283ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
* Prispevek je bil prvi~ objavljen v nem{kem jeziku v Pro civitate Austriae n. s. 11 (2006), 30–43. Zahvaljujem
se g. prof. dr. Ferdinandu Opllu (Dunaj) za dovoljenje za prevod v sloven{~ino. Iz~rpno navajanje virov je praviloma
opu{~eno, brez te‘av jih je mogo~e natan~no izlu{~iti iz navedene literature. Za napotke se zahvaljujem Giuseppeju
Albertoniju (Meran/Trient) in Leu Andergassnu (Brixen).
1 MGH SS XII, str. 19.
2 Prim. tudi JÜRGEN ZIESE, Wibert von Ravenna. Der Gegenpapst Clemens III. (1084–1100), Stuttgart 1982
(Päpste und Papsttum 20), 54–64, predvsem pa GIUSEPPE ALBERTONI, In loco horrido et asperrimo. La sede vescovile
di Bressanone tra Papato e Impero nel secolo IX [recte: XI], v: Stadt und Hochstift. Brixen, Bruneck und Klausen
Gustav Pfeifer
Centralne funkcije {kofijskega mesta v srednjem veku.
Primer Briksna*
UDK 347.235:262.3(450.32)»653«
PFEIFER Gustav, dr., Südtiroler Landesarchiv, I–39100 Bozen, Armando-Diaz-Straße 8
Centralne funkcije {kofijskega mesta v srednjem veku. Primer Briksna
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 283–296, 55 cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Prispevek obravnava vlogo {kofijskega mesta Briksna kot centralnega kraja v srednjem veku. Mesto je opravljalo funkcije centra na
ve~ podro~jih, z razli~nim gravitacijskim radijem; predstavljalo je gospodarsko tr‘no sredi{~e osrednje doline reke Eisack, cerkveno-
kultno sredi{~e briksenske {kofije in sredi{~e teritorialnega gospostva oz. cerkvene kne‘evine z raztreseno posestjo na Tirolskem,
Koro{kem, [tajerskem in Kranjskem.
Avtorski izvle~ek
UDC 347.235:262.3(450.32)»653«
PFEIFER Gustav, PhD, Südtiroler Landesarchiv, I–39100 Bozen, Armando-Diaz-Straße 8
Central Functions of a Bishop Town in the Middle Ages: The Case of Brixen
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 283–296, 55 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Examined is the role of the diocesan town of Brixen in the Middle Ages. The major town in the area, Brixen functioned on several
levels: it was the principal economic and market center of the central valley of the Eisack River; a religious center of the Brixen
diocese; and the center of the territorial seigneury and of the ecclesiastical principality with estates scattered in Tyrol, Carinthia,
Styria, and Carniola.
Author’s Abstract
In loco siquidem horrido et asperrimo, in mediis nivalibus Alpibus, ubi fames assidua et
frigus pene semper continuum, locus ipse vicus est pro civitate, qui Brixanerium vocatur,
altissimis circundatus scopulis, ubi etiam vix nomen obtinetur christianitatis.1 – »V odbijajo~i
in surovi pokrajini, med zasne‘enimi gorami, kjer vladata nenehna lakota in skoraj nepretr-
gan zimski mraz, je kraj, imenovan Briksen, prej vas kot mesto, obdan z najvi{jimi vrhovi, ki
si skoraj ne zaslu‘ijo kr{~anskega imena.«
S temi markantnimi besedami ozna~uje Psevdo-Bardo v svojem delu »Vita Anselmi epi-
scopi Lucensis« z vidika pape{ke stranke prizori{~e {kofijske sinode junija 1080, na kateri so
pomembni nem{ki in predvsem severnoitalijanski {kofje ob navzo~nosti kralja Henrika IV.
odstavili pape‘a Gregorja VII. in postavili ravenskega nad{kofa Wiberta za novega pape{kega
kandidata.2 Razumljivo negativno nastrojena sodba tega dejanja s strani gregorijanca se med
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 28 –296
284 G. PFEIFER: CENTRALNE FUNKCIJE [KOFIJSKEGA MESTA V SREDNJEM VEKU. PRIMER BRIKSNA
bis zur Säkularisation 1803 / Città e principato. Bressanone, Brunico e Chiusa fino alla secolarizzazione 1803, ed.
HELMUT FLACHENECKER – HANS HEISS – HANNES OBERMAIR, Bozen 2000 (Veröffentlichungen des Südtiroler Landesar-
chivs / Pubblicazioni dell’Archivio della provincia di Bolzano 12), 115–129; strnjeno GUSTAV PFEIFER, Von »Prih-
sna« zu »Brichsen« – Beiträge zur Geschichte der Stadt Brixen im Mittelalter, v: Brixen. Bd. 1: Die Geschichte, ed.
BARBARA FUCHS – HANS HEISS – CARLO MILESI – GUSTAV PFEIFER, Lana/Bozen 2004, 89–161, tu 104 s.
3 Citirano po FRIEDRICH MERZBACHER, Die Bischofsstadt, Köln/Opladen 1961 (Arbeitsgemeinschaft für For-
schung des Landes Nordrhein-Westfalen, Geisteswissenschaften 93), 10 op. 13; prim. tudi na to sklicujo~ se opomin
pape‘a Zaharije Bonifaciju z dne 1. aprila 743: Meminis enim, carissime, quid in sacris canonibus precipimus
observare, ut minime in villulas vel in modicas civitates episcopos ordinemus, ne vilescat nomen episcopi. Citirano
po: Briefe des Bonifatius. Willibalds Leben des Bonifatius nebst einigen zeitgenössischen Dokumenten, ed. REINHOLD
RAU, Darmstadt 21988 (Ausgewählte Quellen zur deutschen Geschichte des Mittelalters – Freiherr-vom-Stein-Ge-
dächtnisausgabe IVb), 150.
4 V dokaj{nji meri je ~utiti vpliv za historiografske tekste tega ~asa tipi~nih toposov, v katerih Alpe nastopajo kot
nekultivirano ozemlje. Prim. ALBERTONI, In loco horrido (kot v op. 2), 127 s.
5 Glede funkcij centralnih krajev na splo{no prim. zbornik Zentralität als Problem der mittelalterlichen Stadtge-
schichtsforschung, ed. EMIL MEYNEN, Köln/Wien 1979 (Städteforschung A/8); HELMUT JÄGER, geslo »Zentraler Ort,
Zentralität«, v: Lexikon des Mittelalters 9, München 1998, 541–543; ROLF KIEßLING, Die Zentralitätstheorie und
andere Modelle zum Stadt-Land-Verhältnis, v: Zentren. Ausstrahlung, Einzugsbereich und Anziehungskraft von
Städten und Siedlungen zwischen Rhein und Alpen, ed. HANS-JÖRG GILOMEN – MARTINA STERCKEN, Zürich 2001, 17–40;
v {ir{em smislu tudi GERHARD FOUQUET, Hauptorte – Metropolen – Haupt- und Residenzstädte im Reich (13.–begin-
nendes 17. Jh.), v: Höfe und Residenzen im spätmittelalterlichen Reich. Ein dynastisch-topographisches Handbuch.
Teilbd. 1: Dynastien und Höfe, ed. WERNER PARAVICINI, Ostfildern 2003 (Residenzenforschung 15/I/1), 3–15.
6 V zvezi s tem ‘elim za stolno mesto Briksen in obe {kofijski mesti Bruneck in Klausen opozoriti na dve deli (v
pripravah na tisk) ERIKE KUSTATSCHER: Stadt und Land – Personelle und wirtschaftliche Beziehungen der Bewohner
von Brixen, Bruneck und Klausen zum ländlichen Umfeld ihrer Städte im Spätmittelalter (izide v zborniku razprav
zborovanja »Minderstädte – Kümmerformen – Gefreite Dörfer«, ki se je septembra 2005 odvijalo v Boznu, pod
uredni{kim vodstvom HERBERTA KNITTLERJA) kot tudi na za izid v letu 2007 v okviru »Veröffentlichungen des Südti-
roler Landesarchivs« predvideno in na {ir{i bazi virov temelje~o razpravo Die Städte des Hochstifts Brixen im
Spätmittelalter. Verfassungs- und Sozialgeschichte von Brixen, Bruneck und Klausen im Spiegel der Personenge-
schichte (1200–1550), ki med drugim obravnava tudi ta vpra{anja.
drugim odra‘a v navedeni omalova‘ujo~i oznaki Briksna, ki se mu tu odreka status {kofijske-
ga mesta (civitas). Poznoanti~na civitas velja za prototip {kofijskega mesta; najpozneje od
sinode v Sardiki (343) dalje se je dosledno ena~ilo {kofijski sede‘ s civitas in ozemlje {kofije
z njenim mestnim obmo~jem. Po kanonu VI te sinode naj bi bilo zaradi ohranjanja ugleda
{kofovske ~asti prepovedano imenovanje {kofov v vaseh (vicus) in majhnih mestih (modicae
civitates). Kjer za duhovno oskrbo zadostuje en sam duhovnik, naj {kof ne bi bil potreben.3
O~itno se »vita Anselmi« na to kanoni~no normo, nastalo na izku{njah iz sredozemskega
urbanega okolja, sklicuje pretirano polemi~no, pri tem pa le delno odslikava realno stanje.4
Korenine Briksna namre~ ne izvirajo iz poznoanti~ne civitas, temve~ iz karolin{kega
dvora (curtis). [ele okoli leta 990 pridobljeni rang {kofijskega sede‘a (sedes episcopalis) je
spro‘il proces razvoja v mesto. Tako najdemo kljub tej »za~etni ote‘evalni okoli{~ini«, delo-
ma ‘e v 10., jasneje pa v 11. stoletju, zna~ilne elemente srednjeve{ke civitas. S svojimi cerk-
veno-duhovnimi, pa tudi socialno-karitativnimi, gospostvenimi in upravnimi ustanovami,
kot tudi s svojo ugodno prometno-geografsko lego je Briksen v ve~ pogledih izpolnjeval
funkcije centralnega kraja.
