FRANCE JANDL: Trije obrazi. Rudi, kjc si nastavljen? Pri Marjeti. Povej mi kaj o svojem življenju! O mojem življenju v tem času bi rad vedel? Prav za prav nisem mnogo doživel. Po maturi sem šel k vOjakom. Kako se mi je tam godilo. ti menda ni treha razlagati. Potem sem bil nastavljen tu. Predpoldne hodim v šolo, popoldne študiram. To je vse Vidiš moje življenje ni bog ve kako burno! A drugače je z notranjim življenjem. Borim se sam s seboj, iščem orientacije. Kolebam. Pa= dam iz ekstrema v ekstrem. Sem še vino neustaljeno. še v vrenju. Ne vem, kdaj se bom izčistil in kakšno bo to izčiščenje. Kaj čitaš? Največ se bavim s psihologijo in s sociologijo. Mnenja sem, da je možna dobra vzgoja le na temelju dobrega poznanja otroške in ljudske duše. Prirejam roditeljske sestanke, scm sploh v ozkem stiku z ljud* stvom, opazujem njih življenje, proučujem gospodarske in socialne prilike in skušam pouk nasloniti na domače okolje Zbiram tudi vaške reke, pesmi in pesmice. A ko mi je težko, tedaj se ozrem v zvezdno nebo — in zdi se mi. da me mir vsega objame. Milan, odkod ti? Iz Murskc. Si torej v naši Sibiriji? E, da. a ni tako hudo. Veš, človek se vsemu privadi, sicer ne more živeti. Ljudje tudi niso tako slabi. Učiteljem so bolj naklonjeni kakor drugje. O tebi bi rad nekaj rekel — sem ga prekinil. O meni? Naj bo! Služboval sem najprej v Šmarju. Od tam sem moral iti. Zakaj, o tem rajši molčim Nočem obujati težkih spominov. Danes mi je nekoliko bolje. Pravim — nekoliko. Ves prosti čas izrabljam za delo. Delam pri SokoLu, kjer vadim deco im člane. Lansko leto sem bil plesni učitelj, v Ljutomcru in Mur_5ki. Storil sem to le zaradi tega, da sem na ta način privabil več članov in članic. Igram pri godbcnem društvu. Učim in režiram igre. Zadnjič smo igrali mojo igro »Gostilna sv. Roka«. Zvečer sem pri sejab. ali v knjižnici. Še v nedeljo predpoldne mo« ram biti v knjižnici. Pišem ponoči. Tako vi= diš, da mi je čaa trdo odmerjen. A delam z veseljem, ker imam pred seboj lep cilj: pri= vzgojiti tem ljudem malo več spoštovanja do slovenskega duha * Francc, kaj ddaš ti? Poslušam radio. Drugega nič? O. šc! Premišljujem in študiram. Prišel sem do sledečega zaključka: Smo osamljeni. Na eni strani nas sovraži ljudstvo, ostanek starega konservativnega mišljenja, da smo predstavniki brezverstva. Ljudstvo veruje to a priori. Iz druge strani nas pomilovalno gleda tako zvana inteligenca .Kako se orien^ tirati? — Obogatiti svojo notranjost z vsem, kar je dobrega, lepega in resničnega! Opazovati življenje v vsej njegovi nižini in višini, izluščiti iz tega kaosa zaznatkov kremena zrna, obogatiti z njimi svojo dušo. Vse, kar je neplodnega in gnilega pa odstraniti. Obogatiti svoj duh z vsem, kar je vrednega v knjigah, a pri tem biti buden čuvar, da ne zaide skrivoma v dušo kaj nevrednega in slabega. Poudarjam: Pot v svet in življenje vodi skozi lastno dušo. Njo obogatimo, njo preizkusimo v ognju in vrvežu življenja, pazimo, da bo njen zvok poln in čist. Povej mi še kaj o najinih sošolcih! Svež duh je zavel v naših vrstah. Prebudili smo se iz dolgega spanja Zdi se mi, da smo mi prvi, ki čutimo na sebi molk več= nosti in tragiko življenja, ki čutimo, da je kaosa polna naša doba da se rušijo temelji kulture in da je treba najti novih smeri. A pot v lepšo in svetlejšo bodočnost vodi edi= no — kakor sem dejal — skozi lastno dušo, katero je trcba obogatiti z vsem, kar je pristnega. dobrcga in lepega. Izklešimo iz svojih izkušenj, misli in čuvstev. dušc in srca svoj značaj! Naš cilj bodi: Značaj, človek, ki bo znal globoko misliti in čutiti, človek kjerkoli, na mestu tudi tam, kjer ga nihče ne more kontrolirati, človek do sebe in drugih, človek z dušo v se= danjosti in z mislijo v lepši in svetlejši bo= dočnosti