Jtegislered at the G.P.O. Me/bo urne, /or trananuaioo by po« aj a periodicai. LETO XXVI. FEBRUAR 1977 O m/ NAROČI IN BERI ! Pri MISLIH lahko naročite razne DOKUMENTARNE KNJIGE, ki so izšle v svobodnem svetu po revoluciji in zgovorno služijo za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941—1945). Doma te prilike nimajo niti študentje. Pa je prav, da spoznamo dobo tudi iz svobodnih virov. Vse te knjige so prispevek objektivni slovenski zgodovini, ki bo nekoč napisana brez krivljenja resnice. Le taka zgodovina more biti pot k rešitvi in nadaljnemu zdravemu življenju našega naroda. Pa tudi osebno nam ne sme biti vseeno, ali smo o dogodkih pravilno poučeni, ali pa nosimo v sebi popolnoma napačno sliko. Z njo delamo hudo krivico mnogim, ki so pravočasno spoznali komunizem in za domovino žrtvovali vse, danes pa so podlo ožigosani kot sovražniki naroda. Zelo smo ozki, če iskreno ne iščemo resnice in se ji bojimo pogledati v obraz ter jo tudi sprejeti. Večina dokumentarnih knjig je v naši zalogi pošla in čakam novih pošiljk. Na razpolago so TEHARJE (izjava prič o teharskih dogodkih 1945 — cena en dolar), REVOLUCIJA POD KRIMOM (dogodke opisujejo pokojni ižanski župnik Janez Klemenčič, Ciril Miklavec in dr. Filip Žakelj — cena $2.50), nedavno pa je končno dospela nova pošiljka BELE KNJIGE. (Izdana v ZDA prikazuje razvoj 1941—1945 ter vsebuje nad 10.000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vmjencev iz Vetrinja). Cena knjige z dodatkom novih imen po prvi izdaji je $6.—. CELOVŠKE MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1977 so v Melbourne dospele že pred božičem, v Syd-ney pa morajo vsaki čas, če že niso. Cena vseh štirih lepih in zanimivih knjig je sedem dolarjev in ne osem, kot smo objavili v MISLIH. Če naročite po pošti, v tej vsoti poštnina ni vključena. Vsaj za Melbourne velja: Pohitite, ker jih od skoraj 200 primerkov celotne zbirke ni ravno veliko ostalo! GOROŠKE MOHORJEVE žal še niso dospele. Upajmo, da so vsaj že na poti . . . OČE UBOGIH — Vincencij Pavelski (Življenjepisno povest o svetniku je napisal znani pisatelj Wilhelm Hiinermann). Cena vezani knjigi $3.50, nevezani $2.50. DESETI BRAT, znano delo Josipa Jurčiča. Cena $1.80. LJUBEZEN PO PISMIH je napisal znani planinec v Argentini, Vojko Arko. Cena $3.—. LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni) — Cena vseh treh delov brez poštnine je $7.—. GLEJTE, ŽE SONCE ZAHAJA (Pisatelj Franc Sodja CM lepo osvetli starost). Cena $2.— in $3.— (v platno vezana). BUTARA (zbirka novel in črtic Franceta Kunstlja) — cena $3.00. LJUDJE IZ OLŠNICE (Prekmurske črtice Franka Btikviča) — cena $3.00. NASE ŽIVLJENJE (Vzgojna knjiga dr. Rudolfa Han-želiča) — Cena $4.— (v platno vezana). V ZNAMENJU ČLOVEKA (Dr. Anton Trstenjak) — cena $1.50 STARA IN NOVA PODOBA DRUŽINE (Dr. Anton Trstenjak) — cena $1.50. ZAKONCA — SE POZNATA? — (Vital Vider) — cena $1.00. KO SE POROČATA — LJUBEZEN IN SEKS (Dr. Štefan Steiner) — cena $1.50. SKRIVNOST VERE — cena $1.00. TRPLJENJE KRISTUSOVO UTRDI ME — cena $1.50. ¥ V zalogi imamo tudi stenski sliki MARIJE POMAGAJ in pa SVETOGORSKE MATERE BOŽJE v barvah. Cena vsake je s poštnino vred dva dolarja. Ena kot druga bi bila lep okras izseljenskega doma. MISLI (THOUGHTS) — INFORMATIVNI MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE Sl,OVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1952 — Izdajajo slovenski frančiškani Urejuje in upravlja: Fr. Basil A. Valentine, O.F.M., 19 A'Beckett Street, KEW, Victoria, 3101 — Tel.: 86 7787 Naslov MISLI: P.O. Box 197, KEW, Victoria, 3101 Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. Letna naročnina $4.00 se plačuje vnaprej (izven Avstralije $6.00, letalsko s posebnim dogovorom) Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121 POST NAŠEGA CASA V NAŠEM MESECU (letos 23. februarja) pričnemo kristjani štirideset dni priprave na spomin dogodkov, ki so se zgodili v Jeruzalemu. Na pepelnično sredo nam Cerkev s pepelom zariše na čelo križ in pri tem izgovori nad nami besede: “Pomni, člo-vek, da si prah in da se v prah povrneš!” Edinstven primer v liturgiji vsega leta, da nas ne ogovarja z lastnim imenom ali s pnjetno donečim naslovom “brat”, ampak s “človekom”. Pomni, človek! V teh