V prvem delu tega prispevka ‘elimo na kratko osvetliti topografski in urbanisti~ni razvoj
Briksna, v drugem pa podrobneje preu~iti posamezne sklope centralnih dejavnikov, temeljev
za njegov {ir{i regionalni pomen, ki v dolo~eni meri predstavljajo prese‘ek Briksna v njego-
vem pomenu in privla~nosti.5 Pri tem je jasno, da v teh okvirih ni mogo~e podati neke iz~rpne
obravnave, temve~ zgolj strnjen in selektiven oris. V vpra{anja bli‘nje prostorske mobilnosti,
urbanega omre‘ja in odnosov mesta z njegovim zaledjem, vsa ozko povezana s centralnimi
funkcijami, na tem mestu ni mogo~e posegati.6
285ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
7 MGH DD Germ. Karol. 4, {t. 12 (901 IX 13).
8 Prim. NORBERT LEUDEMANN, Deutsche Bischofsstädte im Mittelalter. Zur topographischen Entwicklung der
deutschen Bischofsstadt im Heiligen Römischen Reich, München 1980, 127; DIETMAR WILLOWEIT, geslo »Immuni-
tät«, v: Handwörterbuch zur deutschen Rechtsgeschichte 2, Berlin 1978, 312–330; ISTI, Rechtsgrundlagen der welt-
lichen Herrschaft geistlicher Fürsten im Mittelalter, v: Annali dell’Istituto storico italo-germanico in Trento / Jahrbuch
des italienisch-deutschen historischen Instituts in Trient XXX (2004), 171–188, tu 172–178.
9 MGH D O II, {t. 14 (967 X 15).
10 Za briksenski stolni~ni kompleks prim. – z zgodovinskega stali{~a ne ravno v vseh pogledih prepri~ljivo –
delo LUDWIGA TAVERNIERA, Der Dombezirk von Brixen im Mittelalter. Bauhistorische Studien zur Gestalt, Funktion
und Bedeutung, Innsbruck 1996 (Schlern-Schriften 294), passim; sedaj tudi ISTI, Der mittelalterliche Dombezirk
von Brixen. Zusammenfassung der neueren Forschungen, v: Der Schlern 77/5 (2003), 18–35 in ISTI, Das Domstift
Brixen, v: Dom- und Kollegiatstifte in der Region Tirol – Südtirol – Trentino in Mittelalter und Neuzeit / Collegialità
ecclesiastica nella regione trentino-tirolese dal medioevo all’età moderna, ed. HANNES OBERMAIR – KLAUS BRAND-
STÄTTER – EMANUELE CURZEL, Innsbruck 2006 (Schlern-Schriften 329), 101–148, tu 121–127.
Topografija
13. septembra 901 je {e mladoletni kralj Ludvik Otrok na pro{njo in priporo~ilo {kofa
Zaharije {kofiji v Säbnu podaril curtis Prihsna, ki se je nahajal v Ratpotovi grofiji.7 To obse‘no
kraljevo zemlji{ko gospostvo v briksenski kotlini naj bi predstavljalo gospodarski temelj za
poznej{i prenos {kofijskega sede‘a iz Säbna v Briksen. S stali{~a {kofa je gospodarsko in
gospostveno usidranje v briksenski kotlini obenem slabilo polo‘aj grofa Ratpota v grofiji
Norital. Z daritvijo posesti se je na ra~un grofa raz{irilo tudi imunitetno obmo~je {kofa, z
drugimi besedami, omenjena curtis je bila izvzeta izpod neposredne Ratpotove oblasti.
Imuniteta je predstavljala temelj sodne oblasti {kofov, ki se je sprva omejevala na ni‘je
sodstvo, pozneje pa se je raz{irila {e na krvno sodstvo in kon~no celo presegla okvire samega
zemlji{kega gospostva – dva odlo~ilna koraka k poznej{emu mestnemu in teritorialnemu
gospostvu {kofov.8
Na prvo omembo nekega briksenskega {kofa naletimo v diplomi kralja Otona II., izdani
15. oktobra 967 v Briksnu, kjer se kot pri~a prisotni säbenski {kof Richpert navaja z oznako
Prihsinensis sanctae ecclesiae episcopus. To je bil sprva osamljen primer. [ele za ~as Rich-
pertovega naslednika Albuina postanejo dokazi o prenosu te‘i{~a iz Säbna v Briksen pogostej{i.
Vsaj okoli leta 967 je tu ‘e obstajala (neutrjena) naselbina, ki je lahko sprejela kralja Otona in
njegovo spremstvo na poti na kronanje v Rim.9 Prav iz tega ~asa izvira tudi zasnova katedral-
nega kompleksa, za sredo 10. stoletja obstajajo dokazi o obstoju stolnega kapitlja, ob koncu
stoletja se omenja stolni pro{t, nekaj mlaj{i so podatki o sholastu.
Druga~e kot v ve~ini okoli{kih civitates (Trident, Chur, Salzburg, Passau, Augsburg, Re-
gensburg itd.) Briksen ni mogel biti zgrajen na rimskih temeljih, pa~ pa je kot {kofijski sede‘
nova tvorba – verjetno na starem poselitvenem obmo~ju –, ki se je v temeljnih urbanih grad-
benih elementih in strukturah ravnala po ostalih civitates: v letih 1030/40 utrjeni katedralni
kompleks je obsegal {kofijsko cerkev, prvi~ omenjeno leta 977, in {e pred letom 1100 na
ju‘no stran stolnice prislonjeno cerkev Na{e Ljube Gospe, t.j. {kofijsko dvorno kapelo. Ali je
temu kompleksu v 11. stoletju pripadala tudi kapela sv. Janeza v kri‘nem hodniku, ali pa je
morda nastala okoli leta 1200 kot krstna kapela, ostaja zaenkrat odprto. Predhodnik poznej{ega
kri‘nega hodnika datira v ~as ob koncu 11. stoletja. Na zahodu katedralnega kompleksa stoji
{kofijski dvor, curia episcopalis, jugovzhodni del pa zasedajo stanovanjska in gospodarska
poslopja kapiteljskih duhovnikov.10
Za prenos {kofijskega sede‘a iz Säbna v Briksen je obstajalo ve~ razlogov: ugodnej{a
prometno-geografska lega Briksna na prehodu preko reke Eisack na pomembnem cestnem
kri‘i{~u, kot tudi v primerjavi s Säbnom neprimerno bolj{e mo‘nosti za urbano {iritev. Med-
286 G. PFEIFER: CENTRALNE FUNKCIJE [KOFIJSKEGA MESTA V SREDNJEM VEKU. PRIMER BRIKSNA
11 MGH D K II, {t. 103 (1027 VI 7) oz. D H IV, {t. 424 (1091 IX 2). Za izgradnjo gospostva briksenskih {kofov
prim. sedaj GIUSEPPE ALBERTONI, Die Herrschaft des Bischofs. Macht und Gesellschaft zwischen Etsch und Inn im
Mittelalter (9.–11. Jahrhundert), Bozen 2003 (Veröffentlichungen des Südtiroler Landesarchivs / Pubblicazioni
dell’Archivio provinciale di Bolzano 14).
