fAlbin Virant. Danes meni — jutri tebi! Tako mi je večkrat rekel blagi tovariš Binko Virant, ko sva se menila o kakem umrlem tovarišu. Služboval je v Istri. Eomaj je nastopil službo, ie je moral pustiti toliko mu ljubljeno mladino. Zdravil se je doma v Logatcu. Eoncem marca mu mine trimesečni dopust, a podaljšati gaje bilo treba do koncem šolskega leta. V tem času se je videzno precej popravil. 0 posebnih bolečinah ni govoril in komaj je čakal novega šolskega leta, da zopet nastopi službo, ker je bil z dušo in telesom učitelj. Večkrat se mu je prigovarjalo, naj pusti naš staa in vstopi v kak drugi, a on je odločno zavračal yse nasvete, rekoč : BZa učitelja sem se učil, učitelj bočem ostati, otroke preveč Ijubim, nego da bi jib ostavil." Ljubezen do otrok je pokazal, ko se je lotil z vso vnemo poučevanja sokolskega naraščaja. Ear gorel je Ijubezni, ko je videl, kako napredujejo mladi BSokoliči11. Ni se strašil ne truda ne slutnje, da je mogoče to de'o prenaporno zanj. Ou je pač hotel biti le učitelj. — V počitnicah gre v Eoper, da pozve, če more dobiti kak drug službeni kraj, zakaj do sedaj je bil y bribih, da nas Bog varuj. kjer bi bilo komaj za kakega hajduka. Obljubilo se mu je boljše mesto, le zdravnik ga naj preišče. Zvedel pa je v svojo največjo nesrečo, da ni za učiteljski stan, ker niraa trdnib — pljuč. Zdravnik mu je baje nasvetoval, naj gre k financi, zakaj ob morju bo zanj bolje. Preveč je slišal; njegovo koprneče sree je bilo ubito. Od zdravnika prišedši je začel bloditi. Na stanovauju so ga komaj obvarovali pogube. Pride domoy. Teden dni ye blodil okolo ves zamišljen, zbegan, pred očmi je imel le smrt, dokler ga ni objela v soboto ponoči in ga rešila iz neznosnega trpljenja. Mnogo src je čutilo zanj. To je pokazal veličasten izprevod. Bratje BSokoHu so mu korporativno izkazali zadnjo čast. Vsa inteligenea ia letoviščarji so bili v izprevodu ; le ljudji, ki pravijo, da žive po božjih zapovedih, nisi videl, ker nimajo srca do bližnjega, ki ni njihovib načel. Dragi Binko pa le mirno počiva in je rešen vse nehvaležnosti, zavisti in ysega pregaDJanja. On lahko mirno počiva, saj je hotel delati za najdražji zaklad — za mladino, a bolezen mu ni tega dopuščala. Pri raztelesenju se je izpričalo, da je bil njegov strab opravičen. Dragi tovariši, lahko veste, da je tudi njega umorila ona navadna učiteljska bolezen, ki trga iz našib yrst bojevnike za povzdigo railega naroda. — V torek dopoldne je bil pogreb — cerkven — iz mrtvašnice v kotiček miru. Učitelj Lpgat se je spominjal v nagrobnem govoru vrlin blagega tovariša in se poslavljal od dragega Binkota v imenu tovarišev. Blag spomin vnetemu sotrpinu ! S.