štiridesetih dneh se poglobi vase! To Je čas iskrenega pogleda v lastno notranjost, ko se naj potrudimo popraviti pokvarjeno in zamujeno. Je čas obnoviti v nas spravo in združenje z Gospodom, ki gre za nas svojemu trpljenju naproti. V tem je globoka in resnična vsebina štiridesetdanskega Posta. Zunanjih postnih postav, ki so bile svoj čas stroge, je danes Prav malo. Cerkev se ozira na življenjske spremembe človeštva: spreminja zunanje oblike — odpovedi, duha ne sme, noče in ne niore. Umirjeno življenje preteklosti je bilo strogim splošnim Postnim zakonom gotovo bolj naklonjeno kot današnji vrvež hi-tenja, mehaniziranega dela, ki nam tare živce, stalne napetosti m P0plitvenosti verskega občutja Zato pa se nove postne odredbe obračajo dokaj močneje kot v prejšnjih časih na vest vsakega posameznika. Skupnih Postnih zapovedi je ostalo le toliko, da nas še povezujejo v eno družino božjega ljudstva. V glavnem naj vsak izbira za odpoved Po svojem merilu ljubezni do Boga. Za nekoga pomeni post omejitev kajenja in pitja, za drugega boljše izvrševanje poklicnih dolžnosti, večjo potrpežljivost v težavah ali več pozornosti družinskim članom. Eden bo za svoj post pazil na preveliko občut-Jivost, drugi se bo skušal v postnem času znebiti sitnarjenja. Soglašali boste, da se je za marsikoga stokrat lažje odreči koščku mesa, kot pa se truditi za obzirnost do drugih. Post je kristjanu danes predvsem šola za življenje in pomeni v bistvu naše zapestno in svobodno privrženost Kristusovi ljubezni, ki ga je pe-za nas v jasli in na križ. Kot stvarilo in povabilo hkrati stoji na začetku postnega casa evangelij: “Kar ste storili kateremu izmed teh mojih naj- m^jših bratov, ste meni storili” (Mt 25,40). Post je pomemben naein, da se zavemo svojega bližnjega v potrebi. Kdo je “bližnji”, ^ni je Kristus sam povedal: tudi nekdo, ki ga ne poznam, ki Je tisoče milj od mene, ki je druge polti . . • Žal drži, ker sem nedavno nekje bral: “človeška narava je T/’ se zdijo vojne, revolucije, potresi in druge nesreče v alJnih deželah manj katastrofalne kot prva praska na novem avtomobilu . . Moderna misel modernega časa, pa resnična ot večnost. Pravi duh posta ji v nas lahko izpodbije tla. Srečnejši oomo. Pomni, človek! . . . Urednik MIIM in c/oi/ešJre L. 26 FEB. 1977 ST. 2 VSEBINA: Post našega Casa — Urednik — stran 33 Lurd — D.Ž. — stran 34 Starejša od tisoč let . . . — Po Pratiki — stran 36 Dve ženi (črtica) — Pierre l’Ermite — stran 38 Na sončni obali Mt. Elize — p. Stanko — stran 39 Afrika ... — stran 42 Korak za korakom . . . — Jaka Naprošen — stran 43 P Bazilij tipka . . . — stran 44 Z vseh vetrov — stran 46 V času obiskanja ... — stran 48 Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 50 Spoved odslej drugače — stran 52 Pota božja (povest-nadaljevanje) — Srečko Selivec — stran 53 Naše nabirke — stran 54 Nositi svoj križ . . . — K. — stran 56 Slovenec sem ... . — Janez — stran 57 Izpod Triglava — stran 58 Kotiček naših malih — stran 60 Križem avstralske Slovenije — stran 61 dogodkih govori danes ves svet. O Bernardki ni nobenih legend, kakor jih poznamo o drugih svetnikih. Kar je čudežnega v zvezi z njo, je očitno — revno, neizobraženo dekle je pripomoglo, da jc znova oživelo češčenje Matere božje v našem času. Lurd jc postal kraj, v katerem se očitno razodeva božja milost, lurški studenec s svojimi blagoslovi preplavlja že vso zemljo. Da se v Lurdu dogajajo čudeži, je dokazano. Ne gre za njihovo število: pomen je v tem, da ta pojav obstaja in da ga z naravnega vidika ne moremo razložiti. Brez dvoma so tudi lurški čudeži kakor vsi čudeži samo znamenje, po katerih se Bog razodeva, kajti čudež je nekaj izjemnega — to je zmerom bil in bo zmerom ostal. Resničnost Marijinih prikazovanj je Bog potrdil z mnogimi izrednimi dogodki, ki so se v več kot sto letih strnili v mogočno “lurško dejstvo*1, pred katerim se spoštljivo klanja verni in neverni svet. Lurd je tako postal važno poglavje zgodovine. Za njegovo resničnost pričajo skrbne preiskave Cerkve in ostro kritični “Urad za ugotavljanje ozdravljenj” v Lurdu, v katerem je sodelovalo v sto letih najmanj deset tisoč zdravnikov, med njimi več tisoč takih, ki niso francoske narodnosti, pa tudi takih, ki jih ni krstila in vzgojila