12 MGH D F I, {t. 789 (1179 IX 16). K temu FERDINAND OPLL, Stadt und Reich im 12. Jahrhundert (1125–1190),
Wien/Köln/Graz 1986 (Forschungen zur Kaiser- und Papstgeschichte des Mittelalters = Beihefte zu J. F. Böhmers
Regesta Imperii 6), 53 s.; WILLOWEIT, Rechtsgrundlagen (kot v op. 8), 178–182. Kovno pravico, izkazano v Barbaro-
sovi diplomi, so briksenski {kofje izvajali le nekaj desetletij v kovnici v Innsbrucku v nekak{ni interesni skupnosti s
svojimi ande{kimi vazali oz. odvetniki. Prim. HELMUT RIZZOLLI, Münzgeschichte des alttirolischen Raumes im Mit-
telalter und Corpus Nummorum Tirolensium Mediaevalium. Bd. 1: Die Münzstätten Brixen/Innsbruck, Trient, Lienz
und Meran vor 1363, Bozen 1991, 37–49.
13 Glede pravnega pojava visokosrednjeve{ke imunitete stolne cerkve (urbs) je {e vedno merodajen KARL HOF-
MANN, Die engere Immunität in deutschen Bischofsstädten, Paderborn 1914 (Görres-Gesellschaft zur Pflege der
Wissenschaft im katholischen Deutschland. Veröffentlichungen der Sektion für Rechts- und Sozialwissenschaft 20),
za razlago pojma predvsem 32 ss.; prim. tudi REINHOLD KAISER, geslo »Bischofsstadt«, v: Lexikon des Mittelalters 2,
München/Zürich 1983, 239–245, posebno 242 s. in KARL S. BADER – GERHARD DILCHER, Deutsche Rechtsgeschichte.
Land und Stadt – Bürger und Bauer im Alten Europa, Berlin et al. 1999 (Enzyklopädie der Rechts- und Staatswis-
senschaft, Abt. Rechtswissenschaft), 293; za Briksen SIEGFRIED RIETSCHEL, Das Burggrafenamt und die hohe Geri-
chtsbarkeit in den deutschen Bischofsstädten während des früheren Mittelalters, Leipzig 1905 (Untersuchungen zur
Geschichte der deutschen Stadtverfassung 1), 76 s.; KARL FAJKMAJER, Studien zur Verwaltungsgeschichte des Hoch-
stiftes Brixen im Mittelalter, v: Forschungen und Mitteilungen zur Geschichte Tirols und Vorarlbergs 6 (1909) 1–21,
113–126, 209–249, 313–347, tu 212 s.; OTTO STOLZ, Politisch-historische Landesbeschreibung von Südtirol, Inn-
sbruck 1937–1939 (Schlern-Schriften 40), 405; TAVERNIER, Dombezirk (kot v op. 10), 149 s. in 171; OLIVER AUGE,
Stadtwerdung in Tirol. Ansätze, Erkenntnisse und Perspektiven vergleichender Stadtgeschichtsforschung, v: König,
Kirche, Adel. Herrschaftsstrukturen im mittleren Alpenraum und angrenzenden Gebieten (6.–13. Jahrhundert), ed.
RAINER LOOSE – SÖNKE LORENZ, Lana 1999, 307–364, tu 321–324; LUDWIG TAVERNIER, Grundherrschaft, Siedlung-
svielfalt, geschlossene Stadt. Anfänge und städtebauliche Entwicklung der alten Bischofsstadt Brixen im Mittelalter,
tem ko je moral {kof v Säbnu in njegovi okolici ra~unati tudi z odporom plemstva, se je lahko
v Briksnu pri oblikovanju novih upravnih in oblastvenih struktur v voja{kem oziru oprl na
zanesljive elemente {kofijske vazalitete in ministerialitete.
Leta 1027 je prejel briksenski {kof Hartwig od Konrada II. grofijo Norital skupaj z gro-
fijskimi pravicami v dolini Inna, v naslednjem letu je Salijec predal briksenski cerkvi klu‘e
pod Säbnom skupaj z mitnico, leta 1091 pa je sledila podelitev grofije v Pustri{ki dolini.11
[kof je bil odslej edini nosilec javnopravne oblasti. Te kompetence pa je le v omejenem
obsegu izvajal sam, v ve~ji meri jih je zaupal {kofijskim odvetnikom, t.j. v prvi vrsti grofov-
skim rodbinam, po izvoru s starega bavarskega naselitvenega ozemlja, posestno in oblastno
usidranim na omenjenem obmo~ju, iz katerih so v tem ~asu obi~ajno izhajali tudi sami {kofje.
Pristojnosti na podro~ju vi{jega sodstva, pridobljene ‘e s podelitvijo imunitete, so se s
podelitvijo grofovskih pravic {e raz{irile. S tem v obrisih razpoznavno delno mestno gospo-
stvo briksenskih {kofov je preraslo v polnopravno mestno gospostvo leta 1179 z razmeroma
pozno podelitvijo tr‘nega, kovni{kega, mitninskega, mlinarskega in sodnega regala.12
Katalog briksenskih {kofov iz 14. in 15. stoletja poro~a, da je {kof Hartwig (1027–1038)
dal zavarovati civitas z obzidjem. Medtem ko naj bi se to poro~ilo po starej{em naziranju
nana{alo na danes {e vidne ostanke {tirikotnega mestnega obzidja, sedaj na podlagi arheolo{kih
ugotovitev vemo, da je do obse‘ne gradnje mestnega obzidja pri{lo {ele v drugi ~etrtini 13.
stoletja. Podatek v {kofijskem katalogu se torej ne nana{a na poznej{e mestno obzidje, temve~
na utrjevanje obmo~ja imunitete stolne cerkve, t.j. o‘je okolice katedrale. Tu je treba v zgod-
njem obdobju ra~unati predvsem s kombinirano obrambno napravo iz zemlje in lesa v obliki
enojne palisade, ki jo je morda v letih 1030/40 zamenjalo enojno kamnito obzidje. Ograjeno
o‘je obmo~je stolnice je v pravnem oziru predstavljalo posebno, izvzeto ozemlje, cerkveno
imuniteto, kjer so poleg {kofa prebivali kanoniki in ljudje, ki so se v slu‘bi duhov{~ine ukvarjali
z raznimi gospodarskimi dejavnostmi.13 To mestno jedro s stolno cerkvijo, {kofijsko pfalco,
287ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
288 G. PFEIFER: CENTRALNE FUNKCIJE [KOFIJSKEGA MESTA V SREDNJEM VEKU. PRIMER BRIKSNA
v: Stadt und Hochstift (kot v op. 2), 85–113; ISTI, Der mittelalterliche Dombezirk (kot v op. 10), 18–25; GIUSEPPE
ALBERTONI, Il ruolo di vescovi e conti nello sviluppo urbano del Tirolo meridionale in età medievale (secoli XI–XIII),
v: Semifonte in Val d’Elsa e i centri di nuova fondazione dell’Italia medievale, ed. PAOLO PIRILLO, Firenze 2004,
39–63, tu 43–50; PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 97–102; TAVERNIER, Domstift Brixen (kot v op. 10), 101–104,
121–127, 133–136. To, na podlagi pisnih virov, arheolo{kih in arhitekturno-zgodovinskih dognanj ter primerjave s
sosednjimi {kofijskimi mesti (Augsburg, Passau, Salzburg) tudi za Briksen dokazljivo obliko nastanka mesta vedno
znova, deloma polemi~no, po mojem mnenju pa glede argumentov neprepri~ljivo, postavljajo pod vpra{aj (npr.
FRANZ-HEINZ HYE, Die Städte Tirols. Bd. 2: Südtirol, Innsbruck 2001 [Schlern-Schriften 313], 153) ali pa preprosto
ignorirajo (prim. npr. JOSEF GELMI, Geschichte der Stadt Brixen, Brixen 2000 ali KARL WOLFSGRUBER, geslo »Brixen«,
v: Höfe und Residenzen im spätmittelalterlichen Reich. Ein dynastisch-topographisches Handbuch. Teilbd. 2: Resi-
denzen, ed. WERNER PARAVICINI, Ostfildern 2003 [Residenzenforschung 15/I/2], 83–85). Iz~rpna obravnava teh sta-
li{~ na tem mestu zaradi pomanjkanja prostora ni mogo~a.
14 Prim. GUSTAV PFEIFER, Ministerialität und geistliche Stadt. Entwicklungslinien in Brixen bis zur Mitte des 13.
Jahrhunderts, v: Stadt und Hochstift (kot v op. 2), 131–148, tu 137–139; ISTI, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 111 s.
15 MONIKA PORSCHE, Stadtmauer und Stadtentstehung. Untersuchungen zur frühen Stadtbefestigung im mittelal-
terlichen deutschen Reich, Hertingen 2000, 232.
16 Prim. FRIEDERIKE KLOS, Das Heilig-Kreuz-Spital auf der Insel zu Brixen in seinen Anfängen, v: Der Schlern
62 (1988), 16–24; PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 119–122.
