dar brtn ške m ar dn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. poSiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. i Ljubljani v sredo 21. decembra 1870. ©ospodarske stvari. in na ta način domači živini in divjačini pot v obde lane prostore zapiral Sviloreja v celicah Odpodil bode tudi selivne in vse nevarne tice pa take kraje tudi s primernimi sredstvi povodenj varoval cesarski svilorejni poskušalnici goriški so vpe- Mkde rastline bode, kolikor mogoče, plevela očistil itd. ljali neko novo napravo, v kteri se plemenijo (parijo) Pri manjih nasadbah se plevel lože odstraňuje, pri su- * * * hem vremenu se tudi rastline zalivajo in na ta način ' " god obvarujejo. Se vé da v velikih zasadiščih svilni metulji, sparoma vsak on in vsaka ona posebej lica h (Zellengrainirung) Ta izreja se imenuje rej dosti ta namen se iz neke tanke in kakor sit redke robe, se to ne more opravljati, varstvo moramo tedaj tukaj ki se tul imenuje y edij maj h obesijo čelično na pod stropa one sobe akljički y kteri se naravi pripustiti y se napravi jališče. Vsa ta naprava potřebuje mnogo 10. prihodnji ob po terih priprav; stroški priprav in delalcev znašaj štev. letošnjega časnika „Seidenbauzeitung" za 10.000 parov met t takih Dastal t ; O yy svilnih metuljev 378 gold. 80 kr., tako da unča ne ločijo od tistih Gozdi, ki so nastali po umetni setvi, se prav nič y po čelični izreji dobljenih jajčic stane okoli gold ki so sami se zasejali, ali naravno nastali. Lahko tudi iz umetnih gozdov napravimo visok 11UUX ALII VJI UVMIJVUA1A J J V""7** v o A« MLUVVU1U ^VUUV/ Y JLi J. C* V 1 LU \J V 10\J p Korist te izreje je očividná; po njej se najprej nizek in srednji gozd. Vsak gozdorejec naj na to pazi, preišče vsak metulj, ali je popolnoma zdrav, in taki da popravi setev, ki se prvo ni dobro obnesla se plemenijo potem posebej v celicah, da tedaj ni mo drugim enako naredi y in jo goce, ua U1 OC JC»J Kjl\j(* VU «U1HT1U IU k/viutu j/ u tu w u To je velik dobiček celičnega izrejevanja, ktereg e zamudi to, bo drugo drevj da bi se jajčica od zdravih in bolnih pomešala. visoko izrastlo in potem ne bo mogoče goljav z lesom so nasejati ali nasaditi. Prazne prostore bodo potem mladi se letos že na več krajih našega cesarstva poprijeli in gozdi obdajali in nobenega dobička přinesli kaže nov velik napredek svilorejnih skušinj Odboru družbe kmetijske kranjske poroča iz lajmo popred golj v dobrem redu. Prostori Ne de- mlade gozde, dokler ni ves gozd ki predsednik podr ttioujoao fsv/ivuc* xu » v uuuicrn icuu« jLiuotuu; cwi so prazni, se pozneje ne ondašnje gospod Barle, dado obdelati in več sto let gospodarju nobeneg pavěda „sta dva kmeta po celicah od goriške poskušalnice bička ne prinesó napravlj seme imela in najlepše mešičke (kokone) da le vsake 3 do Ni treba prav goste setve delati 4 čevlje dobre sadike vsadimo, smemo 7 V pavski dolini přidělala. Ako se prihodnje leto po na tako zasadbo z zaupanjem gledati in ni se nam treba celicah napravlj seme tako obnese — pravi poročilo bati popravljanja. Pri velikih planjavah, ki dali gotovo se bode zopet oživila sviloreja v naši več let, da jih z drevjem nasadimo dolini". Unča tega semena y po „Seidenbau-Zeitg." na 14 gold, cenjena, pa je ljudskim učiteljem predraga, da hodnj potrebujejo , imejmo na pri- obdelavo ozir in seme prvo ondi sejmo .uvuujvr vt/uviMf v «V/JJJV J/l » yj vuui ogjuiu , hočemo prvo sekatL, Saj tudi tam prvo žanjemo, bi môgli tega semena si omisliti, zato prosi predsednik smo prvo sejali. Ce bomo napak podružničin, naj bi družba kmetijska pri nakupovanj jali y bomo tudi pak sekali in večkrat mlada drevesa od starih ločili, semena Vipavo, t seme jemala in potem še posebno na kar pa ne gré. Na manjših planjavah to ne pride v ozir y na velikih se mora pa na to pazno gledati Na Krasu, o kterem se zmirom govori, da ga bodo po dano Zareja novih gozdov po umetni setvi. (Konec.) Kako gozdne setve varovati in oskrbovati. Ko smo setve napravili tako, kakor je bilo pove- gozdili naj se to ne prezira y da se zanamci ne bodo nad našo nesposobnostjo spotikali Franjo Pad mora zdaj naša skrb biti, da prostor varujemo rez va- vseh takih sovražnikov, ki se dajo odstraniti, rovanja ni upanja, da bi se kaj přidělalo, trud in stro-ski teg Gospodarske novice. * Družba kmetijska štajarska naznanja, da k m so zastonj y sovražnikov preti. kajti mlađemu rastlinju skoro največ državne premije je zadnj čas y da se gospodarji oglasij Ti so