katoliška Cerkev. Za Lurd pričajo dalje milijoni lurških romarjev, tisoči lurških ozdravljencev, predvsem pa celotna Francija, ki je prav v minulih desetletjih morala pred lurškim dejstvom kloniti in ga priznati. Ne smemo pozabiti, da za katoličane Lurd ni važen O Lurdu že dolgo nismo pisali — naj se spomnimo nanj v februarju, ko obhajamo praznik Lurške Matere božje (11. febr.). Izredni kraj milosti je še danes kraj izrednih dogodkov, ki jim tudi moderna medicina ne zna odgovora. KAJ JE OSTALO za Bernardko in njenimi videnji? Čudodelni studenec, ki je na kraju prikazovanj začel izvirati 25. februarja 1858. Kapela, ki jo je Marija hotela, da jo postavijo na massabielski pečini, katero pa je kmalu nadomestila veličastna bazilika v tri nadstropja in tej se je ob stoletnici lurških dogodkov (1958) pridružila nova, še večja. Dnevno se vse do danes ponavljajo veličastne procesije, kakor je prve naročila lurška Gospa domačemu župniku po pastirici Bernardki. V tej nepretrgani procesiji se vrste z vsega sveta milijoni romarjev, ki prihajajo sem z grehi in upanjem, z vero in ljubeznijo, pa tudi brez vere in polni nezaupanja, radovedni, zdravi in bolni. Lurd se je razmahnil v svetovno znano in neslute-no veliko zbirališče božjepotnikov prav z vseh celin. Tu je začetek duhovnega prerojenja za milijone kristjanov, nepretrgano srečavanje božjega ljudstva vseh jezikov in rodov z božjo brezmadežno Materjo. Na tem prostoru se brez presledka menjavajo pretresljivi prošnji klici k Mariji in njenemu Sinu z navdušeno zahvalno pesmijo. Lurd je kraj močne vere, brezmejnega zaupanja v božjo pomoč in kraj hvaležne zahvale za prejete dobrote. Čudež, ki ga je takrat zahteval župnik Peyramale, naj se razcvete sredi zime rožni grm ob votlini, se ni zgodil. Čudežev, ki so vredni Brezmadežne, se je pa zgodilo v Lurdu na tisoče in se še vedno gode. Kopičijo se knjige o tem: Zgodovina lurških dogodkov od leta 1858 do danes, knjiga Danca Joergensena o Lurdu, lurški dnevnik Alexisa Carrela, Nobelovega nagrajenca za medicino... Da, o lurških predvsem zaradi čudežev. Za nas je najvažnejše to, da se je preprosti in nešolani mlinarjevi hčerki Bernardki Soubirous prikazala nebeška Mati in ji potrdila resnico 0 svojem brezmadežnem spočetju, s tem pa tudi utrdila naso vero v Marijo in njene odlike. Obenem je potrdila resničnost vse katoliške vere. kakor jo razlaga nasa Cerkev. Potrdilo teh prikazovanj sta dve očitni zgodovinski dejstvi, ki ju moramo imeti za božji pečat, namreč: osebni pojav Bernardke Soubirous in pa številna čudežna ozdravljenja v Lurdu. VODNI VRELEC laž Vsi trdovratni poskusi, da bi Bernardki dokazali sanjaštvo ali bolestnost, so se izkazali kot docela brezuspešni. Bernardka je tudi po prikazovanjih ostala skromna in trezna, popolnoma vdana Bogu in Mariji. Od Marije je zvedela, da ji je na svetu odločena pot od-P°vedi: Marija ji je obljubila, da je ne bo osrečila na tem, ampak šele na onem svetu. Lurd je postal mogočen in slaven zaradi dogodkov, ki so z Bernardko v zvezi, ona Pa je odšla v samostan v Nevers in tam toliko trpela ter molila, da je dosegla svetniško čast (1933). Njeno svetost so vsak dan bolj potrjevali čudežni dogodki, ki so se & v njenih dneh začeli v Lurdu. Dne 25. febru-arJa 1858 je Bernardka odkopala nov vodni vrelec na raJU, ki ga je pokazala Marija. V zvezi s to vodo so Se začele izredne ozdravitve, ki jih je prva komisija ta 1861 mogla ugotoviti že sto. Razumljivo je, da so s® začele zgrinjati v Lurd množice romarjev. Njih število se je množilo v milijone, število uslišanih in potočenih prosilcev v desettisoče in število ozdravljenih hsoče. Vso dolino je zajelo versko vzdušje, v kate-rem pa n; bj]0 ne krjvjh naukov, ne prenapetosti, ne Prevare. Cerkev je skrbno bdela nad to punčico svojega očesa, saj je Lurd v njeni zgodovini in ljubezni zavzel prelepo mesto. Še več čudežev kakor na telesih se Je zgodilo v dušah. Nešteti so tam spet našli vero sv°je mladosti, vstajali iz grehov ali pa šele tam spoznali resnico o Mariji, Jezusu in Cerkvi. Lurd je postal upanje obupanih”. Vsi pošteni duhovi človeštva morali priznati: božji prst je tukaj. Hvaležni smo 1'rn, da svojega “verujem” niso izrekli prej, preden so preiskali; in da so šele potem molili z vernimi in srečnimi ter se pridružili valujočim lurškim množicam Pielepi pesmi: “. . .A ve, ave, ave Marija!...” Kaj je kritične duhove v Lurdu zadrževalo, da niso oj verovali? Naprej so se vpraševali, če ni v lurški ° 1 kaj takega, kar bi razložilo njene izredne učinke. 