17 Prim. PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 105–109.
dvorno kapelo, cerkvijo sv. Mihaela (posve~eno leta 1038 in od 13. stoletja dalje v funkciji
‘upne cerkve) in kapiteljskimi zgradbami je bilo na severni in ju‘ni strani obdano z mestnimi
dvori najpomembnej{ih {kofijskih ministerialov; rodbine de Porta pri mestnih vratih (danes
Michaelstor, vrata sv. Mihaela), ki so bili obenem kastelani in mestni sodniki, ter rodbine
Rodank na ju‘ni strani.14
Vakuum mo~i, nastal po umoru kralja Filipa [vabskega in s tem povezanem odvzemu
oblasti grofom Ande{kim, so izkoristili tirolski grofje, ki so okoli leta 1210 iz rok Ande{kih
prevzeli odvetni{tvo nad briksensko {kofijo in takoj posku{ali uveljaviti agresivno politiko
teritorializacije. Ta potencialna nevarnost je morda odlo~ilno vplivala na mestne gospode
({kofe) pri pospe{enem oblikovanju u~inkovitega mestnega obrambnega sistema. V tem ~asu
nastalo mestno obzidje, ki je na zahodni in ju‘ni strani v ve~jih odsekih ohranjeno {e danes,
ni imelo le voja{ko-obrambne funkcije, temve~ je dalo ograjenemu mestnemu arealu idealni
geometrijski, reprezentativni obris. V ospredju torej ni bila le pragmati~na potreba obrambe
obstoje~ih delov naselbine, »temve~ je v tem prepoznati v prihodnost naravnano, ustvarjal-
no, na~rtno urbanisti~no dejanje«, kot je pred kratkim na podlagi razli~nih primerov z nem{kega
ozemlja ugotovila Monika Porsche.15
Poleg obmo~ja stolnice je mestno obzidje zajemalo tudi v letih 1240/50 zgrajeni {kofijski
grad (Hofburg) na jugozahodu, in obe vrsti hi{ me{~anske naselbine, ki sta bili verjetno
zasnovani ‘e v drugi polovici 12. stoletja. Pred mestom je ‘e pred letom 1157 na otoku sredi
Eisacka, jugovzhodno od {kofijskega dvora, nastal na pobudo kanonika in poznej{ega {kofa
Richerja {pital sv. kri‘a.16 Stolni pro{t Winther Neunbur{ki je od te ustanove leta 1233 prido-
bil sosednji otok (nasproti stolnice), ga gradbeno in obrambno utrdil in na njem postavil
nekaj hi{; tu je pozneje nastala mestna ~etrt Gries. Oblikovanje od {kofijske lo~ene kapi-
teljske menze, interna razdelitev kapiteljske posesti na prebende in obse‘en razkroj vita com-
munis, so privedli do nastanka kanoni{kih dvorov, ki so stali v Griesu, Runggadu in v nepo-
sredni sose{~ini stolne cerkve, na ju‘ni in jugovzhodni strani, in s tem do neke mere obliko-
vali lastno kapiteljsko ~etrt.17
Runggad, {e v 12. stoletju {ibko obdelano, vendar izkr~eno ozemlje na jugu mesta, so
zaznamovale {kofijske in kapiteljske pristave. Leta 1235 je {kof Henrik IV. izlo~il cerkveno
posest v spodnjem obrobju tega obmo~ja iz {kofijskega posestnega sklopa, jo osvobodil vseh
obveznosti in dajatev ter jo dal na razpolago lai~nim sestram, ki so se tam naseljevale in
289ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
18 Prim. MARTIN BITSCHNAU, Die baulichen Anfänge des Brixner Klarissenklosters, v: Icones Clarae. Kunst aus
dem Brixner Klarissenkloster / Arte dal convento delle Clarisse a Bressanone, ed. LEO ANDERGASSEN, Brixen 1999,
43–46; PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 124–126.
19 Prim. PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 122–124.
20 O tem kot tudi o tematiki, obravnavani v nadaljevanju gl. HELMUT FLACHENECKER, Brixen und Eichstätt im
Mittelalter. Zwei geistliche Städte im Vergleich, v: Der Schlern 66 (1992), 392–404, passim, in sedaj iz~rpno KLAUS
BRANDSTÄTTER, Verfassungskämpfe der Bürgerschaft Brixens im 15. und 16. Jahrhundert, v: Stadt und Hochstift (kot
v op. 2), 205–248. Glede splo{nih pogledov razvoja ustroja {kofijskih mest prim. BADER – DILCHER, Rechtsgeschi-
chte (kot v op. 13), 292–302 in GERHARD DILCHER, Die Bischofsstadt. Zur Kulturbedeutung eines Rechts- und Verfas-
sungstypus, v: Das Mittelalter. Perspektiven mediävistischer Forschung 7/1 (2002), 13–38.
21 Glede stolnega mesta kot »akumulacijskega sredi{~a duhovnega ‘ivljenja« prim. FRANK G. HIRSCHMANN,
Stadtplanung, Bauprojekte und Großbaustellen im 10. und 11. Jahrhundert. Vergleichende Studien zu den Kathe-
dralstädten westlich des Rheins, Stuttgart 1998 (Monographien zur Geschichte des Mittelalters 43), 446–455. Tukaj
v nadaljevanju nakazani aspekti so za Briksen raziskani {ele v nastavkih. Glede briksenskih {kofovskih grobov prim.
zdaj LEO ANDERGASSEN, Zum Selbstverständnis der Bischöfe im Spiegel ihrer Grabmäler. Eine Formtypologie am
Beispiel der Brixner Grabplatten, v: Römische Quartalschrift für Altertumskunde und Kirchengeschichte 98 (2003),
186–209; o arhitektonskih formulah nazadnje TAVERNIER, Domstift Brixen (kot v op. 10), 138–141. Knjiga stolnega
cerkovnika Veita Feichterja, za razumevanje tudi poznosrednjeve{kega religioznega ‘ivljenja v Briksnu in okolici
osrednji, ~eprav komaj obravnavani vir iz sredine 16. stoletja, je sedaj dostopen v novi izdaji: ANDREA HOFMEISTER-
WINTER (ed.), Die Schriften des Brixner Dommesners Veit Feichter (ca. 1510–1560). Bd. 1: Das Brixner Domme-
snerbuch, Innsbruck 2001 (Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft, Germanistische Reihe 63).
organizirale po pravilih minoritov. Pred letom 1257 je tu nastal samostan klaris s cerkvijo,
kateremu se je sredi stoletja pridru‘il minoritski hospic.18
Sever mesta je obvladoval {pital sv. duha, ki ga je sredi 14. stoletja ustanovila briksenska
lai~na bratov{~ina in ki je skoraj preka{al stolni~ni {pital sv. kri‘a na otoku. Pri njem je ‘e v
drugi polovici 14. stoletja pri{lo do strukturne spremembe v nadarbinsko ustanovo.19 Poleg
tega so prostor na zunanji severni in severovzhodni strani mestnega obzidja zaznamovale
predvsem gospodarske stavbe in obrtni obrati, prav tako pa ob koncu 11. stoletja izpri~ana,
kot suburbium zasnovana tr‘na naselbina s svojo na~rtno uli~no zasnovo, ki je vsekakor ‘e v
13. stoletju izgubila svojo prvotno funkcijo.
Kar zadeva notranji ustroj Briksna, je ostal ta skozi ves srednji vek mesto pod {kofijskim
gospostvom. Do razvoja v me{~ansko-komunalno mesto, temelje~e na avtonomiji in neodvis-
nosti z oblikami korporativnega delovanja in samouprave, je tu pri{lo razmeroma pozno; v
polni meri se je tak{en ustroj uveljavil {ele v 16. in 17. stoletju.20 Briksenska mestna ob~ina
(gemain von der stat ze Prichsen) kot dejavna skupnost me{~anov se v virih pojavi leta 1336, ‘e
leta 1313 pa se prvi~ omenja mestno pravo (stat reht ze Brichsen). Njegova najstarej{a ohranjena
kodifikacija izvira iz let 1379/80 in v prvih ~lenih glede razmerja med me{~ansko ob~ino in
mestnim gospodom uzakonja prevladujo~o vlogo {kofa in njegovega najpomembnej{ega urad-
nika, mestnega sodnika. @upana je imel Briksen od leta 1385 dalje, pri ~emer je bila izvorna
pravica me{~anov do izvolitve ‘upana leta 1448 ukinjena in degradirana zgolj v pravico pred-
laganja kandidata. Leta 1497 oz. 1523 so me{~ani dosegli odobritev odbora dvanajstih prised-
nikov (cvelbarjev), ki pa je bil {ele leta 1595 oz. 1604 povzdignjen v svèt.
Briksen kot civitas sancta
[kofijska mesta so bila v prvi vrsti cerkveno-kultna sredi{~a. Briksen je kot {kofijski
sede‘ v zaklju~eni prostorski organizaciji {kofije z u~inkovito oblikovano mre‘o centralnih
krajev avtomati~no predstavljal sredi{~e. Stolni~ni kompleks s katedralo, z relikvijami, kot
tudi z grobovi svetnikov in {kofov, je bil prizori{~e svetni{ke liturgije in molitve, izhodi{~e in
cilj procesij ter romanj.21 Prav v ~a{~enju svetnikov se ka‘ejo prizadevanja {kofov oz. stol-
nega kapitlja po okrepitvi teh funkcij mesta.
