CERKYEM QLASMK ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1'— Din LETO 1938 JULIJ Štev. 7. O katoliški zavednosti Sv. oče j C kot najpotrebnejšo in najprimernejšo organizacijo za vso katoliško Cerkev postavil Katoliško akcijo. Njena glavna naloga je ta. da katoliški duhovščini pomaga pri njenem dušno-pastirskem delu. da se svet. ki odpada od krščanskega življenja, spet pokrist-jani. V prvi vrsti mora Katoliška akcija delovati apostolsko, to se pravi: Širiti med ljudmi poznanje in razumevanje kršč. načel, pridobivati jih za praktično krščansko versko in moralno življenje, zdramiti jih v krščanski zavesti, da bodo znali vse presojati in delali v luči krščanskih resnic. Za te prelepe naloge Katoliške akcije .se moramo viieti. da jih bomo razumeli, da jih bomo odobravali in podpirali in sami zanje sodelovali. Лко pa hočemo delovati apostolsko, to se pravi, drugim pojasnjevali krščanska načela in navajati k boljšemu življenju, moramo najprej to sami dobro poznati in tako tudi živeti. Apostolsko delo je nekaj lepega, vzvišenega, saj je v službi Boga in v korist bližnjemu. Iz sv. pisma vemo. kako so apostoli z veseljem odšli oznanjat Gospodove nauke in kako so ob vrnitvi z veseljem govorili o svojih uspehih. Vendar je najprej potrebno, da je človek za to delo pripravljen in usposobljen. Apostoli so bili iri leta v Jezusovi šoli. vedno so hodili z (>ospo-dom. poslušali njegove nauke, bili so priče njegovih čudežev, občudovali so njegovo s\ etost. usmiljenje, dobroilji-vost. Jezus jih je učil in vzgajal, obračal njih misli proč od posvetniii stvari in j ill navajal k nadnaravnemu življenju za Boga. Pojasnjeval jim je apostolski poklic, ki je v tem. da apostol dela, da se žrtvuje in služi Bogu. A ko hočemo mi svoji ( cerkvi kaj pomagali |)ri njenem nadnaravnem delu, moramo imeli smisel, razumevanje za njene naloge. Najprej moramo biti Cer- kvi res iz srca vdani, ker se zavedamo, da je ona božja ustano\ a za odrešenje in zveličanje sveta. Če Cerkev ljubimo, ne smemo biti brezbrižni za njeno delo, za njene naloge. Če nas Cerkev sama kliče, da ji pomagamo pri njenem delu, jo podprimo po vseli svojih močeh. Za to delo se med seboj združimo, da bomo vsi enako mislili in delali skupno. Lotimo se tistega dela v vinogradu Gospodovem. ki nam je najlbližje in za katero imamo moči. Najprej vedno stojmo na strani Cef-kve. V nobeni reči ne držimo z njenimi nasprotniki, ki jo sovražijo, sramote in skušajo njeno delo uničiti. Mislimo in govorimo pred vsemi ljudmi vedno katoliško. Cerkev sama nas ne zanemarja, nikdar nam ne neha oznanjati božjega nauka, nikdar nas ne pusti brez pravih naukov, da smo vedno lahko poučeni, kaj je dobro, kaj slabo, samo če Cerkev radi poslušamo. Bodimo najprej katoliško prav poučeni, zato poslušajmo in sprejmimo vse to, kar nam Cerkev oznanja pri službi božji. Poslušajmo nauk papeža, škofov, duhovnikov, ki so po svoji službi dolžni, da nam oznanjajo in zapovedujejo vse božje nauke, ki so potreoni za naše zveličanje. Katoličan mora vse življenje in vsa dela. presojati v luči božje resnice. Nismo dolžni, da smo katoličani samo v cerkvi, ampak tudi (h)ma. tudi v družbi z drugimi, tudi pri svojem stanovskem delu. O vseli teh katoliških dolžnostih nas Cerkev poučuje in vzgaja na različne načine: S katoliškimi knjigami in listi, s katoliškimi prosvetnimi društvi, z verskimi organizacijami, z gojitvijo ■krščanskega življenja po družinah. Zato katoliška dolžnost in katoliška zavednost terja od nas, da naročamo, beremo in širimo povsod katoliške stvari in samo te. Nikoli ne sprejemajmo, kar koli naši Cerkvi nasprotuje. V prvi vrsti nam je trdlia katoliške zavednosti, ki mora liiti odločna in brez