0 go so preiskavah' lurško vodo glede kemičnih sno-■n radioaktivnosti, glede mikrobov in plesni. Uspeh P_Fe^av je bil vedno isti. Vseučiliški profesor Filhol ben °U'°Usa se 'zraz>l takole: “Voda nima prav no-6 snov'- ki bi razložila njeno zdravilno moč.” Prerok 6 S° c*°®na'e’ ^a )c rijena sestavina različna od J” & Gave, ki teče mimo votline, pa zato povsem a sosednim potokom in vodnjakom. In vendar so ozdravljenja dogajala ter se še dogajajo le ob vrelcu, ki ga je pokazala Marija! Pa tudi tam niso bili ozdravljeni le vsi bolniki z določenimi boleznimi, kar bi se moralo zgoditi, če bi voda sama zdravila. Skrivnostna sila, ki je zdravila ob njej, je svobodno izbirala med najbolj različnimi boleznimi. Razen tega pa se je začelo kaj hitro razodevati, da se večina lurških ozdravitev le ne zgodi pri vrelcu, ampak pri procesiji z Najsvetejšim, s katerim škof vsak dan blagoslavlja bolnike. Bolezni, ki so se v Lurdu končale z nenadnim ozdravljenjem, so bile doslej kaj različne. “Urad za ugotavljanje ozdravljenj” navaja podrobno in z dokazi podprte ozdravitve raznih tuberkuloznih obolenj, obo1-lenj v prebavilih, obolenj srca in krvnega obtoka, ledvičnih bolezni, bolezni na možganih, kostnih poškodb in zlomov, obolenj sklepov, sto in sto primerov kožnih bolezni. raznih tumorjev, revmatičnih obolenj, raka, odprtih ran in splošnih obolenj. Razen tega je dobilo vid več slepih, spregovorilo več nemih, spet slišalo več gluhih. O načinu, kako so izginjale stare in hude orga-nične bolezni, poroča dr. Alexis Carrel, ki je bil še leta 1902 na medicinski fakulteti v Lyonu, potem pa vodja enega največjih zdravstvenih zavodov v Ameriki, Nobelov nagrajenec za medicino. V knjigi “Človek— neznanka” pravi, da je sam opazoval lurške ozdrav-Ijence. ki so bili rešeni kostne jetike, raka in drugih hudih bolezni: ugotovil je o načinu ozdravljenja tole: “Često nastopi huda bolečina, nato pa nenadna ozdra- vitev. V nekaj sekundah, v minuti, največ v nekaj urah se rane zarastejo, splošni znaki obolelosti izginejo. . .” VERSKO OKOLJE Spričo tega, da večina ljudi ozdravi ob procesiji z Najsvetejšim, so nekateri pomišljali, če ne ozdravlja “versko okolje”, v katerem se znajdejo bolniki. To okolje naj bi jih navdalo s tolikim zaupanjem v Boga in njegovo moč, da jih že ta vera sama ozdravi. Priznati je treba, da je okolje v Lurdu, tej šoli vere, upania in ljubezni, zares čudovito lepo in nadnaravno. Vendar pa je tudi tu potrjeno mnenje zdravnikov, da te vrste vplivi morejo ozdraviti kvečjemu živčne bolezni in še te le v redkih začetnih primerih ter navadno ne trajno. Številke iz Lurda res povedo, da je bilo tudi nekaj sto primerov ozdravitev živčnih bolezni. A to je samo majhen odstotek od ozdravljenj hudih organičnih bolezni, nad katerimi so zdravniki v večini primerov že obupali. Kako pa, da so nenadoma ozdraveli otroci, neverni in taki, ki so se zdravju celo odpovedali v korist drugih? Če torej ne zdravi v Lurdu ne voda in ne zaupanje — kdo torej ozdravi? Tisti, ki bi se radi ognili vsemogočnemu Bogu, se naposled zatečejo k izgovoru, da je to pač neznana sila, ki se je doslej še ni posrečilo odkriti, morda penicilin ali kako drugo učinkovito zdravilo. Na ugovor o neznanih silah, ki se tolikokrat ponavlja, lahko rečemo, da neznane sile ne bodo nikdar zmogle česa takega, kar se godi v Lurdu, -pa četudi bi se znanost razvijala še tisočletja. V Lurdu namreč premnogokrat bolniki ozdravijo nenadoma, kakor so poleg Carrela mogli ugotoviti tisoči drugih zdravnikov. Naenkrat, brez uporabe svojega najnujnejšega pripomočka — časa, narava nikdar zdravila ne bo. Kakor se v naravi ne moreta istočasno roditi oče in sin, kakor dojenček ne more v trenutku doseči razvoja tridesetletnega človeka, tako ne bo nikdar mogoče naravno razložiti, kako se je v hipu zacelila kost, se zaprla rana, splahnil rak, se napolnila razjedena pljuča in tako dalje. .. Ko so bile izključene vse naravne razlage za izredne dogodke v Lurdu, so tudi