290
22 MGH DD Germ. Karol. 1, {t. 50 (848 IX 4).
23 O tem in o tematiki, obravnavani v nadaljevanju, prim. GIUSEPPE ALBERTONI, Cassianus primus episcopus. San
Cassiano di Imola, primo vescovo di Sabiona, tra leggenda agiografica e dispute storiografiche, v: La norma e la
memoria. Studi per Augusto Vasina, ed. TIZIANA LAZZARI – LEARDO MASCALZONI – ROSSELLA RINALDI, Roma 2004
(Nuovi studi storici 67), 115–138, tu 134 s.
24 Prim. Siegel und Macht. Mittelalterliche Siegel aus dem Staatsarchiv Bozen, ed. ARMIDA ZACCARIA, Rovereto
2002, 62 s., {t. 13 [GUSTAV PFEIFER].
25 O tem zdaj poljudno JOSEF GELMI, Bischof Ingenuin von Säben. Ein Heiliger zwischen Rom und Konstantino-
pel, Brixen 2005, 48 s.
26 Prim. EDITH ENNEN, Frühgeschichte der europäischen Stadt, Bonn 31981, 107–109.
27 Prim. GEORG TINKHAUSER, Beschreibung der Diöcese Brixen. Bd. 1, Brixen 1851, 120; JOSEPH RESCH, Annales
Ecclesiæ Sabionensis nunc Brixinensis. Bd. III, Augustae Vindelicorum 1767, 606.
28 ALBERTONI, Cassianus (kot v op. 23), 137; »legenda S. Cassiani martyris« je delno edirana v: MAGDALEN
BLESS-GRABHER, Cassian von Imola. Die Legende eines Lehrers und Märtyrers und ihre Entwicklung von der Spätantike
bis zur Neuzeit, Bern et al. 1978 (Geist und Werk der Zeiten 56), 190–198.
29 Prim. LEO ANDERGASSEN, Vom ludi magister zum episcopus. Zur Ikonographie des Cassian von Imola, v: Der
Schlern 74 (2000), 358–403, tu 370–388.
30 ALFRED HAVERKAMP, »Heilige Städte« im Hochmittelalter, v: Mentalitäten im Mittelalter. Methodische und
inhaltliche Probleme, ed. FRANTI{EK GRAUS, Sigmaringen 1987 (Vorträge und Forschungen XXXV), 119–156, tu
132 in 136. Haverkampove ugotovitve glede stolnih mest na levem bregu Rena je u~inkovito poglobil HIRSCHMANN,
Stadtplanung (kot v op. 21), 432–446.
@e od karolin{kih ~asov so v Säbnu ~astili mu~enika sv. Kasijana Imolskega. V kraljevski
podelitvi za{~ite in imunitete iz leta 848 se säbenska cerkev prvi~ omenja kot constructa in
honore sancti Cassiani martyris.22 Pritrdimo lahko Giuseppeju Albertoniju, ki domneva, da
je zgodnje ~a{~enje sv. Kasijana povezano s spremembo metropolitske ureditve iz leta 798,
ko je bil Säben izvzet iz oglejskega patriarhata in dodeljen novoustanovljeni salzbur{ki
nad{kofiji.23 Preselitev {kofa iz Säbna v Briksen je prinesla o~itno spremembo in premik v
hierarhiji: Odslej nastopa kot novi patron prvi, okoli leta 590 preverjeno dokazani, säbenski
{kof Ingenuin, ki so ga od 10. stoletja dalje ~astili kot svetnika, medtem ko stopa Kasijan bolj
v ozadje. Ingenuinov kult je – poleg kulta mu~enika [tefana – spodbujal predvsem stolni
kapitelj; od zgodnjega 13. stoletja je nosil svetega {kofa v svojem pe~atu.24 V skladu s tradi-
cijo naj bi dal {kof Albuin kosti svojega svetega predhodnika prenesti iz Säbna v Briksen z
namenom, da bi poudaril kot tudi v kultnem smislu utrdil kontinuiteto {kofijskega sede‘a.25
Podobno kot v primeru Lütticha, ki je s prenosom relikvij sv. Lamberta v 8. stoletju prevzel
vlogo {kofijskega sede‘a Maastrichtu,26 se je tudi tu s translacijo relikvij in s prenosom {ko-
fijskega sede‘a prvotno manj pomembno naselje Prihsna prelevilo v civitas. Albuina, ki je
umrl okoli leta 1006, sta kler in ljudstvo od konca 11. stoletja dalje ~astila kot bla‘enega.
Njegov kult je {e spodbudil {kof Hartmann († 1164), ustanovitelj Neustifta (pri Briksnu), ki
je takoj na za~etku svojega episkopata 13. maja 1141 izkopal Albuinove relikvije in jih po-
lo‘il na glavni oltar katedrale.27 Verjetno je bil tudi Hartmann tisti, ki je dal nov zagon ~a{~enju
sv. Kasijana; morda v povezavi z novo stolni~no fasado. Pri tem je potrebno opozoriti, da
Kasijan v zgodnjem 13. stoletju, v ~asu prvih prizadevanj tirolskih grofov po oblikovanju
teritorialnega de‘elnega gospostva, ne nastopa ve~ kot mu~enik, temve~ kot (fiktivni) prvi
säbenski {kof – tradicija, ki sta jo povzela in propagirala predvsem Bartolomej Tridentinski
leta 1244 v svojem »epilogus vitae sanctorum« in za njim v letih 1271/82 Jakob Voraginski v
delu »legenda S. Cassiani martyris per fratrem Jacobum ordinis praedicatorum compilata«.28
V lokalnem slikarstvu je ~a{~enje svetnikov – kar je verjetno pogojeno z izgubami v baroku
– prihajalo do izraza {ele od 14. stoletja dalje.29
Kot je predvsem na primeru Triera poudaril Alfred Haverkamp, velja sakralna oprema
»za pomemben kazalec kvalitete mesta«. S sakralnimi stavbami so {kofje v nem{kem cesar-
stvu dajali svojim reziden~nim mestom tako reko~ »urbane razse‘nosti«.30 V obrisih pravkar
G. PFEIFER: CENTRALNE FUNKCIJE [KOFIJSKEGA MESTA V SREDNJEM VEKU. PRIMER BRIKSNA
291ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
31 K starej{im raziskavam LEA SANTIFALLERJA, Das Brixner Domkapitel in seiner persönlichen Zusammensetzung
im Mittelalter, Innsbruck 1924 (Schlern-Schriften 7) in KARLA WOLFSGRUBERJA, Das Collegiatkapitel Unserer Lieben
Frau im Brixner Kreuzgang, v: Südtirol. Land europäischer Bewährung, ed. FRANZ HIERONYMUS RIEDL, Innsbruck
1955 (Schlern-Schriften 140), 271–278 prim. zdaj TAVERNIER, Domstift Brixen (kot v op. 10), 106–114 oz. RAINER
LOOSE, Das Kollegiatstift Unsere Liebe Frau im Kreuzgang zu Brixen, v: Dom- und Kollegiatstifte (kot v op. 10),
171–192.
32 Glede Neustifta prim. zdaj THEOBALD INNERHOFER, Das Augustiner-Chorherrenstift Neustift, v: Dom- und
Kollegiatstifte (kot v op. 10), 223–238.
33 Dana{nji Marijin patrocinij stolnice (Mariae Himmelfahrt) izvira verjetno {ele iz posvetitve poznobaro~ne
zgradbe 10. septembra 1758 (prim. TINKHAUSER, Beschreibung, kot v op. 27, 138; EDUARD SCHEIBER, Zur Barockisie-
rung der Domkirche von Brixen, v: Der Schlern 77/5 [2003], 55–70, tu 65). V srednjem veku so poleg lokalnih
svetnikov Ingenuina in Kasijana kot zavetniki stolnice dominirali predvsem apostola Peter in Pavel, v zgodnjem
obdobju tudi [tefan. Odpustek Viennskega nad{kofa iz leta 1274 opisuje stolnico kot venerabilis ecclesia Brixinen-
sis in qua ut accepimus multa sanctorum corpora feliciter requiescunt precipue in honore principis apostolorum
sancti Petri sit consecrata (LEO SANTIFALLER [ed.], Die Urkunden der Brixner Hochstifts-Archive 845–1295, Inns-
bruck 1929 [Schlern-Schriften 15], {t. 179, 1274 VI 28), briksenski {kof Bruno omenja v svojem odpustku precipu-
um patronum ipsius ecclesie sanctum Petrum principem apostolorum et sanctos confessores Ingenuinum et Albui-
num, quorum corpora et alia plura sanctorum in ea feliciter requiescunt. (SANTIFALLER, Urkunden, {t. 195, 1274 VII
5). Notica, nastala ob posvetitvi kora in glavnega oltarja leta 1472 omenja zavetnike stolnice v naslednjem vrstnem
redu: Peter, Pavel, Kasijan, Ingenuin in Albuin (FRANZ ANTON SINNACHER, Beyträge zur Geschichte der bischöflichen
Kirche Säben und Brixen in Tyrol VI, Brixen 1828, 571).