ljudje živali rastline in ?ana gnoj rs V V tna posestv da na vreme. Umen gozdorejec bo tudi skrbel za to, strmih rebrih, kjer so solncu močno izpostavljena, bode hmelj m za * VSe Seme, posebno pa borovo, o uiutjcm jjurviii, voc ť** -umo m c% j. w utvjauiuc^ lu jo, maiu aoj uo v m »iu, obdelane prostore po mejah zaznamoval — kjer pa to toži tudi „Gosp. list" zagrebški in misli, da neugodna ne zadostuje — z jarki in živimi mejami nadomestoval, lanska zima je tega kriva. otjem pokril let ejo rej o tud m tn bolj vse nas malo divjac na Hrvaškem kak to je, malo zajcev srn * Pij k Na nekem posestvu v Zvikavi v Šaški počele so krave nenavadno skakati, z nogami in glavami biti, na kratko rečeno, vedle so se tako, da so mislili, da so stekle, in že so nektero pobili. Ko pa pride živinozdravnik na ogled, vidi d Politične »tvari. Adresna debata v deželnem zboru kranjskem p 1 V tt ^jjll C\j , AUCllU OV Kt\J UHJWU1V ALI V^ijaunvi V jim je črne kave v gobec vliti in streznile so se. (pira) kterih so se najedle in vpijanile. Ukazal 30. avgusta 1870. leta. * Korist dnih es poleg žel Govor dr. Razlag dokazuje francosk kmetijsk časnik „Journal ď agricui- do tega pride, da pravi, da revo v 10 letih ne ture pratique", ki naposled gledé Glavni zbor (Konec.) a glasil se konečno tako-le na bram b še nekaj kratkega imam povedati Zdaj smo bolj domače reči pre- poleg cest donese zasaj eno gozdno d; toliko dobička kak tresovali, kar zadene slovenski narod v iu le tin ne -----' —~— —^«iv,«, poglejmo s< dno drevó v . na 8Plosne zadeve, ktere bi Slovenci zdatno pod še enem letu. pirali Mi smo in bodemo ostali zvesti Avstrii « ■« . * ». ___ «/ to 1--#---- ----^----VUVMU íiVUOll AVOtlljaUl ^ tU ćutimo bolj v svojih srcih, kakor če bi veliko bander Gospodarske skušnje. obešali Pomislimo, koliko bi zd moč * Izvrsten gnoj se naredi , če se od časa do časa nekoliko prsti ~vrže v sekret. Taka prst je neiz-rečeno rodovitna. in če se to zgodi vsak dan, sekret koristila naši Avstrij Mi Slovencev pritis nj smo na mejo^tujih zemelj 9 bilo je v nekem odkar smo zgubili Benetke. Ze 1867. leta skor nič ne smrdi čino, Slovenci deželnem zboru, kj imaj Nemci ve- « D k w J (prezgodej teletijo) t na- potrebnost, slovenske dežele pa so v manjšini, rečeno, da je državna tesniše združiti in nemška znanja dr. Car m alt po napotku kmetijske družbe v Novem Yorku posebno dvojno krivo: p izuveni XU1JB.U, jo j^o^uv/ da se junice prezgodaj pripuščajo > drug je to 9 večina se temu ni posmehovala. Tako bi Slovenci po ojski z Fran stali naravna trdnjava, kakor so v prvi pa to 9 da se krave predolgo molzejo. Zarad tega ne bi smela cozi vojaki naši in deloma brambovci veliko časa zadržavali sovražnika ravno v naših deželah . da se nobena krava pred kakor v ^aiïAU Lcgčt lie UI s Lucii* ii ,-----, «« j ~ letu tele imeti, in no- 0 Prav?m cas« velika armada umikati mogla. Ravno \ w j__h_ _ 1_ ^ 1_ 1 ______i _ • • 1 v » » « _ % bena krava ne bi smela dalje molsti kakor mesece pred teletvij * Da s J mladih prasét ne p V sve- dr. Stein, da se svinji brž ko se oprasi in kaže 1 I \s 1 1 • /V 1 \ V i » tuj požrešnost do mladih, vrže kos slanine (špeha) četrt tako bi blagostanje in duševni razvoj le pospeševalo, ako se dežele složijo. Sredstva, kterih je treba gledé ker imamo varovati. kamor na nevarnost države, bi dalo le'združenj jadransko morje, ta drago biser več ali pol funta. Ko se svinja ajé peha 9 preide jej po želenj po mladih jih sovražnikov in posebno prihodnja laška republika visoko nastavlja svojo glavo. Mi resno hočemo, da Avstrija obstane enkrat na naših tleh Prusi 9 9 ne pa pripustiti da bi se Lahi in Magjari za našo ti j ske Opomin kranjskim kmetom. 21. listu letošnjih „Novic" je odbor družbe kme pisal premije za tako napravljena gnoj domovino voj skovali. (Gromovita pohvala.) Poglejmo, kako je v tej reči v državnopravnem ; obziru mogoče ravnati, ker se nam trgati nimamo pravice To ugovarj 9 da dežel jasno in baron Eotvos ki bil kakor so podobě kazale na listu priložen, in sicer za Notranjsko 3 premije lensk ~ 30 gold Novicam' Do < je ze, če se ne inotirn, pred petimi leti v svoji brošuri za tudi za Gorensk premije dar Obrok (brišt), kdaj naj se gla „narodnostno prašanje" izrekel, in Fischhof je to posnel vsaka po v s.voji brošuri, da se mora tak stroj majhnim deželam ktere nimajo v sebi moči in sredstva za duševni dati ki sv. Mihel tako gnojišče naredil letos. ) kmetiški gospo- razv°J .m za