mnogi neverni ljudje vse bolj priznavali, da gre tu za neko vso 'naravo presegajočo silo. To je razvidno na primer iz izjave, ki jo je leta 1906 podpisalo 346 zdravnikov iz raznih univerz in bolnišnic. Glasi se: “Podpisani imamo za svojo dolžnost, da priznamo, da se v Lurdu godijo nepričakovane ozdravitve pod vplivom sile, za katero naša znanost ne ve, ki pa je gotovo ni mogoče razložiti z naravnimi zakoni.” Že omenjeni dr. Carrel, ki tedaj sam še ni bil veren, je imenoval to silo molitev; ob tem je izjavil, da “bodo morali zdravniki z njenim vplivom na telo bolj računati.” Vsak otrok pa ve, da molitev sama ni nič in da je vse Bog, kateremu je molitev namenjena. Bok Je torej edina možna razlaga “lurškega dejstva”. Prav Lurd in vse, kar se tam dogaja, je našemu nevernemu času neizpodbitna priča, da je nad nami vsemogočni in dobri Bog. D.Ž. Starejša od tisoč let je naša zgodovina . . . Iz letošnje Družinske pratike Družbe sv. Mohorja v Celovcu povzemamo tako misel uvoda kot tudi odlomek iz knjige "Slovenski Korotan”, ki jo je izdalo že leta 1919 slovensko zgodovinsko društvo za Koroško in govori o naselitvi Slovencev v stari Karantaniji. Vsaj teh nekaj zanimivih zgodovinskih podatkov bi moral vedeti sleherni Slovenec. Lani je Avstrija proslavljala svojo tisočletnico in zlasti po Koroškem kaj glasno vpila svoje geslo: “Tisoč let Koroške!” Koroški deželni glavar Wagner je k proslavi povabil tudi obe osrednji organizaciji koroških Slovencev. Obe sta sodelovanje odklonili. S pismom sta izjavili, da se omenjene jubilejne proslave ne moreta udeležiti, ker gre pri njej za očitno potvorbo slovenske zgodovine o Koroški. Slovani so že približno 400 let pred pričetkom proslavljenega tisočletja imeli v sedanji Koroški (tedanji Karantaniji) lastno kneževino s središčem na Gosposvetskem polju. (To je znanstveno utemeljil v maju 1976 tudi univ. asistent dr. Heinz Dopsch na zborovanju avstrijskih zgodovinarjev v Celovcu!) Pri proslavi, ki je hotela koroške Slovence “izključiti že iz same zgodovine”, koroški Slovenci res niso imeli kaj iskati. Sledeča zgodovinska dejstva to jasno potrjujejo. PO ODHODU Langobardov v Italijo leta 568 po Kr., so se Slovenci stalno naselili po sedanjih slovenskih pokrajinah, kamor so začeli prihajati že okrog leta 400 po Kristusu. Zasedli pa niso samo pokrajin, ki jih posedajo danes, temveč stari Slovenci so se bili naselili tudi daleč po Vzhodnem Tirolskem (Imena kot n. pr Windisch Matrei, to očitno dokazujejo. Pod nacističnim režimom je bil pridevek “Windisch” tako v spotiko, da so ga odpravili in preimenovali kraj v “Matrei in Osttirol”. — Op.), po Salzburškem (Lun-gau) in po celi Srednji in Zgornji štajerski do Dunajskega lesa in Golovca (Še danes imamo v južnem delu Zgornje Avstrije kraja “Windischgarstcn” in "Windischdorf", na Srednjeavstrijskcm pa “VVindisch-Baumgarten” in podobno. — Op.). O resnični nekdanji prostrani naseljenosti Slovencev po vseh imenovanih, sedaj nemških pokrajinah nam pričajo brezštevilna imena krajev, rek, potokov, hribov in gora, ki jasno govore, da je tukaj pred 1200 leti bival slovenski rod. Slovenci so bili torej v svoji prvi dobi na severu ob Dravi, kakor tudi na Ogrskem sosedje, mejaši čeho-Slovakov. I.c kratko dobo so bili Slovenci čisto prosti, svobodni, neodvisni, sami svoji gospodarji. Kralj Samo jc Slo- vence oprostil delne obrske in bavarske odvisnosti ter 'sc Slovence in Čehe združil v veliko, enotno slo-'ausko državo, ki se je raztezala od krkonošev do Karpatov pa tja do sinje Adrije in st:;re Hrvatske in Srbije (623 - 667). Toda po Samovi smrti je njegova velika država kmalu razpadla in del Slovencev je zo-pet prišel pod obrsko nadoblast. Da bi se popolnoma oprostili obrske odvisnosti, so Slovenci poklicali nemške Bavarce na pomoč. V zvezi z Bavarci so se Slovenci otresli obrske nadoblasti. Toda napravili so slabo zameno. Prišli so iz dežja P°d kap. V zahvalo za pomoč so morali Slovenci prižgati bavarsko nadoblast. V svobodni, zeleni cvetoči a) svoje države so si postavili nemškega valpta za varuha svoje prostosti. Bavarci so si Slovence kmalu Popolnoma podvrgli (od leta 742 naprej) ter so vzeli 'e celo slovenske talce na bavarski dvor, ki naj bi bili Bavarcem za poroke morebitnim uporom