2004   1. S pomoèjo bo`jega usmiljenja sem raz- trgal in zapustil manihejske spone ter se konèno vrnil v naroèje Katoliške cerkve. Se- daj pa bi bilo prav vsaj premisliti ali celo objokovati to mojo nekdanjo bedo. Bilo je namreè mnogo stvari, ki bi jih moral sto- riti, da ne bi bila semena najbolj pristne vere na tako lahek naèin in v zelo kratkem èasu pregnana iz mojega duha. Le-ta so mi skrbno vsajali `e od deške dobe naprej, a zaradi prevare zvijaènih in zavajajoèih ljudi so se izgubila. Kajti èe bi bil najprej v molitvi in po- bo`nosti trezno ter skrbno premislil glede onih dveh vrst duš, katerima so pripisovali tako razlièni naravi in poseben pomen, bi mi morda postalo jasno (meni, ki sem vedno pri- pravljen na uèenje), da ni nikakršnega `ivlje- nja, ki ne bi `e samo s tem, da je `ivljenje in v kolikor sploh je `ivljenje, ki ne bi spadalo k najvišjemu izviru in zaèetku `ivljenja. O tem pa moremo izpovedovati, da ni niè dru- gega kot najvišji, edini in resnièni Bog. Za eno vrsto duše namreè trdijo, da je sama sub- stanca Boga, druge pa naj Bog ne bi niti us- tvaril. Zaradi tega pa sta dve mo`nosti: tiste duše, ki jim manihejci pravijo zle, so brez `iv- ljenja in sploh niso duše, torej ne morejo `eleti in ne hoteti, ne prizadevati si za kaj ne be`ati pred èim. Èe pa `ivijo in so lahko duše, ki delujejo tako, kot manihejci predvidevajo, ne morejo obstajati na noben drug naèin kot z `ivljenjem. In èe je res, kar zagotovo dr`i, da je Kristus rekel: »Jaz sem `ivljenje,«1 potem ni nobenega razloga, zakaj ne bi verjeli, da so vse duše, (ki to ne morejo biti, ne da bi `ivele), ustvarjene po Kristusu, to je po `iv- ljenju samem. 2. Èetudi se v tistem èasu moje mišljenje še ni moglo sooèiti z vprašanjem, kaj je `iv- ljenje in na kakšen naèin smo ga dele`ni, ter ga prenesti, (to je res pomembno vprašanje, ki zahteva tudi med uèenimi mnogo mirnih debat), bi bil morda lahko uvidel tisto, kar je popolnoma jasno vsakemu misleèemu tudi brez preuèevanja posameznih vlog: da namreè vse, kar naj bi vedeli ali znali, uvidimo ali s telesnim èutom ali z razumskim procesom. Telesnih èutov je po splošnem pojmova- nju pet: vid, sluh, voh, okus in tip. Razum jih daleè prekaša in jih sploh presega. Kdo bi bil torej tako nehvale`en in brezbo`en, da se ne bi strinjal z mano? Zdaj, ko je to do- loèeno in potrjeno, sledimo misli, da je vse, kar spoznamo z dotikom, vidom ali na kateri koli drugi telesni naèin, toliko manj vredno od tega, kar doumemo z razumom, kolikor so sami èuti manj vredni od razuma. Zato ni mogoèe nobenega `ivljenja in s tem nobene duše zaznati s telesnim èutom, temveè samo z razumom. Za sonce pa, za luno in vsako luè, ki jo gledamo z umrljivimi oèmi, tudi sami manihejci pravijo, da jih moramo pri- pisati resniènemu in dobremu Bogu. Naj- veèja norost je na eni strani razglašati, da pri- pada Bogu nekaj, kar zaznavamo s telesom. Na drugi strani pa verjeti glede tega, kar sprejemamo ne samo z duhom, temveè z naj- višjim delom duha, z razumno dušo in samim razumom, to je glede `ivljenja, kakor koli ga `e imenujemo, da mora biti `ivljenje oropa- no in oplenjeno Boga, svojega stvarnika. Èe bi poklical Boga in samega sebe ob tem vprašal, kaj sploh pomeni `iveti, kako daleè je to od vsakega telesnega èuta, kako netele- sno je, mar bi mogel ne odgovoriti? 