NJ Č Š LJ na ! v ž Až J č iz Besede v vsakdanji rabi 2 Avtorica Dafne Marko Predmet Slovenščina v šolah s slovenskim učnim jezikom in dvojezičnim slovensko-italijanskim poukom v Italiji Ciljna skupina Prvostopenjska srednja šola Projekt Nadgradnja in aktualizacija jezikovnega portala SMeJse – Slovenščina kot manjšinski jezik je bil izbran v okviru Javnega razpisa za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letih 2020 in 2021. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Naslov Besede v vsakdanji rabi 2 avtorica Dafne Marko Zbirka Rastoča slovenščina UredNika Maja Melinc Mlekuž, Boris Kern delovNa skUpiNa Alex Devetak, Nastja Gherlani, Dunja Grgič, Boris Kern, Dafne Marko, Maja Melinc Mlekuž, Martina Pettirosso, Vito Poredoš receNZeNta Andreja Žele, Gjoko Nikolovski Založnik Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) vodja projekta Maja Melinc Mlekuž Grafično oblikovanje in prelom Martina Pettirosso Učne enote in drugo projektno gradivo najdete na spletnem portalu SMeJse – Slovenščina kot manjšinski jezik. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in študijski knjižnici v Trstu COBISS Trst 2021 TELO IN ZDRAVJE 1. Oglej si posnetek na spodnji povezavi in odgovori na vprašanja. https://www.youtube.com/watch?v=0QUvCECXbBY&ab_channel=TVInfodrom • Kaj počne prva intervjuvanka Julija za ohranjanje zdravja? • Kako se Josip umiri in sprosti? • Kateri intervjuvanec omeni pomembnost druženja s prijatelji? • Kaj bi Katja želela spremeniti, da bi živela bolj zdravo? • Kako pa ti skrbiš za zdrav življenjski slog? 2. Posnetek si oglej še enkrat in vstavi manjkajoče besede. Jaz mislim, da živim zelo zdravo, ker se dovolj zdravo ______________, dovolj spim, dovolj pijem, veliko se ______________ s športom. Skrbim za svojo ______________, se tudi veliko ______________. Pojem zajtrk, kosilo in večerjo. Ne pojem ______________ ______________. Vadim trobento, ker se mi zdi, da se takrat umirim in nekako umirim ______________. Zdi se mi v redu, da se kdaj ______________, se malo ______________ s sladkarijami. 3. Besedam v razpredelnici dopiši sopomenko. Pomagaš si lahko s Slovarjem sopomenk sodobne slovenščine: https://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/. prehranjevati se higiena ogromno umiriti se 3 4. V posnetku slišimo besedi cuker in probati. Pomisli, ali bi ti dve besedi lahko uporabil/-a v knjižnem (standardnem) jeziku. Poišči knjižne (standardne) različice besed. Besedi cuker in probati sta _______________ besedi. Uporabljamo jih predvsem pri govoru in v neformalnih situacijah. Beseda cuker pomeni _______________, beseda probati pa _______________. 5. Preberi spodnjo poved in razmisli, kateri sklon uporabimo pri določenih glagolih. Vsakemu glagolu dopiši še tri primere. Veliko se ukvarjam s športom. Sklon: _________________________________ Ukvarjam se s/z: _________________________ Ne pojem ogromne količine. Sklon: _________________________________ Ne pojem: ______________________________ Vadim trobento. Sklon: ________________________________ Vadim: ________________________________ 6. Kaj lahko naredimo za zdrav življenjski slog? Pogovori se s sošolcem ali sošolko. • Zakaj je pomembno, da ponoči dovolj spimo? • Ali je ukvarjanje s športom dovolj, da ostanemo zdravi? • Kako bi spodbudil/-a prijatelje in prijateljice, da bi se bolj zdravo prehranjevali? • Kaj lahko počnemo v prostem času, da se sprostimo in umirimo? 7. V slovenščini poznamo veliko frazemov z besedo zdrav. Razmisli, kaj pomenijo spodnji frazemi in jih poveži z ustreznim pomenom. Pomagaš si lahko s Slovarjem slovenskih frazemov: https://www.fran.si/192/janez-keber-frazeoloski-slovar-slovenskega-jezika. zdrav kot dren/zdrav kot riba nič se mu ni zgodilo ostati živ in zdrav imeti zdrav videz imeti zdravo barvo biti zelo zdrav 4 8. Frazeme iz zgornje naloge uporabi v besedilu. Marko, zelo me skrbi, ker greš sam na izlet. Upam, da ostaneš _______________________. Dedek je zdrav _______________________. Nikoli ne zboli! Po nesreči je Tina videti veliko bolje, ima že _______________________. 