Slovencev. Tako so prišli Slovenci v bavarsko (nemško) odvisnost in pozneje, ko se je upr! Ljudevit Posavski (814) frankov ski nadoblasti v slovenskih in hrvatskih Pokrajinah in bil po večletnih bojih premagan, so mo- rali Slovenci priznati frankovsko nadoblast. Postali so podložniki nemške srednjeveške fevdalne države. Do leta 828 so imeli Slovenci svoje lastne slovenske kneze, ki jih je slovensko ljudstvo samo volilo in umeščalo za svoje vladarje v slovenskem jeziku na knežjem stolu (kamnu) pod krnskim gradom. Slovenski jezik je bil dvomi, diplomatični. uradni in sploh poslovni jezik v stari slovenski državi za vse javno in zasebno poslovanje. kRNSkl GRAD s knežjim stolom (kamnom), kjer je bil od preprostega ljudstva izvoljen in ustoličen novi vladar, GOSPA SVETA, kjer se je pozneje (t krščanski dobi) izvršil slovenski bogoslužni obred, in GOSPOSVETSkO POLJE s svojini vojvodskim prestolom, na katerem je novi knez-vladar prvič izvrševal svoje nove vladarske posle (razsojeval med pravico in krivico, delil zajme): ti trije kraji so trije vogelni kamni stare slovenske zgodovine, slave, samostojnosti in prostosti. krnski grad. Gospo Sveto in Gosposvetsko polje mora poznati vsak zaveden Slovenec in Slovenka, kajti tu je tekla ZIBELkA SLOVENSkE ZGODOVINE IN SVOBODE. Gospa Sveta — naša zibelka Katoliška Cerkev ni nikdar govorila človeštvu, da ga bo rešila trdega zakona bolečine in smrti. Nikoli ga ni skušala varati. Vedno je pravila, da je življenje le romanje; in učila je svoje otroke skupno peti pesem upanja, ki se kljub vsemu dviga na svetu . . . PAPEŽ JANEZ DO URI Dve zeni POZNO ZVEČER se natakar vrača domov, blaten in ves premočen od dežja. Veter mu je odnesel klobuk z glave in ga grdo povaljal po blatu. Dežnik mu je burja obrnila narobe. Iz mokrih in skuštranih brk se od mraza kar kadi. Pasje vreme! Blato s čevljev kar strese, toliko ga je. Ko opazi učiteljico, ki prihaja po stopnicah, jo pozdravi: “Dober večer, gospodična!” “Dober večer, gospod Ivan!” “Gospodična, veselite se! . • . Prižgali boste dvajset sveč . . . dvajset sveč!” “Zakaj?” “Pomislite, v cerkvi sem bil . . .” Dekletu zasije lice od radosti, natakar pa ji šepne v uho: “Veste, vedril sem . . . Dežnika nisem imel . . In ji pokaže dežnik, ki mu ga je pokvarila burja- “Nič ne de ... V cerkvi ste pa le bili . . . Boste videli, da vas bom spreobrnila . . “Sirota!” — Nevernik jo s časopisom očetovsko pogladi po licu in odide v kuhinjo, učiteljica pa sama pri sebi govori za njim: “Le počakaj, pogan stari, bom te, bom! . . .” Natakar je težka riba, prav za prav kar som! Ni sicer brezbožnež, pač pa vse drugo. Sodite sami: pri spovedi ni bil že več kot sedemintrideset let, ima tri nekrščene otroke, na duši goro grehov, ki pa ga ne motijo, da ne bi vsak večer zaspal kot pravičnik - . . Ali je duša? Ati je Bog? . . . Ph! Če mu žena preveč ne zapravlja, ali bo na tekmi zmagal Tušatu ali Bambula, to so vprašanja zanj. Kaj mu vse drugo mar! Neumnosti so in zanimajo le ljudi, ki imajo dušo na jeziku ... A on? — Krepak, debel, možakar in pol, ki zasluži 300 frankov čistega in hodi po poti življenja z obema rokama v žepih . . . Sicer pa tudi nima časa . . . Ves dan je zaposlen, od jutra do večera - . . Navdušuje se tudi nad mislijo, da bo šel čez kakih dvajset let na deželo, sadil solato ter jo zalil sem in tja s kako steklenico dišečega starega vina, ki ga je nabral v kleteh svojega gospodarja. Kasneje pa bo, če že ni drugače, pognojil tistih par metrov zemlje, ki si jo je kupil na pokopališču. A na učiteljico je mož pri vsem tem pozabil. Kadar pa človek računa brez ženske, se uračuna. Tako je! Učiteljica si je namreč vtepla v svojo krščansko glavo: natakar se mora pred letošnjo veliko nočjo spovedati. In se bo! Že dvanajst mesecev preži nanj, dela zasede, se mu dobrika, umika, a je le vedno okrog njega, razmišlja, računa . . . Letos se mora vdati! Dvajsetega aprila odide mož s svojim gospodarjem v Baden-Baden. Če torej trdnjava do takrat ne pade, bo morala začeti napad znova. Zato je v tem postnem času učiteljica potrojila svoje prizadevanje: posti se, trpi, zares trpi. . . In sedaj — naprej! “Gospod Ivan, kaj bi me ne hoteli razveseliti?” — “Zakaj pa ne, gospodična?” “No, potem pa pojdite zvečer