oklevanja, ])o-teni bomo šele mogli Cerkvi kaj koristiti. S Cerkvijo ne držimo le s tihim poslušanjem, ampak z odločnim prepričanjem, z živo besedo in dejanjem. To bomo mogli le, če se bomo po katoliških knjigah in listih dali katoliško izobraziti in vzgojiti. Kar je dobrega, katoliškega tiska, to se mora med ljudi razširiti. da se o tem pouče. da spoznajo katoliško resnico, da znajo potem katoliško soditi. Če človek ni poučen, mora verjeti drugim, in kolikokrat katoličani iz nevednosti podpirajo nekatoliške stvari in verjamejo sovražnikom Cerkve. katoliška zavest nas mora vse zdi u-ževali. ki smo katoliških misli. Vedno bolj se moramo izobraževati v katoliškem prepričanju z vsemi sredstvi, ki nam jili daje in priporoča Cerkev. Nikdar ne poslušajmo nekatoliških besed, ne v knjigah, ne v listih, ne v družbi, ne v društvih. Širimo zlasti povsod dobre, katoliške liste in učimo se iz njih katoliško misliti, da bomo sami zavrnili vse, kar je nekatoliškega in tudi druge za to pridobili. Delajmo za to najprej v svoji najbližji okolici! Doma. v do-jnači hiši ne sme biti ničesar, kar se ne sklada z našo vero. Tudi drugod vzemimo v roke samo to, kar je katoliško, vsega nasprotnega pa se izogibajmo. Samo s tako katoliško zavednostjo bomo res pravi, celi katoličani, da bomo popolnoma in odločno za Kristusa, ki nas sam poziva: »Kdor ni z menoj, je zoper mene!« Molimo in prosimo za spoznanje, kako potrebna nam je katoliška zavednost in odločnost! SloTesnosti v Juliju Nova mtišn g. Edija Boliina. Če je kaj resničnega na tem svetu, je gotovo to, da l\()riia duhovnik in ljudstvo enoto, ki je nihče ločiti ne more in ne sme. Verniki brez duhovnika! 1 o je nekaj nepojmljivega, nekaj silno morečega. Kakor je revež trpeč človek brez tolažbe, kakor bi bilo telo mrtvo brez utripajočega srca. kakor je zapuščena čreda l)rez pastirja, kakor so vsega pomilovanja vredni otroci brez staršev, tako in še bolj bi bilo, udarjeno ljudstvo brez duhovnikov. 1'rav zato najdemo pri vseh narodih svečenike — duhovnike že v vseh (Idbah zgodovine, da so sredniki med Bogom in svetom. Prave srediiike ji' postavil sam Kristus. Knako kot je Njega poslal Oče, je poslal tudi sam svoje apostole in s tem njihove naslednike po vsem svetu. In povedal je tudi; »Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje! Da, v Kristusovem imenu duho\ nik uči. posreduje milosti. Zato je res primeren pozdrav, s katerim pozdravljamo didiovni-ka: Hvaljen Jezus! Pozdravljamo s tem prav za prav le tistega, katerega duhovnik zastopa. Duhovnik prihaja iz vrst ljudstva. Navadno iz preprostega ljudstva. 1 isti, ki pozna potrebe rojakov po krvi, zna pač najbolj s pogrebni mi sočustvovati. In zna jih voditi po |)oti zveličanja. Res. vse duhovništvo izgublja svoj pomen in namen, če ni v tesni povezanosti z ljudstvom. z verniki. V začetku meseca julija kar po vseh škofijah posvečujejo novoinašnike. Tudi v Ljubljani bo i)rejelo v nedeljo 3. julija trinajst bogoslovcev iz petega letnika sveto mašniško posvečenje. Med temi je tudi naš tržiški rojak g. Kdi Biihin. ki se je rodil v 1 ržiču 14. novembra leta 1914. Še isti dan se pripelje z vlakom ob 1().29 domov. Njego\a prva pot v rojstnem kraju bo v župnijsko cerkev, kjer bo zbranim podelil tudi svoj novomašni blagoslov. Naslednjo nedeljo K), julija bomo imeli slovesnost nove sv. maše. ()b desetih bomo spremili novomašnika iz župnišča pred novomašni oltar. Slavnostni govor bo imel spiritiml g. dr. Janko Kraljič iz Ljubljane. C erkvenemu zboru je za to priliko uglasbil profesor gospod Matija Tome posebej spremeni j i ve speve sv. maše. Slovesnost bo aolovo veličastna. Z veseljem se pi iiiravljajmo nanjo in udeležimo se s poibožnostjo prve daritve, da bo novomašni kova in naša daritev prijetna Bogu. Karinelska iiodtflja In 40 IHiiica dekliške Marijine družbe. Karinelska bratovščina je bila že od nekdaj v 1 ržiču pomembna. Ustanov- Ijena je bila prvič leta 1672., pa je bila za časa cesarja Jožefa 11. zatrta. Oživljena in vnovič potrjena je bila 21. novembra 1851. Danes šteje vnovič oživljena bratovščina 8446 udov. Od 1. 