34 HIRSCHMANN, Stadtplanung (kot v op. 21), 448.
35 Prim. TINKHAUSER, Beschreibung (kot v op. 27), 120 s.; KARL WOLFSGRUBER, Dom und Kreuzgang von Brixen.
Geschichte und Kunst, Bozen 1988, 6; HIRSCHMANN, Stadtplanung (kot v op. 21), 447 s.
36 Prim. npr. HAVERKAMP, »Heilige Städte« (kot v op. 30), 137 s.; HIRSCHMANN, Stadtplanung (kot v op. 21),
453 s.
37 Prim. LEO SANTIFALLER – HEINRICH APPELT (ed.), Die Urkunden der Brixner Hochstiftsarchive 1295–1336. II.
Teil, Leipzig 1943 (Brixner Urkunden 2), 437, {t. 25 s tabelo I, sl. 1; LADISLAO DE LASZLOCZKY, Gli stemmi e i sigilli
dei principi vescovi di Bressanone, v: Cultura atesina / Kultur des Etschlandes 5 (1951), 30–49, tu 42 s.; leta 1306
najdemo v napisu eksplicitno kot AGNVS DEI ozna~eno jagnje na pe~atu stolnega kanonika in arhidiakona Bertolda
(SANTIFALLER – APPELT, Urkunden, tab. III, sl. 10), kot {kofova grbovna podoba, predstavljena v {~itu, se prvi~ pojav-
lja na pe~atu {kofa Alberta iz Enna (1324–1336) (SANTIFALLER – APPELT, Urkunden, tab. I, sl. 4).
38 Nazadnje Siegel und Macht (kot v op. 24), 124 s., {t. 43 [GUSTAV PFEIFER].
predstavljena sakralna topografija Briksna s koncentracijo cerkva v stolni~nem kompleksu, z
obema kanoni~nima skupnostma (stolnim kapitljem in kolegiatnim kapitljem Na{e Ljube
Gospe v kri‘nem hodniku),31 pa tudi z neposredno pred mestnim obzidjem stoje~ima {pital-
skima cerkvama sv. kri‘a in sv. duha, kot tudi z obema bli‘njima konventoma, samostanom
klaris in leta 1142 ustanovljenim kolegiatnim kapitljem v Neustiftu,32 je zgovoren izraz civi-
tas sancta. Funkcija stolnega mesta kot »zbirali{~a svetnikov« (Haverkamp) se ne nazadnje
zrcali v patrocinijih cerkva. Tudi v Briksnu najdemo – po zaslugi primerov z levega brega
Rena dobro raziskano – stolni~no skupino s {kofijskimi zavetniki v stolnici,33 z Marijo v
cerkvi tik ob njej (cerkev Na{e Ljube Gospe) in Janezom Krstnikom v baptisteriju.34 Poleg
univerzalnih Petra in Pavla, prevladujo~ih zavetnikov stolnic v srednjem veku, so po vsem
cesarstvu v katedralah – na pomembnej{ih oltarjih ali kot za{~itnike kora oziroma kripte –
~astili spo{tovane svetnike, kakor so Martin, [tefan ali Nikolaj.35
Skupaj z grobovi svetnikov in relikvijami so cerkve v dolo~eni meri – kot nekak{no »dru-
go mestno obzidje« – sakralno krepile imunitetni zna~aj mesta. Stolnica ni po naklju~ju stala
v sklopu obzidja, cerkev sv. Mihaela s patrocinijem nadangela, ki brani in daje za{~ito, pa je
– kot lahko pogosto opa‘amo36 – le‘ala neposredno ob glavnih vratih stolni~nega imunitet-
nega ozemlja in mesta; ob Mihaelovih ali grajskih vratih. V tej povezavi je treba omeniti {e
en centralni simboli~ni element mesta, apokalipti~no jagnje, obenem grbovno ‘ival {kofije,
ki se v letih 1296/97 prvi~ pojavlja v pe~atu {kofa Landulfa,37 okoli 1300 pa kot pe~atna
podoba v mestnem pe~atu.38 Pri tem jagnjeta ne smemo imeti le za simbol {kofijskega me-
292
39 Prim. GÜNTER BANDMANN, Die vorgotische Kirche als Himmelsstadt, v: Frühmittelalterliche Studien 6 (1972),
67–93, tu 86 s. Apokalipti~no civitas Dei, nebe{ki Jeruzalem s sedmimi stolpi z upodobitvijo personificirane krepo-
sti kot nasprotje ’babilonske vla~uge’, najdemo v Briksnu na poznoromanski freski, umestljivi v leto 1240, na ju`ni
steni Marijine cerkve. O tem LEO ANDERGASSEN, Laster und Tugend – Babylon und Jerusalem. Die spätromanischen
Malereien in der Brixener Frauenkirche, v: Südtirol in Wort und Bild 45/4 (2001), 35–40, tu 36 s.; sedaj z datacijo
okrog 1210/20 WALTRAUD KOFLER ENGL, Sakrale Kunst in Brixen, v: Brixen, Bd. 2. Kunst, Kultur, Gesellschaft, ed.
HANS HEISS, CARLO MILESI in CHRISTINE ROILO, Bozen/Lana 2006, 19–110, tu 24–27.
40 FAJKMAJER, Studien (kot v op. 13), 223–225.
41 Podrobno JOSEF PRADER, Die Gerichtsbarkeit des Brixner Domkapitels, v: LEO SANTIFALLER (ed.), Festschrift
zur Feier des zweihundertjährigen Bestandes des Haus-, Hof- und Staatsarchivs. Bd. 2, Wien 1951 (Mitteilungen des
Österreichischen Staatsarchivs Erg.-Bd. 3), 152–196, tu 163–178.
42 Prim. FAJKMAJER, Studien (kot v op. 13), 218–220.
43 Prim. PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 126.
stnega gospostva, temve~ lahko v njem vidimo tudi sklicevanje na civitas Dei, ki je bila tako
reko~ zgled vsakemu srednjeve{kemu mestu.39
Briksen kot rezidenca
Briksen pa ni bil le civitas sancta in sredi{~e {kofije, ampak tudi rezidenca cerkvenega
kneza in s tem tudi glavno mesto cerkvene kne‘evine, resda zaradi neizprosne zatiralne poli-
tike tirolskih grofov skr~ene v 13. stoletju le na nekaj de‘elskih sodi{~. Mesto je v zvezi s tem
opravljalo tudi vlogo centralnih gospostvenih, upravnih in sodnih funkcij.
Sodne funkcije so bile v Briksnu skoncentrirane na ve~ ravneh. Najprej je treba omeniti
cerkveno sodi{~e, ki je zasedalo v dvoru pred stolnico. Osrednjo vlogo je imel generalni
vikar; ta je ob koncu 14. stoletja nadomestil starej{e arhidiakone oz. arhiprezbitre, ki so pred
tem izvajali cerkveno sodstvo v {tirih arhidiakonatih. Njegove pristojnosti so se sicer nana{ale
na celotno {kofijo, vendar se je sposobnost njihove polne uveljavitve omejevala na ozemlje
cerkvene kne‘evine. V nasprotju s tem je bilo na ozemlju tirolskih ali gori{kih grofov cerkve-
no sodstvo praviloma omejeno zgolj na causae spirituales.40 Z delno eksempcijo je razpola-
gal stolni kapitelj. Njemu oz. predvsem dekanu je od 13. stoletja dalje pripadalo sodstvo nad
celotnim klerom v mestu in predmestjih (clerus civitatis et suburbiorum).41
Medtem ko je mestno sodi{~e do sredine 13. stoletja obsegalo le o‘je obmo~je mesta, je
imelo {kofijsko dvorno sodi{~e, pristojno za fevdne zadeve v cerkveni kne‘evini, bistveno
{ir{i delokrog.42 [kof je izvajal sodstvo tudi na svojih (zunanjih) gospostvih in posesti, pravi-
loma pa je to sodi{~e zasedalo v njegovi rezidenci v Briksnu (na {kofijskem trgu oz. v ’Hof-
burgu’), pri ~emer sta {kofa eventualno lahko nadome{~ala stolni pro{t ali pa pro{t kolegiat-
nega kapitlja v Neustiftu. Od druge polovice 14. stoletja so izpri~ani stalni dvorni sodniki. V
personalnem pogledu je bilo dvorno sodi{~e pristojno za dvorno slu‘in~ad, {kofijske urad-
nike in ministeriale v Briksnu, Niedervintlu, Salernu, Velthurnsu in Klausnu, njegova terito-
rialna pristojnost pa je obsegala hi{e pridvornega kompleksa v Briksnu, vse pristave, kmetije
na Spingserbergu, nekatere na Leonhardsbergu kot tudi jugovzhodno od Briksna le‘e~o vas
Sarns; prvotno je pod {kofijsko dvorno sodi{~e spadalo tudi sodi{~e Efas/Fassa.