napredek v blagostanji, da jim je mogoče bil stavljen do naši Te premije v denarji po 30 gold, morejo dobiti kmetj 9 véliki posestniki prejmejo častna pohvalna zvezej pisma združiti se z enakimi sorodnimi deželicami. Nihče ne namerava tega s silo, ampak modrost vladarja in pa-triotizem avstrijskih narodov bode način našel, da se ali morebiti pridružijo deželice, bodi-si v eno in akoravno se dežele deželo, ali v upravno skup rj^ ^ ▼ î UV oau^iuu y iu. aaui nego na mirni, postavni poti. Ravnokar nam je od koroških rodoljubov došlo slovenskemu narodu sploh prav tako prikupil, kakor zameril nemčurski stranki, ga priporočamo slovenskemu občinstvu, nadjaje se, da bo vse po moči spolnil i kar premilo pismo od 7. t. m. sledečega obsežka: „Program, obeta in česar od njega pričakujemo. ki so ga 1. decembra t. 1. nekteri rodoljubi Jugoslova-nom stavili v Ljublj ani, veselo pozdravlja podpisani odbor političnega društva „Trdnjava", ter ga za svoj program sprejeme po vsem njegovem zapopadku. Svest si pa je odbor, da se ga radostno bodo okle-nili vsi koroški Slovenci; vsaj za-nj so duševno delali tudi oni že leta in leta, dobro spoznavši, napredovanji deželnega zavoda Gorici. gluhonemov da ako se vsi Jugoslovani v habsburški monarhiji res in Mnenje slavnega občinstva delà čast posamesnim , kdor pa na sum ali na grajo svojega delokroga ga »čio osebam molči, pravimo, da je graje vreděn. Sicer ni djansko združijo v eno telo ali celoto, bodo resili svojo samostojnost in napredovali v vsakem oziru. Naznani se to odborovo, kakor sploh mnenje in navěstilo vseh veka ki koroških Slovencev dotičnemu slavnému odboru s pristojno prošnjo, naj se pri izdelanji posebne spomenice na milost, cesarja ozira tudi na tisto". Radujemo se pa dalje tudi še tega, da magj ar s ki mogel popolnoma vstrezati vsem tirjatvam časa in okoliščin, a mnogo jih je, ki s trdno voljo in železnim trudom veslajo prek razkačenih valov, skrbeči po močeh svojih za blagor človeštva. Do danes so posebno učeniki še zmeraj žebelj med naklom občnega obrekovanja in kladvom oblastnij. Tako je g. J. J. v goriško gluhonemnico prinese! časniki in njim podobni nemški se ali silno hudujejo o tem programu jugoslavenskega jedinstva, ali pa se norčujejo o njem: oboje nam je znamenje, da so rodoljubi jugoslavenski pravo zadeli. Niti z grozenjem niti Si zasmehovanjem se ne odstranijo velika politična vpra- šanja velikega jugosla venskega naroda, ki se zaveda o novico, da so se mu pritoževali Tržačanje (!) in tudi Goričanje (! !) zaradi slabega napredovanja rejencev omenjenega zavoda. sedanjem napredovanji puščam razsodbo onim ki so zavod poznali pred veliko leti. In kdor ne vé, tem, karmu je treba, da ga ne požre nenasiten želodec magjarski in nemški. Slovanom pravični federalistični dunajski časnik Reform" z veseljem pozdravlja deklaracijo ljubljanskega shoda ter pravi, da je dogodek velike pomembe, kterega bi Avstrija lahko na svojo veliko korist obrnila; vendar se ni nadjati, da možje, ki zdaj njeno krmilo vrokah imajo ali ki prvi za njimi do tega pridejo, bi to razumeli. Ďa bodo Pruso- in Turkoljubi to djanje jugoslavenskih rodoljubov prav tako sprejeli kakor so do-sihmal sprejeli vse zahteve Cehov in Slovencev, o tem ni nobene dvombe. Nedavno je neki Bismarkov časnik u« »v v t», ive* j uuuoju i. uijaat tu ucui ^ a to se ne v^, kaj hočejo južni Slaveni. Ljubljanska deklaracija mu daje na to vprašanje jasen in pozitiven odgovor. kako je nekdaj povem bilo naj pride meni jaz mu Zdaj pa ostane vprašanje: ali je zavod res to, kar so drugi zavodi in javno dam odgovor ) da „ne", kajti dvojni narod in ločitev spolov razdeluje en zavod v štiri zavode le pod dvema učenikoma in dvema uči teljicama. Kar v drugih zavodih po opravlja, opravlja pri nas eden, opravila za doklado ! do učiteljev in dobi še druga To pa še ni vse gorjé! Slab napredek, ako se že pri tacih okolnostih tako sme imenovati, tiči globokejše, kar bode ob svojem času cei svet izvedel, a zdaj za to še ura ni odbila. trdil, da se vé, kaj hočejo Poljaki in Cehi vé Ko se Vam pa še kdo pritoževal, prosite ga, da mojemu tovaršu in meni naj ne delà britkih ur ; k aj ti prva se je že davno davno začela in do druge nikdar Od slovanské straní smo čuli dozdaj le en vážen ki se ne sklada s programom jugoslavenskim ne pride ! in glas to je glas imenitnega ogerskega Srba poslanca dr. Mi- Gorici 10. grudna 1870. Ivan Nep. Boštjančič, učitelj. 