1859. do 1921. so sprejemali vse prvoobliajan-ce v bratovščino in nekdaj je bila v Tržiču lepa navada, da so dijaki pred odhodom v šole, vojaki pred odhodom v vojaško službo in sploh Tržičani pred odhodom v tujino prihajali v župnišče po škapulir ali svetinjico karmelske Matere božje za varstvo pred nevarnostmi \ tujini. Kar gotovo je bila karjnel-ska M. 1). v Tržiču že iako češčena v prvotni kapeli, prvi cerkvi, ki je stala na sedanjem pokopališču. Leta 1690. je dobila bratovščina že svojo kapelico in leta 1857. je dobila karmelska Kraljica sedanjo kapelo v župni cerkvi. Karmelska bratovščina je tudi važna predhodnica dekliške Marijine družbe v Tržiču, ki je imela svoj prvi sprejem 3. julija 1898, torej ravno pred 40. leti. Pozornost za lepo karmelsko bratovščino moramo poživiti. To bomo storili na letošnjo karmelsko nedeljo 17. julija. ko se bomo obenem s cerkveno slovesnostjo spomnili tudi 40 letnice dekliške Marijine družbe. Popoldne ob 4 bo v župnijski cerkvi govor, nato pa procesija s srebrnim kipom M. b. Med petjem in molitvijo se bo pomikala procesija do 1 ravnarjeve kapelice na Slapu. Naj gre Marijin kip do naselbine, ki je po starem izročilu zgradila prvo tržiško župno cerkev z Marijinim oltarjem. In pomika naj se po cesti mimo pokopališča, kjer počiva že toliko članov karmelske bratovščine! Po procesiji bodo v cerkvi slovesne pele liiianije M. b. in po litanijah v karmelski ka|)elici sprejem novih udov. K procesiji je vabljena vsa župnija in povabili bomo tudi Marijine družbe iz sosednih župnij. Uvrstijo naj se najprvo Marijini vrici in ženstvo. za " kipom pa moški. Po letošnji karmelski nedelji se l)omo (и1 loči I i. ali ne bi kazalo vsako lelo prirediti take procesije. I. tli bor slovenskih deklet nn Brezjah v nedeljo 24. julija Prvič v zgodovini slovenskega naroda se zberejo vsa poštena in verna dekleta naše š kol i je skupno pri Mariji na Brezjah 24. julija. 10 bo nekaj lepega in tudi Važnega. Katoliška dekleta hočejo ob tej priliki složno nastopili v obrambo vere, za vernost naših družin in za od-pra\ o vsega, kar v javnem življenju žali sramežljivost in čistost. Na Brezjah bodo vse dekliške katoliške organizacije napravile načrt za delo in Marijo prosile, da bi slovenska dekleta kljub hudim časom ostala verna, poštena, delovna za božjo stvar in pogumna v boju proti brezboštvu. Zato naj poroma jo ta dan na Brezje vsa dekleta, tudi tista, ki niso v nobeni organizaciji. Taborni dan je samo nedelja, 24. julija. Po prihodu vlakov bo slovesna sv. maša in pridiga pokrovitelja tabora g. škofa dr. G. nožmana. Nato bo леИко zborovanje, na katerem govori g. župnik Košmerlj in gdč. Pregelj iz Ljubljane. Popoldne bo na prostem nova Finžgar-jeva igra »Uslišana« iz zgodovine Brezi j. Med udeleženkami naj ne bo razlik. Preprosti obleki se sme pridružiti le narodna noša, naše cvetje in nabožna pesem. Vsaka udeleženka pa mora imeti taborni znak na svilenem traku in knjižico s programom, pesmimi in navodili. Vse to dobijo udeleženke iz naše župnije pri gdč. Premru in Kurnik ali v žup« nišču ali pa v nedeljo 17. julija dopoldne v spodnji soibi kaplanije. Tržičani smo v bližini Brezi j. Brez posebnih stroškov gredo lahko dekleta peš 24. julija na Brezje. Naj bo udeležba obilna, i a tabor naj pokaže, da ima naš narod dosti katoliškili deklet, ki so pripravljena za delo preporoda v naših župnijah! To in ono Za misijone zbiramo v naši župniji po hišah vsako leto v mesecu juliju okoli praznika sv. Cirila in Metoda. Tudi letos bodo potrkale požrtvovalne nabiral-ke. Dritžba za širjenje vere in Apostolst v o sv. Cirila in Metoda bo na ta način dobilo letni dar naše župnije. Sveto pismo pravi, da »je molitev s postom in miloščino boljša, ko spravljati zaklade sveta« in Od rešen i k sam nam pravi: »Dajte in dalo se vam bo; doliro in natlačeno in potreseno in zvrhano mero vam bodo dali.