3 45  #   $ ' #  Ali ne izpovedujejo tudi manihejci, da osovra`ene duše ne samo ̀ ivijo, ampak so celo nesmrtne? In tega, kar pravi Kristus: »Pustite mrtve, da pokopljejo svoje mrtve«,2 ne govori o tistih, ki sploh ne `ivijo, paè pa o grešnikih, kar je edina smrt neumrljive duše. Pavel pa piše: »Mrtva je vdova, ki `ivi v nasladah.«3 Pravi torej, da je obenem mrtva in `iva. Zato bi moral usmeriti pozornost k samemu dejs- tvu, da grešna duša `ivi, in ne k veliki stopnji omade`evanosti, v kateri `ivi. Èe bi lahko doumeval samo z razumeva- njem, verjamem, da bi mi prišlo na misel na- slednje: razum mora biti toliko pred luèjo, ki jo s temi oèmi vidimo, kolikor postavljamo razum pred oèi. A tudi oni zatrjujejo, da je ta luè od Kristusovega oèeta: ali naj bi torej dvomil, da je vsaka duša od njega? Èeprav sem bil takrat tako neizkušen in mlad, ne bi bil v dvomih ne o duši, ne o telesu, ne o èemer koli, da prihaja od Njega. Èe bi le po- bo`no in previdno premišljal: kaj je oblika in kaj je oblikovano, kaj je podoba in kaj v njo odeto, kaj je vzrok èemu. 3. A o telesu sedaj ne bom govoril; tar- nam zaradi duš, spontanega in `ivahnega gibanja, premikanja, `ivljenja, nesmrtno- sti... Naposled to`im, da sem jaz nesreènik verjel, da si je mogoèe vse te stvari prido- biti brez bo`je dobrote. Nisem upošteval, kako velike so. Nad tem, mislim, bi moral vzdihovati in jokati. To bi pretehtal sam pri sebi, preden bi predal naprej njim. Predstavil bi, kako silna je moè razumeva- nja in kako ni v èloveku nièesar, s èimer bi Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni, Prekleta duša, 1525, èrn tuš, 35,7 x 25,1 cm, Galerija Uffizi, Firence.    2004 ( lahko primerjali to odliènost. In ko bi mi ljudje, èe bi to sploh bili ljudje, to priznali, bi vprašal, ali pomeni gledati s temi oèmi tudi razumevati. Ko bi to zanikali, bi lahko najprej zakljuèil, da moramo razumnost duha veliko bolj ceniti kot zaznavanje s te- lesnimi oèmi. Nato bi dodal, da je treba tisto, kar dojemamo z boljšimi sredstvi, nujno oceniti kot boljše. Kdo bi lahko temu oporekal? Torej bi se v nadaljevanju vprašal, ali je tisto dušo mo- goèe zaznati z oèmi ali z razumom? Manihej- ci bi trdili, da jo lahko spoznamo z razu- mom. Ko bi se glede teh stvari strinjali in jih potrdili, bi pokazal, kaj sledi. Duša, ki jo preklinjajo, je boljša kot luè, ki jo èastijo. Prvo namreè spoznamo z umom duha, drugo zaznamo s èutom telesa. Na tem mestu bi se morda ustavili in ne bi hoteli slediti vodstvu razuma. Tolikšna je paè moè starodavnih predstav in zmote, ki so jo dolgo branili in ji verjeli. V tem trenutku, ko bi omahovali, bi mo- ral bolj pritisniti na njih, ne ostro, ne na deški naèin, ne trmasto; ponovil bi, kar so `e priznali, in pokazal, kako bi to morali dopu- stiti. Moral bi jih spodbujati, da bi se skupaj posvetovali; gotovo bi uvideli, kaj se mora za- nikati: ali da mora biti um bolj cenjen kot telesne oèi ali pa da je boljše tisto, kar se spozna z odliènostjo duha, kakor tisto, do èesar se dokopljemo z nièevim telesnim èutom. Ali pa ne `elijo