9 znana letié-a, ki ga je přinesla „Zastava" še predno mu je bila deklaracija, v Ljubljani složena. A temu * Mnogovrstne novice. Pet mesecev nemško - francoske vojske. Pod tem Slovanov avstrijskih; kakor je Poljakom uzor poljsko nadpisom popisuje grozovite nasledke te vojske dunajski kraljestvo, tako dr. Miletié-u velika srbska krona. „Tagblatt" tako-le: Njegovo in naše stališče je tedaj različno. Jutri (19. decembra) bode 5 mesecev, kar se je boj se ne čudimo, kajti Miletić je na strani Srbov do skupine jugoslavenske prav to, kar so Poljaci do ostalih vnel med Nemčijo in Francozom, in jutri bodo 3 me- seci, kar nemska armada oblega Pariz. Pustimo čiovečanstvo na stran in govorimo le o pobitih na bojišču, od umrlih v bolnišnicah, od tacih, ki so zgubili noge ali roke in kteri hirajo zarad ran ali prestalih^ bolezin, kakor da ne bi bili ljudjé, nego le mašine. Štejmo jih, da vidimo, koliko je tacih. Nemska armada je zgubila dozdaj okoli 200.000 (dvakrat sto tisoô!), francozka pa 250.000 (dvakrat sto in petdeset tisoč!) brez teh, ki niso „pokončani", ampak le vjeti. Cenimo zdaj le po najnižji ceni to, kar si en člověk, če tudi je le dninar (taberhar), prisluži leto in dan na 300 gold., in videli bomo, da, ker je na obeh stranéh pobitih 450.000 ljudi, zguba delavnih moči že do zdaj znaša okoli 135 milijonov goldinarjev na leto in dan. Će ta letni znesek naložimo na kapital, se kaže, da Nemci in Francozi delavnega človeškega kapitala niso zgubile nič manj kot za tisoč, tristo in petdeset milijonov goldinarjev. To so grozne številke! Če rečemo, da ena družina potřebuje leto in dan za svoj živež, obleko in stanovanje 1000 gold., tedaj je 150.000 družin svoj živež itd. zgubilo in je 675.000 beračev postalo. To pa je še le ena stran te grozovite vojske. Pokončalo se je namreč hiš in pohišja, fabrik, kme- tijstev in druzih naprav toliko, da se lahko reče, še trikratveč. Po takem tedaj škoda znaša več kot pet tisoč milijonov goldinarjev, brez tega, kar se je po-sojil najelo za vojskine potrebe, kar se zopet lahko šteje še na en tisoč milijonov. Šest tisoč milijonov goldinarjev je tedaj Škode po petmesečni vojski, brez tega, da je okoli Ž milijona moški h v najbolji starosti delu odtegnjenih bilo samo za to, da drug druzega pobijajo. Zamujeno delo za 5 mesecev, le po 120 gold, na enega člověka cenjeno, znaša zopet 240 milijonov gold. To so strašanske številke! Ali se niso povrnili časi krvoločnega Atile in silovitih Hunov! In grozovito mesarenje še ni pri kraji. Bismark in novopečeni „nemški cesar" si mislita: kaj naji to briga, če tudi še 200.000 naših ljudi pogine, da ste le Alzacija in Lorena nemški! Saj clovek člověka naredi in čez 9 mesecev pride spet novih ljudi veliko na svet, in Bog, ki tice redi pod nebom in cvetlice oblači na polji, bode že skrbel za člověka, da berač najde kos kruha in da siromak še več davka plača! Res! strahovit je pogled v prihodnost. Potoki krvi v preteklih 5 mesecih niso nič omečili src oblastnikov, — kakor čedo živine gonijo ljudi na bojišče, in kje in kdaj bode konec temu boju, nihče ne vé in ne vidi. Evropa pa, to je, drugi vladarji, držé križema roke in gledajo, kako se dva naroda mesarita neusmiljeno! In taka Evropa govori o pravici, o omiki, o člo-večanstvu, o skrbi za narode! * Redek tolar. Leta 1751. je bil v Vratislavi (Breslau) tolar kovan, ki se silno redko nahaja, zato ga zlasti numismatici drago plačujejo. To pa izvira od tod: Nekega Avstrijanca, ki je v oadašnji denarnici za delalca biltogotilo je to strašno, da je Friderik II. velik kos Šlezije Avstriji vzel; zato na enem tolarji razstavi napis: Reichsthaler (cesarski tolar) v: Reich stáhl er (državo je ukradel). Kralj Friderik to pozvedši zapové, da se s tem napisom kovani tolarji prekličejo in brž prekujejo, — al že jih je bilo nekoliko med ljudmi, in zato so zeló redki in se silno drago plačujejo. * Avstrijska armada po sporoČilu vladinem v delegaciji ima 864.849 rednih vojakov, 187.527 pa bram-bovcev, tedaj vseh skupaj 1 milijon in 52.376. Pušek pa ima armade 1 milijon in 34.000. Dopisi. V Gorici 15. dec. © — Danes je zapustil Gorico deželni šolski nadzornik g. Ant. Kl od i č; odrinil je na novo svoje mesto v Poreč; spremili so ga do kolodvora mnogi prijatelji. V torek večer se je bilo zbralo v gostilnici pri Catarini-u lepo število profesorjev srednjih šol k razhodnj i večerji, ktera je bila — negledé na okoliščine, ko jej je bila prilika — v marsikakem oziru zanimiva. Tako