« Še vsako leto je bila nalbiralna akcija za misijone v naši župniji častna in gotovo bodo tudi letos na-biralke sprejete z dohrohotnostjo. Naj bo zbirka toplo priporočena! Na Ovsiše gredo častilci sv. Valentina tudi letos prvo nedeljo v juliju, kjer opravijo svoje pobožnosti v običajnem redu. Ob 50 letnici dela v istem fužinskem ])ocljetju je daroval g. Ahačič Jožef v spomin na svojo pokojno ženo Nežo Vin-cencijevi konferenci 100 din. Bog povrni in ohranjaj čvrstega jubilanta! Oznanila za šulij 1. Prvi petek v mesecu in praznik presvete Krvi Gospodove. Zjutraj ob šestih je sv. maša pred Najsvetejšim. i\a predvečer je skupna molitev svete ure v župnijski cerkvi od osme do devete ure. 2. Obiskovanje Marijino. >. IV. nedelja po binkoštih in prva nedelja v mesecu. Službe božje so v navadnem redu. Zjutraj pri šesti sv. maši je m ase čin o skupno sv. obhajilo za može in fante. 5. Praznik sv. Cirila in Metoda. K). V. nedelja po binkoštih. Službe J)ožje so v navadnem redu. Ob desetih je slovesnost nove sv. maše. Večcrnice so po|)oidne ob štirih. 12. Hermagora in Fortunat, patrona ljubljanske škofije. 14. Obletnica posvetitve prevzv. g. knczoškofa dr. Gregorija Rozmana, vladike naše župnije. Visoki knez bodi priporočen v molitev! 16. God karmelske Matere božje. Ob šestih je orglana sv. maša za žive ude bratovščine, l a dan morero 1. Marijina družba za žene: shod, sv. maša in skupno sv. obhajilo 26. Karmelske bratovščina: shod 17., sv. maši 16. in 18. Sv. maši na Kofcah: ?. in 24. Mesečna sv. spoved šolarjev: 16. poprfdne ob 3. župnijska kronika za maj Maja v naši župniji rojenih; II. Maja v naši župniji poročeni: I. Vodnik Anton, delavec na /ayi. IJistiica št. 1, in Slapar Marija, pre.dilniška delavka, Bistrica št. J, poročena 14. maja. Maja v naši župniji umrli: 1. Primožič Antonija, zasebnica-vdova, rojena 4. 5. IHW) v Tržiču, por(X'ena 4. 6. 1885. umrla v Tr/ičii, .Na IJleikah II. dne i. maja. 2. Keršič Janez, delavce, rojen 6. 4. 1894 v Ko-voriu. ])oročen K). II. 1914, pod*nt in umrl v peskoliMnu na Bistrici 4. maj«. 3. bodla j Jane/, -sin iprediilnitske};« (ie^luvca. rojen in umrl ipri Sveti .\ni št. 14. dne 14. maja. 4. Weisseisen Marija, /ena bivšega lovca, rojena 8. 7. 1Њ5 na Jezerskem, poročena leta 188(>, umrla v Dolini št. 109, dne 15. maja. 5. Habie Marija, samska bivša služkinja, rojena v Tržiču 22. 12. 1840, umrla v Tržiču, Kovaška ulica 2. (line 19. maja. (). Longus Terezija, užitkarica-vdova. rojena 10. 10. 1K62 na Brezjah v župniji Kovor, ujnrla na Bistrici št. 18, dne 21. maja. 7. Kuhar Pavel, delavec-vdovec, rojen dne 34. 1, 1861 ])ri Sv. l.einartu na Ljubelju, poročen dne 10. 10. 1888, umrl pri Sveti .\ni štev. 84, dne 24. maja. Majska poročila (м1 drugod; 1. Poschinper Ivana, rojena v Tržiču št. 64 dne 9. 8. 1912, se je poročila v Spitalu na Koroškem z Janezom Truppe dno 2. 4. 19\Ч. 2. JeSe Ignacij, rojen v Tržiču št. 54 dne 27. 4. 1911, se jo ])oročil v Kranju 8. 5. 1958 z Marijo Stare. Za pretislavnika in založnika: .\nton Vovk, župnik v 1 ržiču. — /a urednika v Ljubljani: Dr. I', (ivido Haiit, O. 1''. M. — Za zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.