priznati, da se lahko tiste duše, za katere verjamejo, da so sestav- ljene, spoznajo samo z razumevanjem, torej samo z odliènostjo duha? Ali `elijo zanikati, da lahko sonce in luna postaneta znana samo preko teh oèi? Èe bi pa odvrnili, da se vse to lahko zanika samo na najbolj absurden in neèasten naèin, bi svetoval, naj ne dvomijo, da je luè, za ka- tero razglašajo, da jo je treba èastiti, manj vredna od duše, pred katero opominjajo, da je treba be`ati. 4. In èe bi me zdaj zmedeni vprašali, ali menim, da celo duša muhe prekaša to luè, bi odgovoril: seveda. Muha me ne bi odvraèala, ker je majhna; potrjevala bi mi, ker je `iva.  Adriaen Pietersz van de Venne, Pobiranje duš iz vode, 1614, olje na lesu, 98 x 189 cm, Rijksmuseum, Amsterdam. - #  Sprašujemo se namreè, kaj o`ivlja te majèkene ude, kaj vodi tako telesce sem in tja v skladu z naravnim nagonom, kaj ji, ko teèe, premika noge v skladnem redu, in kaj uprav- lja njena krila ter jim daje utrip, ko leti? Ka- kršno koli `e to je, sprevidimo, da je pri tako drobni stvari tako veliko, da premaga vsak za- slepljujoè blišè. Zagotovo nihèe ne dvomi, da sleherni predmet razumskega spoznanja po bo`jih za- konih prekaša vse, kar je èutno, in zaradi tega tudi to luè. Vprašam torej, kaj sprevidimo z razmišljanjem, èe ne tega, da je eno umevati z duhom in drugo èutiti s telesom ter da se prvo od drugega razlikuje po neprimerljivi tankoèutnosti. Zakaj torej ne bi mogle imeti spoznavne stvari prednosti pred èutnimi, èe je `e sam um visoko dvignjen nad èute? 5. Na tem mestu bi morda ugotovil, kar iz tega jasno sledi. Nepraviènost, neumerje- nost in ostale pregrehe duha niso objekt zaz- navanja èutov, temveè razuma. Ugotovil bi torej, kako se zgodi, da lahko celo tisto, kar sovra`imo in štejemo za vredno obsodbe, ven- darle zato, ker je spoznavno, prekosi to luè, ki bi jo morali v njeni vrsti hvaliti. V duhu, ki se dobro preda Bogu, se namreè poraja misel, da ne gre vsega, kar hvalimo, bolj ceniti od vsega, kar grajamo. Najèistejšega svinca, ki ga sicer hvalim, namreè ne cenim bolj od zlata, ki ima pomanjkljivosti. Vse moramo paè presojati znotraj vrste, ki ji pripada. Ne odobravam odvetnika, ki mnogih zakonov ne pozna, a ga vendar bolj cenim kot najbolj uveljavljenega krojaèa, saj vendar drugega ne moremo niti primerjati s prvim. Toda krojaèa hvalim, ker je zelo vešè svoje obrti, odvetnika pa po pravici grajam, ker svojega poklica ne opravlja dovolj dobro. Na osnovi tega bi moral ugotoviti, da je ta luè v svoji lastni vrsti popolna in jo po pra- vici hvalimo. Ker pa sodi v vrsto èutnih stvari, ki se mora umakniti vrsti spoznavnih, jo mo- ramo postaviti za nepraviène in neumerjene duše, ker so le-te spoznavne — èeprav ne so- dimo po krivici, da so te najbolj vredne ob- sodbe. Pri teh dušah namreè išèemo tisto, kar se pridru`uje Bogu, ne tistega, kar se postavlja pred ta `ar. Èe bi torej kdo trdil, da je ta luè od Boga, mu ne bi nasprotoval. Dejal pa bi, da morajo duše, tudi grešne, ne zato, ker so grešne, temveè, ker so duše, priznavati Boga za svojega stvarnika.  $26 * Celotno delo bo izšlo v izboru Avguštinovih spisov v zbirki Hieron. 1. Jn 14, 6. 2. Mt 8, 22. 3. 1 Tim 5, 6.