladkorja kriti iz domače produkcije, je bilo to v preteklem letu mogoče že s 65%. Krompirja se je bilo leta 1919 v Avstriji pridelalo 5 milijonov meterskih stotov, leta 1927 pa že 26.5 milijonov meterskih stotov, tako da se je mogel krompir že iz Avstrije izvažati. Mleka se v Avstrijo nič ne uvaža, ker ga proizvaja sama dovolj. V krat kem času bo Avstrija mogla izvažati mlečne izdelke, nadalje krompir, rž in oves. Dobre strani nove pogodbe. Ako preudarimo to gospodarsko stanje Avstrije, moramo priznati, da se je v teku desetletja povzpelo nepričakovano visoko. To stanje pa moramo poznati, ako hoCemo objektlvno presojati revizijo naše trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki se je ravnokar izvršila, sta jo obe državi po svojih predstavnikih podpisali in jo imate še predložiti parlamentom v odobritev. Avstrijski parlament je to pogodbo že sprejel na svoji seji dne 13. julija. Da mora Avstrija pri danih razmerah ščititi v trgovinskih pogodbah z drugimi državami kmetijstvo, za katerega povzdigo je žrtvovala na stotine milijonov, je jasno. Ta zaščita kmetijskih interesov pa je bila za Avstrijo tem lažja, čim se je mogla v mnogih slučajih odreči pripuščanju njenih industrijskih predmetov po ugodnih carinskih postavkah na naše tržišče. Naloga jugoslovanskega zastopstva ni bila lahka, vendar je isto rešilo po svoji najboljši vesti, dasi je moralo v marsičem popustiti pod težo danih razmer. Ako vzamcmo trgovsko pogodbo kot trgovski posel, potem moramo priznati, da se celokupna predvidna trgovska bilanca vsled te pogodbe ne bo poslabšala. V več točkah je pridobilo s pogodbo kmetijstvo, industrija pa je v posameznih slučajih toliko pridobila, da bo naravnost onemogočen tuj uvoz. Za nas je vsekako važna panoga v kmetijstvu živinoreja. V Avstrijo izvaža osobito Slovenija težke vole in mesnate prašiče. Po novi pogodbi bo znašala carina od pitanih volov nad 500 kg teže 8.50 K od 100 kg in 10 K ofl volov izpod 500 kg žive teže. Ker pa izvaža Slovenija le vole nad 500 kg, je izpadlo razlikovanje vsekako njej v prid in v škodo južnim krajem, ki izvažajo lažjo živino. Važna pridobitev je za Slovenijo tudi to, da se carina na teleta ne zviša, dasi so zahtevali avstrijski agrarni krogi vsaj 50%no povišanje uvozne carine. Skrb, da se v Avstriji povzdigne domača svinjereja, je že pri prvi pogodbi dala prednost težkim svinjam in oteževala uvoz mesnih svinj. Ta razlika je tem vidnejša v sedanji pogodbi, ki dopušča za svinje nad 110 kg carine prost uvoz, a za uvoz lažjih določa uvozno carino 18 K od 100 kg. Prizadevanje našega zastopstva, da zboljša to razliko, je bilo brezuspešno. Vprašanje ocarinjenih lahkih mesnih svinj bo končno rešeno s trgovsko pogodbo med Avstrijo in Polj sko, ki je glavni uvoznik mesnih svinj, katerih postavi nad 10.000 na dunajski trg, dočim so naši izvozniki zalagali zlasti Koroško in Tirolsko. Ako se Poljski posreči izposlovati znižanje carine na mesne svinje — ki so njen glavni izvozni predmet — bodo tega znižanja deležni i naši izvozniki. Carina na žrebeta bo znašala po novi pogodbi od mrzlokrvnih pasem 75 K po komadu. Tudi te postavke ni bilo mogoče znižati že iz razloga ne, da ima Nemčija pogojeno z Avstrijo za uvoz na nemško ozemlje 140 mark od komada in je Avstrija v veliki meri doslej uvažala žrebce kot posrednik. Za sadjarstvo je važno, da se je za jesenski čas, ko še ne prihaja kali- fornijtko »adje na avstrijski trg, — sprejelo t pogodbo olajšavo za cartnjenje jabolk v zabojib in sodih nad 50 kg težine in se določila carina 3.5 K za 100 kg, dočim se carinijo jabolka v manjših opremah po 5 K, prosto nasuta v vagon pa po 1 K; od hrušk se plača carina 2 K, slive in češplje pa se uvažajo v svežem stanju brez carine. Ker je Dunaj dober odjemalec za sadje in se dosegajo primeroma dobre cene zanj, te carin ske postavke ne bodo ovirale našega izvoza. Bučno olje se bode odslej izvažalo v Avstrijo brez carine, dokler bo pustila tudi naša država prost izvoz bučnih pešk. Ta določba je vsekako važna za kmete, ker bodo mogli doseči za bučne peške boljše cene. Kar se tiče industrijskih izdelkov, je stalo jugoslovansko zastopstvo na stališču zaščite domačih podjetij. Ca rina na železo in železne izdelke je ostala bistveno nespremenjena. Kakor je znano, je zlasti v vijakih za les avstrijska industrija pri nas prodajala svoje izdelke v Jugoslavijo mnogo cenejše, kakor pa je oddajala iste doma s prozornim namenom, da uni-i najprej naša podjetja, potem pa narekuje nemoteno visoke cene. Radi zaščite naše industrije bo znašala po sedanji pogodbi carina na vijake nad 7 mm 30 Din, do 7 mm pa 70 Din. Prav tako bo pogodba obvarovala papirno industrijo za one vrite, ki jih v dovoljni meri proizvaja.