na priliko je imel gimnazijski vodja — stařešina med nazočimi mlajšimi profesorji kakih 5 nekdanjih svojih učencev (iz 2 gimnazij) in ti učenci so imeli tudi že svoj narod pri mizi; gospod nadzornik sam je imel med nazočimi svoje učitelje. Občutke. ki se o tacih okoliščinah v učiteljskih prsih budé, vé ceniti vsak šolnik. Dalje je omembe vredno to, da so bili med Klodičevimi spoštovalci 4 raznoje-zičnih dežel rojaki. Sol vsej svečanosti pa — se ve da — so bile zdravice s šampanjevcem. Marsikaj bi-stroumno-šaljivega je bilo slišati; živahno ploskanje se je odmevalo na priliko po napitnici ,,grossprofessor"-ju Sch. v smislu (duševnega) grossvater-ja, ker je imel v veseli dražbi svoje učiteljske vnuke, samega sebe pa — in spretnost njegova za napitnice je že znana — je prekosil g. nadzornik sam. Napival je po skupinah za-stopnikom vseh raznih znanstev v šaljivo-resnih karak-teristikah posamnih ved in naloge dotičnih profesorjev. Takih medsebojnih pobratimij nismo v naših učiteljskih krogih dosedaj veliko, doživeli, pa tudi tako prisrčnih slovesnih veselic ne. Je pa tudi mladi mož, kteremu je to veljalo, vse časti vreden. Skoda le, da ga je zgubila naša goriška dežela, za ktero je bil kakor navlašč vstvarjen. V Gorici 17. dec. (Čitalnica) je imela sinoči glavni letni zbor. Vže veliko let se ni sešlo toliko družnikov, kakor letos, kar je znamenje — če obilno število de-ležnikov kaj druzega ne pomeni(!?) — da se v novem poslopji vsi prav dobro počutimo. Z dvema izjemama je ves lanski odbor z odlično večino glasov na novo potrjen. Samo gg. dr. Lavrič namreč, in telegrafist Klavžar sta izvoljena za namestnika, in prišla sta na njuno lansko mesto v odbor gg. Dolenec (trgovec) in V. Kumar (učitelj). Za predsednika in denarničarja, ktera sta se posebej in poprej zopet volila, sta skoraj edinoglasno zopet izvoljena stebra naša: dr. Tonkli in Jeglič. Druzega zdaj ne želimo, nego to, da bi se v kratkem izpolnila želja predsednikova, ki je tudi naša, da bi se sestavil pevski zbor, in da bi se nam napravile glediščine igre. Prav težko nam dé, ko beremo o slovenskih glediščinah predstavah in izvrstnih pevskih zabav v Ljubljani, mi pa moramo tacih zabav pogrešati! — Ker že o čitalnici pišem, naj še omenim, jej Je nedavno pristopil naš deželni glavar grof Ćoronini. Vljudnost za vljudnost: pristop njegov je brž ko ne sad sijajnega plesa preteklega novembra, h kteremu je bil med drugimi imenitnimi možmi povab-ljen tudi on. — Slednjič slišim, da je prejšnji čitalničini odbor „Soči" stanovanje v svojih prostorih odpo-vedal, in to menda zarad nekih navskrižnosti o najem- V v • • * \ Jk jflfl. B I I ■ t scini. Iz Vranskega. (Narodna naša čitalnica) ima 26. dne t. m., to je, na Štefanovo, „besedo" in tombolo. Pri tej besedi bode g. J. D. Búdna, nadaljeval zani-mivo razpravljanje prirodoslovno ,,o notranjem bitji zemlje", nem gospodarstvu gosp A. Pis kár u pa )) o narodno-napredoval- matematike na ljublj. preparandiji sta bila ministru le Beseda se začne ob pol uri dva kompetenta priporočana, ker na ostale tri se ni zvečer. Vse čitalničarje, še posebno kmečkega stanu, mogel ozir jemati. — V tej seji je bilo tudi pismo go-vljudno vabimo s tem dostavkom, da je vstop v citai- spoda ministra za nauk in bogočastje na znanje dano tem razpravam dopušcen tudi vsem vnanjim, s kterim je odgovoril na interpelacijo namestnikov de meo i ako jih vpeljuje kak čitalničin ud. Odbor. želnega odbora, zakaj da so se oddale učiteljske službe ^ ^SA « «M M «A M ^ ^ Y I_ Í 1 1 • 1/ • %/ 1 Iz Idrije. (Čitalnica nasa) napravi občni zbor 22. na gimnaziji novomeški brez zaslišanja deželnega šol- ~ ' " skega sveta. Odgovor na to interpelacijo je podoben decembra zvečer ob Ker se bode o važnih za- devah glasovalo, in se po §. 20. pravil bode tudi volil navadnim odgovorom, kedar vlada odgovarja na inter- nov odbor, želeti je obilo vdeleštva gosp. družbenikov pelacije. pri občnem zboru, v kterega vnanje in domaće uljudno odbor. Iz Postojne 19. dec. (Čitalnica nasa) je napravila (Prof Solar) je imenovan za uda c. kr. dežel vabi nega šolskega sveta. dne u. m. besedo na korist pogorelcem postonjskim, Ljubljano, kjer ostane do Gosp. L. Sve tec je včeraj přišel iz Pešta v ki se je v vseh oddelkih izvrstno vršila in siromakom januarija (Za nacrt realkinega šolskega po slop ja) ki naklonila nad 100 gold, čistega dohodka. 