Rezidenco briksenskega {kofa v njegovem stolnem mestu je najprej predstavljal palatium
episcopalis, zasnovan v povezavi s stolni~nim kompleksom. Od druge polovice 13. stoletja
dalje je ta stara pfalca izgubila primat v korist novozgrajenemu ’Hofburgu’. Leta 1386 jo je
{kof Friderik prepustil mestnemu sodniku, pozneje pa je bil palacium sede` mestnega gla-
varja.43
G. PFEIFER: CENTRALNE FUNKCIJE [KOFIJSKEGA MESTA V SREDNJEM VEKU. PRIMER BRIKSNA
293ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
44 Prim. FAJKMAJER, Studien (kot v op. 13), 325–329; PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 113.
45 JOSEF PASSLER, Der Brixner Hofrat (einschließlich Kammer- und Kanzleiwesen) in der persönlichen Zusam-
mensetzung von 1537 bis 1702, Phil. Diss. Innsbruck 1969.
46 Prim. GUSTAV PFEIFER, Die Urkunden des Brixner Elekten und Bischofs Egno von Eppan (1240–1250). Eine
paläographisch-diplomatische Untersuchung, Staatsprüfungsarbeit am Institut für Österreichische Geschichtsfor-
schung, Wien 1992, 90–105. Od konca 13. stoletja dalje lahko opa‘amo obstoj doma~ih poklicnih pisarjev. Prim.
HEINRICH APPELT, Über Urkundenschreiber im Eisack- und Pustertal, v: SANTIFALLER – APPELT, Urkunden (kot v op.
37), 1–27. DOROTHEA OSCHINSKY, Die Urbare des Bischofs von Brixen im 13. und 14. Jahrhundert, Phil. Inaug.-Diss.
Breslau 1938, 16–22; MATJA‘ BIZJAK (ed.), Urbarji briksenske {kofije, Ljubljana 2006 (Srednjeve{ki urbarji za Slo-
venijo 5 = Thesaurus memoriae. Fontes 3). Na splo{no prim. zdaj ROGER SABLONIER, Verschriftlichung und Herr-
schaftspraxis. Urbariales Schriftgut im spätmittelalterlichen Gebrauch, v: Pragmatische Dimensionen mittelalterli-
cher Schriftkultur, ed. CHRISTEL MEIER – VOLKER HONEMANN – HAGEN KELLER – RUDOLF SUNTRUP, München 2002
(Münstersche Mittelalter-Schriften 79), 91–120.
47 Glede gospodarske uprave iz~rpno FAJKMAJER, Studien (kot v op. 13), 313 ss.
Z rezidenco je povezano tudi izoblikovanje dvora, institucionaliziranega centra gospo-
stva (oblasti) s ciljem na novo organizirati gospostvo iz enega sredi{~a. O dvornem sodi{~u
smo ‘e spregovorili. Po zgledu kraljevega dvora so v Briksnu ‘e v 12. stoletju nastali {tirje
dvorni uradi. [e v 12. in 13. stoletju so jih zasedale predvsem vodilne ministerialne rodbine,
k dejanskemu izvajanju dnevne slu‘be na dvoru pa so bili vsaj do sredine 13. stoletja priteg-
njeni familiarji in, kar zadeva urad komornika, tudi kleriki.44 [ele v 16. stoletju je dvorne
urade izpodrinila ustanovitev dvornega sveta kot centralne politi~ne oblasti.45
Na dvoru je bil nastanjen tudi {kofijski urad pisarja, ki se je od srede 13. stoletja postopno
razvijal v pisarno. [kof Henrik IV. iz Taufersa (1224–1239) je zaposloval posamezne pisarje
iz svoje lastne dvorne kapele, nato pa od leta 1233 dalje z Otonom Oglejskim (imperialis
aule notarius) profesionalno izobra‘enega pisarja. Pod {kofom Egnom (1240–1250) so za~ele
izstaviteljske izgotovitve listin prevladovati nad prejemni{kimi; poleg vrste prilo‘nostnih in
pomo‘nih (med njimi tudi notarjev) sta sedaj obstajala dva poklicna pisarja – pomemben
korak k zgostitvi in racionalizaciji oblasti v ~asu nara{~ajo~ega opismenjevanja v pravu in
administraciji. V prid omenjenemu intenziviranju pisnega poslovanja gospostva govori tudi
urbar za {kofijsko posest v petih upravnih enotah (officia) Briksen, Aufhofen, Anras, Lieser-
hofen in Bled, ki ga je dal v za~etku druge polovice stoletja (1253) sestaviti Egnov naslednik
Bruno iz Kirchberga.46
Pod {kofijsko dvorno upravo je spadala menzalna posest, druge funkcije gospodarskega
sredi{~a pa je imel Briksen tudi kot center gospodarske uprave obse‘nih cerkvenih zemlji{kih
gospostev in kot tr‘no sredi{~e. @e v drugi polovici 11. stoletja se omenjajo {kofijski urad-
niki, ki so jim bile zaupane gospodarsko-vodstvene naloge: cellerarius dominicus, officialis
in Brixinensis familie villicus. Najpozneje od sredine 13. stoletja dalje je bila {kofijska men-
za (mensa episcopalis) organizirana v urbarialne urade (officia), pri ~emer so bili briksenske-
mu uradu – sklicujo~ se na urbar iz leta 1253 – podrejeni majerji (villici) v Matreiu, Axamsu,
Thumburgu, Vintlu, Rodenecku, Sarnsu, Albeinsu, Völsu, Fassi, Latzfonsu, Vierschu, Rung-
gadu in dodatna raztresena posest. Uradom (oficijem) je na~eloval uradnik (officialis) ali
vicedom (vicedominus), najve~krat pripadnik {kofijske ministerialitete, ki je lahko obenem
prilo‘nostno nastopal kot sodnik ali oskrbnik.47
Briksen kot tr‘no sredi{~e
Briksen je bil kon~no najpozneje od konca 11. stoletja tudi tr‘no sredi{~e. V tradicijski
notici iz let 1085/97 se omenja zemlji{~e v briksenskem trgu, in Brixinensi mercato, s ~imer
294
48 Prim. npr. HERMANN JAKOBS, Vescovi e città in Germania, v: I poteri temporali dei vescovi in Italia e in
Germania nel Medioevo, ed. CARLO GUIDO MOR – HEINRICH SCHMIDINGER, Bologna 1979 (Annali dell’Istituto storico
italo-germanico in trento, quaderni 3), 286 s.; LEUDEMANN, Bischofsstädte (kot v op. 8), 186 s. Pred kratkim je
Ferdinand Opll upravi~eno opozoril, da je bila poselitvena struktura pravzaprav bolj kompleksna in da bi bilo pravil-
neje izhajati iz predpostavke o policentri~nosti (o ve~ prvotnih jedrih naselbine): FERDINAND OPLL, Das Werden der
mittelalterlichen Stadt, v: Historische Zeitschrift 280 (2005), 561–589, tu 576. Tudi za zgodnji ~as Briksna dopu{~ajo
ugotovitve arheolo{kih raziskav mestnega jedra mo‘nost obstoja ve~ zgodnjesrednjeve{kih poselitvenih jeder: GÜN-
THER KAUFMANN – STEFAN DEMETZ, Aus Brixens Vor- und Frühgeschichte – Vom Zeltdach zur Stadt, v: Brixen. Bd. 1:
Die Geschichte (kot v op. 2), 29–88, tu 79–82.
49 PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 130 s.
50 Poleg starej{e razprave GERHARDA BÜCKLINGA, Die Bozener Märkte bis zum Dreißigjährigen Kriege, Leipzig
1907 (Staats- und sozialwissenschaftliche Forschungen 124) prim. zdaj MARKUS A. DENZEL, Die Bozner Messen und
ihr Zahlungsverkehr (1633–1851), Bozen 2005 (Veröffentlichungen des Südtiroler Landesarchivs / Pubblicazioni
dell’Archivio provinciale di Bolzano 21), 41–46.
51 Prim. FRANZ-HEINZ HYE, Städtepolitik in Tirol unter Meinhard II. und seinen Nachfolgern (bis 1363), v: Eines
Fürsten Traum. Meinhard II. – Das Werden Tirols, Schloß Tirol/Innsbruck 1995, 274–277, tu 275.