z menoj k misijonu!” — “K pridigi? Za vse na svetu ne!” “Ne ■ . . ne k pridigi, na misijon! To ni vseeno”. — “Kakšna razlika pa je?” “Saj boste videli!” — “Ne maram kapucinov!” “Saj ne govori kapucin”. — “Jezuit?” “Še manj!” — “Župnik?” “Ne, ni župnik!” — “Kdo pa?” “Misijonar”. — “Kdo pa je to?” “Človek, ki je prepotoval ogromno sveta, veliko videl in zelo zanimivo pripoveduje . . . Prepričana sem, da ga boste z velikim užitkom poslušali”. “Oh, ženske, ženske . . .” “Kaj ženske! Gre za to, da greste poslušat svetovnega popotnika”. “V talarju!” — In kaj zato?” “Pa če me kdo vidi?” “Recite, da me je strah hoditi samo, vas pa je sama uslužnost in dobrota in podobno . . ■” In ko je s pravo angelsko potrpežljivostjo odvalila vse kamenje s trdnjave, za katerim se je skrivala nevera njenega verovanca, ga je odpeljala končno pod težko artilerijo misijonarja. Prvi strel ga je omamil: bil je govor o odrešenju. Pri drugem se je upiral: bilo je govora o smrti. V tretjem napadu pa je padel: strašni misijonar je slikal grozote pekla. Čeprav premagan, natakar še ni bil prepričan. Starina se je moral odslej močno boriti za svoj mir: bil je pravi potres. A po treh tednih, ttk pred odhodom v Baden-Baden, je bil Ivan Popolnoma premagan. Sam je zaprosil navodil za spoved. Učiteljica mu je bila vodnica. In ko je videla, da odhaja zbran, resen, z molitvenikom z žepu v cerkev, je sirota, ki se je že osem dni postila °b kruhu in vodi, zajokala od veselja.------------ Cerkev pred velikonočnimi prazniki. Vse spovednice so oblegane. Ivan čaka. Minila je ura, ura in pol . . . Loteva se ga nestrpnost, kajti ob sedmih mora biti brezpogojno v službi, da streže pri večerji. Neprenehoma pogleduje na uro. Pol sedmih. . . Tričetrt na sedem . . . No, hvala Bogu, samo tri zenske so še pred njim . ■ . Gospa”, povpraša svojo sosedo, “ali bi me hoteli spustiti naprej?” Gospa ga pogleda, se mu nasmehne in mu razumevajoče reče: “Prav rada, gospod . . .” Še deset minut manjka do sedmih . . . Gospa v spovednici ne zna in ne zna nehati . . . Joj, samo še pet minut . . . Še enkrat ponižno zaprosi: “Gospa”, reče ženi, ki bi morala pred njim v spovednico, “gospa, ali bi mi dovolili, da se spovem pred vami?” “Ne, gospod!” “Zelo se mi mudi, gospa!” — “Tudi meni!” “Že dve uri čakam ...” — “Jaz še dlje!” In ko je siromak, ki zaradi službe ni mogel več čakati, žalostno pobral svoj klobuk in zamišljen odhajal z grehi sedemintridesetih let na duši, je ženica, ki ga ni hotela pustiti naprej, resno in važno začela svojo spoved: “Častiti oče, zadnjikrat sem bila pri spovedi pred osmimi dnevi . . PIERRE L’ERMITE NA SONČNI OBALI MT. KO SMO lani proti koncu januarja zapuščali pri-jubljeni, v lepem parku tik nad obalo skriti “Grey-ars > nismo vedeli, da se bomo še kdaj vrnili. Ne-J niesecev kasneje smo zvedeli, da bomo mogli ponovno dobiti hišo v najem za naše počitnice. Res to-c)t proti večjemu plačilu, a brez pomislekov smo po-, s predplačilom za štiri tedne. Letošnja počitniška 0 omja na morju je bila slovenskim otrokom zagotovljena. Komaj se je začelo leto 1977, že je prva, letos tudi največja skupina zasedla skoraj vse sobe ob dolgem o niku bivšega samostana. To so bila dekleta od Pozm^ “najsl'h” 'ct- Rito je živahno šel ^'Vi ^an na ,n °krog hiše, kakor da bi za- v bližino čebelnjaka. Šele ponoči se je nekoliko , > prava samostanska tihota pa se je po vseh a m hodnikih naselila šele, ko je zarja naznanjala nov! dan. in ^f,nCe mežikalo zaspanim obrazom skozi okna na^ lcalo: Vstani, vstani, glej, kako čudovit dan se neT °'5eta' ^delo se je, da sonce dekletom ni pri-spa Veselja' Roke niso vedele, ali naj manejo za- krjv*6’ 'n dviSai° kakor svinec težke veke, ali za-jemaj° Usta’ ki so v širokem zehanju klicala: še ho-spati! Noge niso rade ubogale: kakor da se M * pogrezajo v mehak pesek o morju, so se drobne postave pomikale po hodniku proti kapeli. Maša je namreč prvo skupno opravilo v dnevnem redu naše kolonije: v pozdrav, zahvalo in prošnjo skupnemu Dobrotniku; ves ostali čas smo imeli namreč zase. Ne morem se pritoževati, da bi tokrat koga motil nemir ali kakršno koli govorjenje. Tišina, neka spokojnost se je čutila v cerkvici. Prenekatera glava sklonjena, kakor pred leti, ko so tu redovniki