9. Spodnjim slikam pripiši ustrezne besede. lekarna zdravstveni dom medicinska sestra injekcija zdravnik operacijska soba ambulanta čakalnica zdravstvena kartica zdravila bolnišnica napotnica 5 10. Zgornje besede in izraze vstavi v besedilo. Ko zbolimo, najprej pokličemo _________________. Ta nam pove, kdaj se lahko oglasimo v izbranem _________________. Ko pridemo na pregled, pokažemo svojo _________________ in počakamo v _________________. Ko nas _________________ pokliče, vstopimo v _________________ in počakamo zdravnika. Ta nam po potrebi predpiše _________________, ki jih dvignemo v _________________. Če potrebujemo še pregled specialista, nam zdravnik napiše _________________. Včasih potrebujemo tudi operacijo. Takrat gremo navadno v _________________. Ko smo na vrsti za operacijo, nas odpeljejo v _________________. Tam po navadi dobimo _________________, ki nas uspava. 6 11. Povedi iz okvirčka pripiši k ustrezni sliki. Pravilnih je več rešitev. Pozdravljeni, naročila bi se na pregled pri zdravniku. Boli me grlo in močno kašljam. Potrebujem aspirin in sirup proti kašlju, prosim. Kakšne težave imate? Gospa Novak, prosim v ambulanto 4. Ja, lahko se oglasim tudi dopoldne. Imate kakšne tablete proti alergiji na cvetni prah? Tudi vi čakate na dr. Kovača? 7 PAZI! Če si bil pozoren, si opazil, da smo pri prejšnji nalogi aspirin zapisali z malo začetnico. Zakaj? Imena zdravil (npr. Aspirin, Lekadol, Digenol) sodijo med lastna imena. To pomeni, da gre za ime zdravila na škatlici oz. ime, ki ga je izbral proizvajalec. Pri zdravilih pa velikokrat govorimo tudi o učinkovini oz. celi vrsti zdravil, ki delujejo na podoben način. V tem primeru govorimo o občnih imenih. Če zapišemo Aspirin, mislimo točno določeno zdravilo s tem imenom. Če zapišemo aspirin, pa govorimo o kateri koli vrsti tablete proti glavobolu. Nekatere vrste zdravil se uporabljajo zelo pogosto in so tako prešle v občno rabo. Pri teh vedno uporabimo malo začetnico. 12. Tvori poimenovanja za zdravstvene delavke in delavce. Pomagaš si lahko tudi s slovarjem: https://www.fran.si/. zdravnik – zdravnica medicinska sestra – kirurg – pediatrinja – babičar – 13. Preberi dialog med gospo Novak in medicinsko sestro ter vstavi manjkajoče besede ali izraze. Gospa Novak: Pozdravljeni. Rada bi se naročila na ______________ pri dr. Koželju. Medicinska sestra: Pozdravljeni. Kakšne ______________ imate? Gospa Novak: Zelo me boli grlo, teče mi iz ______________ in kašljam. Medicinska sestra: V redu. Imate čas jutri dopoldne? Gospa Novak: Imam, seveda. Kdaj se lahko ______________? Medicinska sestra: Potem pa vas bom naročila za pregled ob 10. zjutraj. S seboj prinesite zdravstveno ______________. Gospa Novak: Najlepša hvala. Prosila bi tudi za ______________ za dermatologa. Medicinska sestra: Seveda, bomo uredili. Gospa Novak: Hvala. Na svidenje. Medicinska sestra: Na svidenje. 8 14. Vstavi manjkajoče predloge (v, na, proti, k/h, za, s/z, pri, za). Pozoren/-na bodi na to, v katerem sklonu so besede, ki sledijo predlogom. Mojca ima gripo in je morala ___ splošnemu zdravniku. To zdravilo izdajamo samo ____ recept. Moja sestra že dve leti ni bila _____ svojem zobozdravniku. Imate morda sirup ______ kašlju? V vrtcu se je okužil ____ virusom. Kdaj lahko pridem _____ pregled? Jutri imam pregled ____ zdravstvenem domu v Trstu. Potrebujem napotnico ____ dermatologa. Dedek je zbolel ____ rakom. 15. Popravi napačno zapisane besede. Zdravnik je povedal, da je Martin utrpel zvinj gležna. Mojca je včeraj dobila inekcijo v ramo. Simptomi gripe so vročina, glavobolj in kašlanje. Gospa Novak, prosim pridite v ambulanco 3. 