52 Prim. HANS VON VOLTELINI, Die ältesten Pfandleihbanken und Lombarden-Privilegien Tirols, v: Beiträge zur
Rechtsgeschichte Tirols. Festschrift zum 27. Deutschen Juristentage, Innsbruck 1904, 1–69, tu 28, 33 in 40 s.;
JOHANN E. SCHERER, Die Rechtsverhältnisse der Juden in den deutsch-österreichischen Ländern, Leipzig 1901 (Bei-
träge zur Geschichte des Judenrechtes im Mittelalter mit besonderer Bedachtnahme auf die Länder der österreichi-
sch-ungarischen Monarchie 1), 579–583; KLAUS LOHRMANN, Judenrecht und Judenpolitik im mittelalterlichen Öster-
reich, Wien/Köln 1990 (Handbuch zur Geschichte der Juden in Österreich B/1), 245–248; PFEIFER, Von »Prihsna«
(kot v op. 2), 132 oz. 138 s.
je mi{ljen kot obcestno tr‘no naselje zasnovani Altenmarkt, lociran zunaj stolni~ne imunite-
te. Topografska dvojnost obzidanega stolni~nega kompleksa in tr‘ne naselbine v sosednjem
predmestju je bila v {kofijskih mestih zgodnjega obdobja pravilo.48 S porastom lokalne trgo-
vine in trgovine na ve~je razdalje, s {iritvijo mesta in z nastavki me{~anske naselbine so se v
Briksnu odprle nove tr‘ne povr{ine: Pfarrplatz (‘upnijski trg), Kornplatz (‘itni trg) in Dom-
platz (stolni trg), ozna~evan tudi kot volovski (Ochsenplatz). Dotedanji glavni trg je s tem
izgubil svojo vlogo in so ga od 13. stoletja dalje – prvi~ 1223 – ozna~evali kot stari trg
(antiquum forum, forum vetus).49 Predvsem tedenski sejem je bil poleg {tirinajst dni trajajo~ega
letnega sejma ob vseh svetih v poznem srednjem veku prizori{~e trgovanja na kratke razdalje
in hkrati odraz vloge Briksna kot gospodarskega sredi{~a v osrednji dolini Eisacka. Sicer so
imeli briksenski sejmi prostorsko ozko omejen pomen. Bli‘ina leta 1202 prvi~ omenjenih
pomembnih bozenskih letnih sejmov, ki so tu dominirali nad transregionalno trgovino, pove-
zano s prekoalpskim tranzitom, je bila le preve~ ob~utna.50 Konkurenco tr‘i{~u v Briksnu sta
od druge polovice 13. stoletja dalje predstavljali tudi me{~anski naselbini Mühlbach in Ster-
zing, ustanovi Gori{ko-Tirolskih grofov.51
Indikatorja kratkotrajnega razcveta briksenskega tr‘i{~a (vendar tudi pokazatelja politi~nih
zasukov) sta prisotnost Judov v zgodnjem 15. stoletju in obstoj zastavljalnice (casana) ob
koncu 13. stoletja. Slednjo je, podobno kot v drugih tirolskih mestih, verjetno vodil konzisto-
rij florentinskih trgovcev. Letna zakupnina je zna{ala med 7 in 17 markami, medtem ko je na
primer zastavljalnica v Boznu tirolskemu de‘elnemu knezu vsako leto odvajala 120 mark. To
jasno odra‘a razliko med obema mestoma kot tr‘nima sredi{~ema okoli leta 1300. Briksen-
ska zastavljalnica, ki jo je leta 1294 ustanovil vojvoda Majnhard II., je obstajala le kratek ~as
in je s ponovno utrditvijo {kofove oblasti po letu 1303 ni ve~ zaslediti. V za~etku 15. stoletja
sta zastavljalno dejavnost, ozko povezano s trgovskim prometom in poslovnim vrve‘em, za
kratek ~as prevzela dva Juda s svojo slu‘in~adjo, za katere je {kof Ulrik I. leta 1403 izdal
poseben red. Tako kot dve stoletji prej zastavljalnica je ostala tudi prisotnost Judov v Briksnu
zgolj epizoda.52
G. PFEIFER: CENTRALNE FUNKCIJE [KOFIJSKEGA MESTA V SREDNJEM VEKU. PRIMER BRIKSNA
295ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
53 HELMUT FLACHENECKER, Eine vertane Chance? Die Rolle der bischöflichen Civitates im hochmittelalterlichen
Spannungsfeld zwischen Raumerfassung und Herrschaftsausbildung, v: Bischof und Bürger. Herrschaftsbeziehun-
gen in den Kathedralstädten des Hoch- und Spätmittelalters, ed. UWE GRIEME – NATHALIE KRUPPA – STEFAN PÄTZOLD,
Göttingen 2004 (Veröffentlichungen des Max-Planck-Instituts für Geschichte 206 = Studien zur Germania Sacra
26), 11–26, tu 13.
54 Prim. JOSEF RIEDMANN, Mittelalter, v: Geschichte des Landes Tirol. Bd. 1, red. v. JOSEF FONTANA, Bozen/
Innsbruck/Wien 21990, 291–698, tu 357 ss. in 426 ss; HERMANN WIESFLECKER, Meinhard der Zweite. Tirol, Kärnten
und ihre Nachbarländer am Ende des 13. Jahrhunderts, Innsbruck 1955 (Schlern-Schriften 124), 90–97, 136 s., 175
s., 270–272.
55 Prim. OTTO BRUNNER, Land und Herrschaft. Grundfragen der territorialen Verfassungsgeschichte Österreichs
im Mittelalter, Wien 51965, 230.
Sklep
Prehajam k sklepnim mislim. ^e je torej Briksen okoli leta 1080 iz Psevdo-Bardove per-
spektive, vpete v anti~no-sredozemske razmere, prej ustrezal oznaki vicus kot pa kanoni~nim
predstavam pojma civitas, ga lahko s preselitvijo säbenskega {kofa – ~e citiramo Helmuta
Flacheneckerja – ozna~imo za kraj »vi{je in najvi{je stopnje centralnosti«.53 Kot prizori{~e
svetni{ke liturgije in romanj (kot ville sainte po vzoru Rima in Jeruzalema), kot trgovsko
sredi{~e, utrjeno naselje, cerkveno in socialno-karitativno sredi{~e, kot upravno sredi{~e {kofije
in izoblikujo~e se cerkvene kne‘evine ter kon~no kot utrjena {kofijska rezidenca je Briksen
izpolnjeval pomembne funkcije centralnega kraja. Teh, samih po sebi ugodnih izhodi{~ pa
{kofom v spremenjenih politi~nih razmerah ni uspelo v zadostni meri usmeriti v izgradnjo
gospostva. Pritisk sosednjih tirolskih in predvsem pozneje tirolsko-gori{kih grofov Alberta
III. in Majnharda II., {kofijskih odvetnikov, ki so od 13. stoletja dalje s prevzemanjem {ko-
fijskih ministerialov in protipravno gradnjo gradov na {kofijskem ozemlju oklestili pozicije
briksenskih {kofov na zgolj nekaj okoli{kih in oddaljenih de‘elskih sodi{~, je bil preprosto
prevelik.54 [kofom ni uspelo oblikovati lastne de‘ele; cerkvena kne‘evina je v poznem sred-
njem veku de‘elno-pravno pripadala Tirolski in bila tako reko~ »inkorporirano« de‘elno
gospostvo; {kofje so od 15. stoletja dalje skupaj s kapitljem sedeli v tirolskem de‘elnem
zboru. Polo‘aj {kofov kot dr‘avnih knezov pa s tem ni bil ogro‘en.55 Briksen je ostal tudi v
stoletjih novega veka do sekularizacije leta 1803 rezidenca cerkvenega kneza, do leta 1973
sede‘ {kofa in s tem sredi{~e cerkvene kne‘evine in {kofije.
Iz nem{~ine prevedel Matja‘ Bizjak
Z u s a m m e n f a s s u n g
Am Beispiel Brixen: Zentralörtliche Funktionen einer Bischofsstadt im Mittelalter
Gustav Pfeifer
Nach der bekannten Charakterisierung Brixens in der »Vita Anselmi episcopi Lucensis«
entsprach die Bischofsstadt um 1080 aus der antik-mediterran geprägten Sichtweise Pseudo-
Bardos eher einem vicus als den kanonischen Vorstellungen einer civitas. Die Übersiedlung
des Säbener Bischofs nach Brixen (um 990) setzte aber eine stadtbildende Entwicklung in
Gang, so dass auch hier im späteren Hochmittelalter von einem Ort »hoher und höchster
Zentralität« (Helmut Flachenecker) gesprochen werden kann. Als ville sainte nach dem Vor-