26. dne t. m. bode spomladi začela zidati kranjska hranilnica se napravi zopet veselica v čitalničinih dvoranah po razpisane dve sledečem programu: 4. Deklamacija. Godba. Godba. Petje. Tombola. ga sto nagradi, namreč 1500 gold. za najbolji načrt in 1000 gold, za najboljega po unem. Načrti. iz neži". Godba. Saloigra „Mutecť je pro- gram jako zanimiv, nadjamo se obilo gostov domaćih in vnanjih. Hotederšica pri Logatcu 14. grudna. nesreča nam je žugala dne 29. novembra t. — — -j - - ---------- ------—----o ^ r * " Veseloigra „Svojeglav- delani na podlagi predpisov, ki se dobivajo v hranil m,,*™ u j£er V.™ __i____1______ i oti nici, se sprejemajo do konca marca 1871. (Od dramaticnega društva) v nedeljo v deželnem gledališči dana igra „Matiček se ženi" je zopet Velika našla obilnega in zadovoljnega občinstva; večidel vse > ko je naloge so bilejv dobrih rokah okoli pol treh popoldne v hiši štev. 10 po neznanem likoval gosp. SusteršiČ vzroku goreti začelo ; tako, da v malo trenutkih varu&U gui ctl , v ixia.iv/ ucuuiaiii jc uu« vsa s slamo pokrita streha v plamenu. Strah vaščanov bila )) Matička* ; ki v se je posebno pa se je od kakor vstvarjen za (Občni zbor čitalnični) bo 26. dne m. to je, y Of* a OiaiilU w««"1" » ^/.««v««. i uuuuuv » «fVI VH/M/WI/VVIfl/y flVi UUU t. 1X1. y tu J« je bil tem veči, ker je imenovana hiša sredi vasi in na dan sv. Stefana ob pol enajsti uri dopoldne s slede okoli nje so druge tudi s slamo krite hiše prav na čim dnevnim redom: nagovor predsednikov bila tem veča, ker so bili večidel moški pri pregledovalcev računov, e) gosto, tako, da se skoraj streha strehe dotikuje. Nevar-nost pa je delu v gozdu in je v začetku vihar plamen na sosedne nika in 15 odbornikov hiše zaganjal tako, da je že začela streha sosedne hiše nikov. goreti. K sreči so možje iz sosednih vasi Godoviča inRavnika v obilném številu hitro na pomoč prihi- meseca. Dnevni red mu je že določen tako-le: . . . po- ročilo taj niko vo, c) poročilo blagajnikovo, d) volitev treh volitev predsednika, blagaj-nasveti posamesnih družbe- (Občni zbor „Slovenije") bode prve dni januarja teli in da so po pametnem svetu in pod vodstvom našega prečastitega gospoda fajmoštra in g. Adolfa Jakšeta iz za- Ljubljane, kteri je po opravilih ravno v vasi bil dušili plamen tako, da je pogorela sama omenjena hiša. razglašenemu 1. decembra govor predsednikov, novega odbora, 4) razprava o društvo „Slovenija na- poročilo tajnikovo 9 volitev ali sledečih zadevah: pritrdi programu jugoslovanskemu društvo v Ljubljani Sveta dolžnost me sili, da v imenu vse soseske pre- „Slovenija odobri adreso deželnega zbora kranjskega srčno zahvalo izrekujem vsem pomoćnikom našim, ki 30. avgusta 1. 1., c) nasvet o napravi kmetijskih in ro so nas rešili grozovite nesreće! Janez Korčé 9 župan 30. avgusta kodelskih pripomočnih blagajnic po deželi na Kranjskem. predlogi posamesnih družbenikov. — Dan zborova Sodražici 16. dec. (TukajŠnjo bralno društvo) nj a se odločno naznani prihodnjič. napravi 28. dne t. m. zvečer ob pol šestih veselico 9 kteri vse ude vljudno vabi odbor. Iz Ljubljane. (Deželni Šolski svet) je v poslednji reči na svoji seji med mnogim družim rešil sledeče vprašanje okraj nega šolskega sveta v Planini: ali naj veseloigra v (Deveta slovenska predstava) dramaticnega društva v deželnem gledališči bo v pondeljek 26. decern bra, to je na praznik sv. Stefana. Predstavljale se bodo tri nove igre in sicer: de janji 9 „Medeni tedni," prav zabavna^ in lepa igrica, se za idrij sko solo voli krajni šolski svèt ali ne? je dalje melodijozna opere ta OfFenbahova „Čarobne gosli" bilo sklenjeno > da z a z daj še ne 9 dokler zarad te in konečno času primernaigra s petjem „Sveti večer v\ A il n i v\ ri êr\ đr\ A mrv «t-r 4-n ^ /\ #1 viaITAII CL^il šole še ni razprava med ministerstvom nauka in financ na straži". Vse naloge so v tako dobrih rokah 9 dognana, ker idrijska ljudska šola ne spada pod tisto moremo pričakovati posebno zabavnega večera. Občine vrsto šol, o kterih govori šolskega nadzorstva stvo pa naj s prav obilnim obiskom prizna dozdaj vspešno delovanje dramaticnega društva, da se bode tem prebivalci s v. Duha so řešeni žabniške šole in njihovi otroci se zopet všolajo v Lok o; žabniški šoli pa dalje bolj krepko razvijala domaća muza. Sedeži si se je dovolilo 60 gold, letne podpore iz normalnega bodo dobivali, kakor po navadi, v odločenih urah pri šolskega zaklada; tako bode konec strastnim prepirom kasi ali pa v pisarnici dram, društva, sosednih vasi (Občni zbor telovadnega društva „Sokolau) bode — vprašanje profesorjev ljublj. gimnazije - \yyv\jivb vvbvu11>oui* kaji wouvuj zarad šolskih p oči tni c gledé na novo določbo počitnic 29. dne t. m. ob 7 uri zvečer v telovadnici. ljudskih šol je bilo řešeno s tem, naj počitnice gimna- — (Mož dveh žen.) Omenili smo že konečne obrav zijske ostanejo po stari navadi; — konflikt med kočev- nave pri deželni sodniji z nekim Alfredom Menin skim c. kr. okrajnim glavarjem in ondašnjim šolskim gerjem vitezom Lerchenthalom zarad jako red tem, da se je pritožnik na- kega hudodelstva dvoženstva. Ker je stvar zanimiva i i nadzornikom je bil rešen s potil na jasno postavo šolskega nadzorstva ; tako so naj v kratkem povemo tvarino z a t o ž b e. Zatoženec tudi nektera druga vprašanja c. kr. okrajnih glavarjev Nemec, akoravno v Krapini rojen, je šel z avstrijskimi 1 • I ___ V il - * m w • it • n r t • t « • • • 1 t _ _ _ f__ _____ bila řešena z napotkom na to postavo; nekterim uči- prostovoljci v Mehiko, kjer je iz armade kmalu pre ^teljem je bila denarna podpora in 24 revnim pa vred- stopil straži cesarjeve palače. Leta 1866. se je tam nim preparandom so bile polovične državne stipendije seznanil z neko Rozarijo Perez-evo, hčerko vdove podeljene; — za učiteljsko službo iz prirodoslovja in kavarnarja, ter jo po katoliški šegi vzel v zakon. Po \ smrti cesarja Maksa in razpađu mehikanskega cesarstva stran zakonskega stanů svojega varovanca utegnejo za se je vrnil z drugimi vred nazaj v Evropo in popustil ktero drugo kažnjivo dejanje gledé na konkubinat ali na po zvijači dobljene denarne podpore za dokaz slu-Evro'pi dobi kako službo. "Domů přišedši ne prikriva žiti, tukaj pa gré za hudodelstvo dvoj nega zakona nikomur, in tudi svoji materi ne, daje oženjen, ~ •. , Novem ženo, kteri je bljubil, da pride za njim, kedar si on v in sploh se je ta govorica razširila po deželi mest je služil za poštnega odpravnika, se se- varovanec obsodil , ajci jo ojiuoit aw uuj/i«»"'*»»'; gospodičino M. Konšekovo, ktera je imela šolo ki s předloženími pismi nikakor ni dokazano itd. tako nejasnem slučaji ni mogoče, da bi se njegov večemu naj bi se vsa stvar izro- > čila po 4. reda kaz. pravde zakonski sodniji ali pa odgojevanje deklištva; a ker se ta noče pečati z oženje- celó preložila, da bi se vnovič pozvedelo zarad veljave mm y zatrosil jame on tajiti svoj zakon, češ, da je to govonco dokazov. — Zatožencu vidno prihaja lože pri srcu med da bi od svoje matere dobil večo de- tem govorom, ter je nekaj bolj veselega obraza. A govor &<*tl UOll lu £à€Xh\J y VICU UI VU O f VJW uioiwa v f ~v vwm-» ^vt wj. jv uvuwj mvij f UOUlUga VJ KJ k KMLICkm XX gUVUi narno podporo. Da bi jo še bolj prepričal, da je samec, zagovornikov mu ni dovolj pomagal, sodnija se je po- zato dobi od polkovnika Leisserj ni oženil. Ona se dá s priča da se v Mehiki přijela predlogov ces. tožnika in zatoženca spoznala zveza med njima po- krivega hudodelstva dvojnega zakona ter mu odločila staja vedno ožja in sfednjič se poročita 22. septembra še več kakor predlagano kazen, ker ga je obsodila v v fari pri sv. Jakobu v Ljublj mož in Žena, — Kar priue ib uciuiiiii» uupo UA i^uuaj, piiLu&uu auper tu razsuuuu. — \jwemu. bo moramo, aa da zapuščena žena želi zvedeti kaj o nezvestem svojem bo otrok iz druzega zakona po postavi zakonsk, da- kar pride iz Berolina dop — ---1----------' f.iv.^.^Muv, UHUVU , ^Ml JO UMOUUU« * Bila sta tedaj težko ječo 15 m es e cev. Ves potrt naznani obsojeni na Dunaj pritožbo zoper to razsodbo. Omeniti še moramo da možu in da se revi z otrokom tako slabo godi, da se uju*u, m u« oc iw. « ----- 0—, — siravno je zakon razrušen, kakor je dr. Razlag jasno je obrnila do nemškega podpornega društva v Mehiki, dokazal iz konkordata od 8. oktobra 1856. 1., št. 185, :o kot ženi Nemca. in ces. ukaza od ktero jej je tudi dalo malo podpo Na to se mu natveze pravda, da pride v sodnijsko pre nika junija 1858. UUHUM WW xj % JUUIJH J.UUU« 1., Oil xj ÍJ Ulíil i vsled kterega se otroci za zakonske imajo št. 92 drž. zakoče X>a IO se ili u uabvoao pavu a, ua piuo v ouuuijonw [íio juiua, voicu aioioga do utiuu Za&UliSJVtt llličtju , lo iskavo, ktera je trajala blizo 2 leti in spravila mnogo eden roditeljev ni vedel za zakonski zadržek; s tem dokazov zoper njega na dan, dasiravno je vse tajil, ukazom je ta določba postala obcna postava, ki veljá Dobilo se je nekaj pišem, ktere je on iz Novega mesta za vse državljane in ko bi ravno konkordat ne