16. Poimenuj dele telesa. Dopiši tudi oblike za množino. 9 17. Preberi besedilo. Podčrtanim samostalnikom dopiši spol, sklon in število. Med notranjimi organi so najpomembnejši srce, jetra, pljuča, ledvice in želodec. Jetra imajo osrednjo vlogo pri presnovi, prav tako so odgovorna za prečiščevanje krvi. Ledvice so namenjene izločanju odpadnih snovi iz telesa. Na desni in levi strani imamo po eno ledvico. Srce je osrednji notranji organ, ki po žilah pošilja kri. Krvožilni sistem je povezan tudi s pljuči, ki nam omogočajo dihanje. spol število sklon jetra presnovi krvi izločanju strani žilah pljuči 18. Kaj je skupna lastnost samostalnikov pljuča in jetra? Ali jih lahko uporabimo z glagolom v ednini? Razmisli in dopolni. Samostalnika pljuča in jetra sta _______________ samostalnika. To pomeni, da imata samo obliko v ___________, prav tako je glagol vedno v množini. Drugi primeri, ki jih poznam: ________________________________________________________ PAZI! Pri sklanjanju samostalnikov srce, pljuča, možgani, jetra, kri, okostje, živčevje ipd. imamo pogosto težave. V preglednicah najdeš vse pregibne oblike za samostalnike srce, možgani in kri. Pri sklanjanju težjih besed si lahko pomagaš s prosto dostopnim leksikonom besednih oblik Sloleks. 10 ednina dvojina množina srce srci srca srca src src srcu srcema srcem srce srci srca srcu srcih srcih srcem srcema srci ednina množina kri možgani krvi možganov krvi možganom kri možgane krvi možganih krvjo možgani 19. V besedilo vstavi pravilne oblike samostalnikov v oklepajih. Pri teku in drugih ______________________________ (športna aktivnost, mn.) moramo biti pozorni na svoje počutje. Če začutimo bolečino v ________________ (pljuča), se moramo nemudoma ustaviti. Pri fizični aktivnosti se utrip ________________ (srce) močno poviša, prav tako pride do ________________ (možgani) manj kisika. Pri teku moramo paziti, da si ne zvijemo ________________ (gleženj) ali poškodujemo ________________ (stopalo, mn.). Pred začetkom moramo ogreti ________________ (sklep, mn.) in ________________ (mišica, mn.). Ne smemo pozabiti ogreti tudi ________________ (rama, mn.). Po vadbi sledijo raztezne vaje. Ko se raztezamo, se najprej vedno obrnemo proti levi ________________ (noga). Na desni strani so jetra, ki se pri telesni vadbi napolnijo s ________________ (kri). 11 PAZI! Nekateri samostalniki se namesto v dvojinski obliki z enakim pomenom uporabljajo v množinski obliki. Pogosto gre za stvari, ki so v paru, npr. roke, noge, kolena, gležnji, stopala, dlani ipd. Te besede torej uporabljamo v množini, tudi ko v resnici mislimo samo na dva primerka oziroma na par. Tako torej rečemo, da dvignemo roke in ne roki; ogrejemo gležnje in ne gležnja in pokrčimo kolena in ne koleni. Takšen primer je recimo samostalnik oko. Ko govorimo o čutilu za vid, uporabljamo množinsko obliko oči. Ko govorimo o kurjih očesih in drugih oblikah, podobnih očem, uporabljamo dvojinsko obliko očesi in množinsko obliko očesa. ednina dvojina množina množina (!) oko očesi očesa oči očesa očes očes oči očesu očesoma očesom očem oko očesi očesa oči očesu očesih očesih očeh očesom očesoma očesi očmi 20. Preberi spodnje frazeme, reke in pregovore in razmisli, kaj pomenijo. Pomagaš si lahko tudi s slovarji na portalu Fran: https://fran.si/. Smeh je pol zdravja: ___________________________________________________________ Srce pade v hlače (komu): _______________________________________________________ Vihati nos: __________________________________________________________________ Oprati komu možgane: _________________________________________________________ Imeti dober želodec: ___________________________________________________________ Gledati koga izpod čela: _________________________________________________________ 12 21. V korpusu Gigafida preveri, katera zveza se pogosteje pojavlja. Obkroži ustrezno zvezo in jo uporabi v povedi. zboleti za rakom zboleti z rakom Primer:______________________________________________________________ sirup za kašelj sirup proti kašlju Primer:______________________________________________________________ umreti za boleznijo umreti zaradi bolezni Primer:______________________________________________________________ zboleti na ledvicah zboleti v ledvicah Primer:______________________________________________________________ okužiti se z virusom okužiti se na virus Primer:______________________________________________________________ trpeti za gripo trpeti zaradi gripe Primer:______________________________________________________________ 13 22. Preberi besedilo o človeških možganih in reši naloge. Za možgane moramo skrbeti kot za srce Strokovnjaki opozarjajo, da so bolezni možganov velik problem tako za slovensko kot za evropsko družbo, na katerega se prepočasi in slabo odzivamo. V Sloveniji je skupno kar 570.000 možganskih motenj, medtem ko ima petina populacije vsaj eno možgansko bolezen. Po nekaterih ocenah je pri nas 50.000 ljudi doživelo možgansko kap, vsaj 20.000 bolnikov trpi za demenco, medtem ko ima približno 4500 bolnikov Parkinsonovo bolezen. »Natančnih podatkov sicer nimamo, ampak številke so ogromne. Zato si prizadevamo povečati osveščenost ljudi o možganskih boleznih in s pomočjo raziskovanja izboljšati predvsem preventivo, večjo pozornost pa je možganom treba nameniti tudi v sklopu študija medicine,« je nekatere ključne pomanjkljivosti slovenskega zdravstva izpostavil Blaž Koritnik s kliničnega oddelka za nevrofiziologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana. S pomočjo raziskav do rezultatov Medicina je pri zdravljenju možganskih bolezni v zadnjih desetletjih sicer dosegla viden napredek. V zadnjem času tako vse bolj združujejo področje psihiatrije in nevrologije v področje bolezni možganov. Če so bili v preteklosti v medicini možgani najbolj zapostavljen in skrivnosten organ ter so zdravniki bolnike s hujšimi možganskimi boleznimi le nemočno opazovali, pa danes slovenska medicina intenzivno preučuje možgane in dosega napredke v zdravljenju. »Imamo možnost, da s pomočjo diagnostike ali skozi gene napovemo večjo verjetnost za pojav katere izmed bolezni možganov ter prepoznavamo simptome mnogih nevroloških boleznih, na primer Parkinsonove in Alzheimerjeve, ki se lahko začnejo izrazito kazati šele dvajset let kasneje,« je pojasnil Zvezdan Pirtošek, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski nevrološki kliniki. S pomočjo raziskav strokovnjaki ugotavljajo določene kombinacije znakov. Na podlagi rezultatov lahko zdravniki danes napovedo, da ima posameznik, ki pri svojih štiridesetih letih zazna motnje voha in spanja ter depresijo, 95 odstotkov možnosti, da čez dobrih deset let zboli za Parkinsonovo boleznijo. Povzeto po: https://www.dnevnik.si/1042516760 14 a) Odgovori na vprašanja. • Koliko možganskih motenj poznamo v Sloveniji? • Katera možganska bolezen je pri Slovencih najpogostejša? • Kaj je treba po mnenju Blaža Koritnika storiti, da bi zmanjšali število bolezni? • Kdaj se je zgodil prvi viden napredek na področju možganskih bolezni? • Na kakšen način lahko napovemo verjetnost za pojav bolezni možganov? b) Je trditev pravilna, napačna ali informacije ni v besedilu? Označi. DRŽI NE DRŽI NI PODANO Vsak peti Slovenec ima možgansko bolezen. Med študijem medicine sta dva predmeta namenjena boleznim možganov. V preteklosti so bili pri zdravljenju možganskih bolezni manj uspešni. Za zdravljenje možganskih bolezni je pomembno samo področje nevrologije. Parkinsonovo ali Alzheimerjevo bolezen prepoznamo 20 let po prvih simptomih. Za možgansko boleznijo najpogostejše zbolijo tisti, ki se ne ukvarjajo s športom. Zelo pomembno je, da ljudi izobražujemo o boleznih možganov. 40-letnik z motnjami vonja in spanja bo zagotovo zbolel za Parkinsonovo boleznijo. 15 REŠITVE 1. naloga ■ Kaj počne prva intervjuvanka Julija za ohranjanje zdravja? Dovolj zdravo se prehranjuje, spi, pije in se veliko ukvarja s športom. ■ Kako se Josip umiri in sprosti? Vadi trobento. ■ Kateri intervjuvanec omeni pomembnost druženja s prijatelji? Mark. ■ Kaj bi Katja želela spremeniti za boljše zdravje? Rada bi jedla več sadja in zelenjave. 2. naloga Jaz mislim, da živim zelo zdravo, ker se dovolj zdravo prehranjujem, dovolj spim, dovolj pijem, veliko se ukvarjam s športom. Skrbim za svojo higieno, se tudi veliko gibam. Pojem zajtrk, kosilo in večerjo. Ne pojem ogromne količine. Vadim trobento, ker se mi zdi, da se takrat umirim in nekako umirim duha. Zdi se mi v redu, da se kdaj pregrešimo, se malo razvajamo s sladkarijami. 3. naloga prehranjevati se jesti higiena čistoča ogromno zelo veliko umiriti se sprostiti se 4. naloga Besedi cuker in probati sta pogovorni besedi. Uporabljamo jih predvsem pri govoru in v neformalnih situacijah. Beseda cuker pomeni sladkor, beseda probati pa poskusiti. 5. naloga Veliko se ukvarjam s športom. Sklon: orodnik (6. sklon) Ukvarjam se s/z: petjem, risanjem, glasbo ... Ne pojem ogromne količine. Sklon: rodilnik (2. sklon) Ne pojem: veliko sladkarij, preveč maščobe, celega obroka ... Vadim trobento. Sklon: tožilnik (4. sklon) Vadim: ples, klavir, petje ... 7. naloga zdrav kot dren/zdrav kot riba = biti zelo zdrav ostati živ in zdrav = nič se mu ni zgodilo imeti zdravo barvo = imeti zdrav videz 8. naloga Marko, zelo me skrbi, ker greš sam na izlet. Upam, da ostaneš živ in zdrav. Dedek je zdrav kot dren/kot riba. Nikoli ne zboli! Po nesreči je Tina videti veliko bolje, ima že zdravo barvo. 16 9. naloga ambulanta čakalnica operacijska soba injekcija medicinska sestra zdravnik bolnišnica napotnica zdravstveni dom lekarna zdravila zdravstvena kartica 10. naloga Ko zbolimo, najprej pokličemo zdravnika. Ta nam pove, kdaj se lahko oglasimo v izbranem zdravstvenem domu. Ko pridemo na pregled, pokažemo svojo zdravstveno kartico in počakamo v čakalnici. Ko nas medicinska sestra pokliče, vstopimo v am-bulanto in počakamo zdravnika. Ta nam po potrebi predpiše zdravila, ki jih dvignemo v lekarni. Če potrebujemo še pregled specialista, nam zdravnik napiše napotnico. Včasih potrebujemo tudi operacijo. Takrat gremo navadno v bolnišnico. Ko smo na vrsti za operacijo, nas odpeljejo v operacijsko sobo. Tam po navadi dobimo injekcijo, ki nas uspava. 11. naloga Gospa Novak, prosim v ambulanto 4. Tudi vi čakate na dr. Kovača? Kakšne težave imate? Boli me grlo in močno kašljam. Potrebujem aspirin in sirup proti kašlju, prosim. Imate kakšne tablete proti alergiji na cvetni prah? Pozdravljeni, naročila bi se na pregled pri zdravniku. Ja, lahko se oglasim tudi dopoldne. 12. naloga medicinska sestra: zdravstveni tehnik zdravnik: zdravnica kirurg: kirurginja pediatrinja: pediater babičar: babica 17 13. naloga Gospa Novak: Pozdravljeni. Rada bi se naročila na pregled pri dr. Koželju. Medicinska sestra: Pozdravljeni. Kakšne težave imate? Gospa Novak: Zelo me boli grlo, teče mi iz nosu in kašljam. Medicinska sestra: V redu. Imate čas jutri dopoldne? Gospa Novak: Imam, seveda. Kdaj se lahko oglasim? Medicinska sestra: Potem pa vas bom naročila za pregled ob 10. zjutraj. S seboj prinesite zdravstveno kartico. Gospa Novak: Najlepša hvala. Prosila bi tudi za napotnico za dermatologa. Medicinska sestra: Seveda, bomo uredili. Gospa Novak: Hvala. Na svidenje. Medicinska sestra: Na svidenje. 