veljal pisal Rozarij i dalj pišem iz Mehike, in pridj je bilo poslanih tudi nekaj druzih veljati mora ta ukaz še vedno tudi za 28 milijonov ka bil poročni list iz cerk- toličanov v našem cesarstvu, ker bi se sicer s 7 milijoni pisnika v Mehiki; našla se je dalje še priča nekatoličanov ugodniše ravnalo. venega poroke itd prebralo in bilo vendar ni bilo. Slovesnost v dvorni cerkvici z nekimi Pri obi pokazalo, a on sicer vse za poroko pripravlj se je zatožencu vse to v enomer taji, rekoč, da je f a da poroke srebernjaki je bila na videz 9 božni duh Rozarije in njene žlahte, zlasti matere; tedaj ni bil zakon nič druzega ko privoljen konkubinat Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Danes imamo s političnega polja malo novic po- 3 in ga imate še toliko, da da bi se potolažil po- vedati. Delegaciji v Peštu ste ustavile delovanj novem letu; delà Priča Schaffer, fregatnistotnik, kteri je bil poprej toženca prednik, ni bil pričujoč tišti čas in je namest- Tudi cesar in ž njim trij začnete 10 dni po ga ne bote dovršile pred koncem meseca januarija, po ogerska delegacija zeló počasna sebno zato ker nika Pradillo imel; na dvoru pobožnega cesarja Maksa državni ministri (Beust, Kuhn in Lonyay) so se 18. dne t. m. iz Buda-Pešta vrnili take sleparije niso nikdar podpirale.— Priča Hor vat na Dunaj, cesar pa gré kmalu v Tirole, da ondi čez potrdi 1U uai IJU Ulov uiauMi A 4 «VM v * » w u ^J y vvuui gl u Ui CHU V JL 11 uiv y Ud \J u \ da je bil nazoč pri civilnem zakonu. Vrh teh božične praznike na gradu Trautmansdorfu ostane je še mnogo druzih dokazov, ktere zarad obširnosti že celo zimo cesarica prebiva tukaj preskočimo 9 novih ministrih ni kteri mu je dal zaželj to naj še omenimo da Leisser redil to pismo le na podlagi mehikanskih ktere pa se zadeve straže palače niso zapisovale še ne duha ne sluha; da bi federalističnimožje že zdaj pismo, da ni oženjen, je na- prišli do krmila, ni misliti; za ministre stare Giskrove garde tudi ustavoverci ne marajo, drugi liberalci si pa pisnikov, v Po tudi ne upajo na vrhunec stopiti, ker dobro vedó da IVbWlU OU tíWUV f V U VI wuv» j/míwwv ? WAV. A V v V4VIA 41V ± J f ÍUWUVV g VVJ £S1 LI y i\Vl UUUi V Y CUU y U( končanem dokazovalnem obravnavanji je državni tožnik so kmalu spet na tleh. Res smo tako deleč jo priribali H toženca je ostal pri zatožbi in pretresši vse dokaze zoper predlagal, da se obsodi v let težk da je še ministrov težko dobiti 9 Državni kancelar Beust ječo, ter da sodnija izreče, da j na pom čeških deklarantov dr. Rie stavi plemstva evelj tudi drugi zakon po po- gerju tako strastno in tako neprevdarjeno odgovoril, da ou , luui naj actif vuouvv i^^wwi ^iuiuwu oc v lui, via líxkju y jxi jo rv Zagovornik dr. Razlag je v izvrstnem je spraviti v pravi kolovoz zatoženec izgubi priimek se vidi da mož ki je Avstrijo tako zavozil 9 ne more Crnomorskom vpra govoru spodbijal dokaze, rekši, da ni ne eden jasen, šanju je pristopilo zdaj še Luksemburško, ktero je Vkljub težavnemu stanju zagovornika v taki zadevi se pruska vlada tako s trte izvila kakor francosko vojsko. je jako odlikoval in posebno povdarjal vse neredno bilo, da predio 9 da je v Mehiki Iz francosko-nemškega bojišča nič posebnega; nem pisma nimajo postavne ška armada še zmirom nima poguma bombardirati Pa veljave, ker poročni list, ki je posnetek iz poročnih riza; nasproti pa se sliši, da francosko armado čedalj matic, nima podpisa in ime Palacios ni poverjeno, kakor bolj navdaja navdušenost za boj. i le v mednarodnem občenji predp Jivosti je Takih pomanjk več dokazal in med temi tudi to, da no be na priča ni bila zaslišana, ki ste vsled poročnega izpiska pri poroki zraven bili, namreč : nevestina sestra Reg Hvaležno potijujem milodare za ubogo vdodo od gosp > b Z Dr Bleiw in Dragotin Wagner. Horvat po predloženih pismih ni 50 gold. Za pogorelce v Klecah od gosp. Antona barona Zoisa bil pričujoč pri poroki, ampak le pri informaciji in pred Pradillom, poveljnikom cesarskega dvora, sam pa je trdil, da je pri poroki bil, vendar je přistavil, da mu niso znani cerkveni obredi, ker nikdar sam ni bil ijal v svojem Žitna cena v Kranji 19. decembra 1870. oženjen Dr. Razlag je na dalj 70. Vagán p senice 6 fl. 10. rži 4 fl. 20. ječmena 2 fl. ovsa 2 fl. 20. sorsice 4 fl. 60. govoru, ki je dobre tri četrt ure trajal, da osumbe za- 3 fl. 20. — krompirja 1 fl. 65. — fižola 3 fl. 52 ajde 3 fl. 80. prosa Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.