14. naloga Mojca ima gripo in je morala k splošnemu zdravniku. To zdravilo izdajamo samo na recept. Moja sestra že dve leti ni bila pri svojem zobozdravniku. Imate morda sirup proti kašlju? V vrtcu se je okužil z virusom. Kdaj lahko pridem na pregled? Jutri imam pregled v zdravstvenem domu v Trstu. Potrebujem napotnico za dermatologa. Dedek je zbolel za rakom. 15. naloga Zdravnik je povedal, da je Martin utrpel zvin gležnja. Mojca je včeraj dobila injekcijo v ramo. Simptomi gripe so vročina, glavobol in kašljanje. Gospa Novak, prosim pridite v ambulanto 3. 16. naloga glava nos roka koleno ustnice gleženj prst zob/zobje nožni prst/prst na nogi zapestje oko uho 17. naloga spol število sklon jetra srednji množina imenovalnik (1.) presnovi ženski ednina mestnik (5.) krvi ženski ednina rodilnik (2.) izločanju srednji ednina dajalnik (3.) strani ženski ednina mestnik (5.) žilah ženski množina mestnik (5.) pljuči srednji množina orodnik (6.) 18. naloga Samostalnika pljuča in jetra sta množinska samostalnika. To pomeni, da imata samo obliko v množini, prav tako je glagol vedno v množini. Drugi primeri, ki jih poznam: vrata, hlače, očala ... 18 19. naloga Pri teku in drugih športnih aktivnostih moramo biti pozorni na svoje počutje. Če začutimo bolečino v pljučih, se moramo nemudoma ustaviti. Pri fizični aktivnosti se utrip srca močno poviša, prav tako pride do možganov manj kisika. Pri teku moramo paziti, da si ne zvijemo gležnja ali poškodujemo stopal. Pred začetkom moramo ogreti sklepe in mišice. Ne smemo pozabiti ogreti tudi ramen. Po vadbi sledijo raztezne vaje. Ko se raztezamo, se najprej vedno obrnemo proti levi nogi. Na desni strani so jetra, ki se pri telesni vadbi napolnijo s krvjo. 20. naloga Smeh je pol zdravja: smeh pozitivno vpliva na zdravje; zelo zdravo je, če se smejimo Srce pade v hlače: ustrašiti se, izgubiti pogum Vihati nos: biti nezadovoljen Oprati komu možgane: zelo vplivati na nekoga, ga prepričati v nekaj Imeti dober želodec: dobro prenašati stvari Gledati koga izpod čela: nekoga grdo, jezno gledati 21. naloga zboleti za rakom zboleti z rakom Primer: Lani je gospa zbolela za rakom. sirup za kašelj sirup proti kašlju Primer: V lekarni sem kupil sirup proti kašlju. umreti za boleznijo umreti zaradi bolezni Primer: Zaradi težke bolezni je umrl. zboleti na ledvicah zboleti v ledvicah Primer: Leta 2018 je zbolel na ledvicah. okužiti se z virusom okužiti se na virus Primer: Med epidemijo se je veliko ljudi okužilo z virusom. trpeti za gripo trpeti zaradi gripe Primer: Pozimi starejše osebe pogosto trpijo za gripo. 22. naloga a) • Koliko možganskih motenj poznamo v Sloveniji? V Sloveniji poznamo 570.000 motenj možganov. • Katera možganska bolezen je pri Slovencih najpogostejša? Najpogostejša možganska bolezen pri Slovencih je možganska kap. • Kaj je treba po mnenju Blaža Koritnika storiti, da bi zmanjšali število bolezni? Povečati osveščenost ljudi o možganskih boleznih, izboljšati preventivo in možganom nameniti večjo pozornost v sklopu študija medicine. • Kdaj se je zgodil prvi viden napredek na področju možganskih bolezni? V zadnjih desetletjih. • Na kakšen način lahko napovemo verjetnost za pojav bolezni možganov? S pomočjo diagnostike ali skozi gene. b) DRŽI NE DRŽI NI PODANO Vsak peti Slovenec ima možgansko bolezen. X Med študijem medicine sta dva predmeta namenjena boleznim možganov. X V preteklosti so bili pri zdravljenju možganskih bolezni manj uspešni. X Za zdravljenje možganskih bolezni je pomembno samo področje nevrologije. X Parkinsonovo ali Alzheimerjevo bolezen prepoznamo 20 let po prvih simptomih. X Za možgansko boleznijo najpogostejše zbolijo tisti, ki se ne ukvarjajo s športom. X Zelo pomembno je, da ljudi izobražujemo o boleznih možganov. X 40-letnik z motnjami vonja in spanja bo zagotovo zbolel za Parkinsonovo boleznijo. X 19