globoko premišljevali o lepotah življenja z Bogom. Njemu prepuščam sodbo, ali je tudi v našem primeru šlo za poglobljeno molitev? — To je bil vtis prvega jutra. Ni nam dano, da bi uživali popolno svobodo — niti na počitnicah ne. Vendar je bito razen maše in jedi prvi teden žal kaj malo skupnega. Ves prosti čas so dekleta mogla napolniti z delom, zabavo, čiščenjem, sprehodi, kopanjem, klepetanjem, sončenjem, nabiranjem školjk . . . Tudi bližnjo okolico smo si ogledali. Bilo je čudovito opazovati sončni zahod z višine Arthur’s Seat in ves zaliv pod njim v prelivajočih se barvah. Morje lučk se je prižgalo, ko je mrak pokril prikupne kraje ob obali: Ml. Marthe, Dromano, Rye, Sorentc . .. Bilo je kot bi gledal ogromno torto in na njej goreče svečke tisočerih rojstnih dni; z ostro črto jo je nekdo prerezal na dvoje in polovico ugasil, potopil v morje . . . Kdo more vedeti, kje se je lepše voziti: z žičnico na Arthur’s Seat ali na karnevalu v cvetu čudovite rože, ki te vrti in dviga v višino, pahne navzdol, vendar te ne izpusti iz objema svojega sveta. Vrišč in krik se sliši iz nje, da gre skozi ušesa. Poleg vreščeče rože je bilo dekletom na karnevalu všeč še mnogo drugih stvari. Vso nežnost in srčno dobroto so skazovale negodnemu ptičku, ki se je izgubil. Spletle so mu gnezdo, novi dom za varnimi zidovi vrta. Pozabili smo mu povedati, da se vrnemo; tako je verjetno v soboto žalosten odletel, ko smo ga samega pustili čuvati veliko hišo. Čudne stvari so se dogajale v tistih dneh. Kdo bi me morda obtožil celo razkošja, saj niti prvovrstni hoteli ne nudijo takih uslug; bojim se, da bi se celo razvadil, če bi se to pogosto ponavljalo. Bilo je tisti dan, ko je prišel na obisk g. Ciril Turk, slovenski izseljenski duhovnik v Nemčiji. Ko sva si ogledala lepo okolico in naklepetala na žgočem soncu, v družbi kar preveč prijaznih muh, sva se šla hladit za zidove moje sobice. Tu pa naju je čakalo vse kaj boljšega, pravzaprav samo mene. Komaj stopim v sobo, se ulije name od nekod z višine celo vedro hladne vode. Meni se je zdela prav ledena. Mislite si, kako me je to poživilo! V trenutku me je minila utrujenost in zaspanost. Cirilov krohot pa ni kazal niti sence zavisti, ampak širokosrčno, prijateljsko privoščljivost. Kdo je bil tako uslužen? Zagonetka je bila v tem, da so bila vrata zaklenjena, okno pa po mnenju naših gospodinj previsoko, da bi mogel kdo skozenj v sobo. Po raznih ugibanjih smo sprejeli nasvet gospe Marcele, naj si g. Turk med čuda, ki jih je doživel v času obiska Avstralije, zapiše še enega . . . Deklice v drugem in dečki v tretjem tednu so nam bili vsem v veselje; vsaj meni se je prileglo nekaj dni pravih počitnic. Deklice so bile kakor pisani metuljčki, a stalno čebljajoče kakor mlinček na potoku. Ves čas so se zbirale okrog Špacapanove Anice, Štavarjeve Nadje, Kirnove Mirjani in Čušinove Kristine; te so zanje organizirale razne igre, jih česale, zaspane nosile po rokah in jih čuvale kakor dobre vile iz starih pravljic. Kdo bi mogel našteti vse igre, zdi se mi pa, da so bili najbolj priljubljeni “musical chairs” in tudi to, kar je rekel Simon (“Simon says”) se je med razigranim smehom pogosto ponavljalo. Disneyev film jih je popeljal v čudovito deželo deklice Aliče (Aliče in Wonderland) in videli smo, kaj se je vse pripetilo Trnuljčici (Sleeping Beauty). Manj romantičen, zato pa bolj resničen, poln smeha in groze obenem, je bil obisk cirkusa v Morningtonu. Okrog glavnega šotora smo si najprej ogledali leve, bengalske tigre in celo slone so imeli. Navadno imajo po cirkusih pred začet- kom predstave nekaj zabavnih točk, da spravijo publiko v veselo razpoloženje. Tokrat je za to poskrbel mali Štrancarjev David, ki je z velikim užitkom tekal okrog arene po sredini šotora, za njim pa njegova mama (z manjšim užitkom?) — v zabavo stotinam gledalcev. Tudi se ne smete čuditi, če boste lepega dne zvedeli, da je Šlolfova Linda odšla nastopat v cirkus. Saj se je hotela pridružiti še tisti večer — pa so sprejemali samo fante. Kdo ve, morda bodo drugič iskali dekleta? Dečki so živeli v drugem svetu, četudi v isti hiši. Že dve uri pred mašo, vsaj prvi dan. so se ogrevali s telovadnimi vajami v veliki rekreacijski sobi. Ne vem, če so šteli počepe, priklone in odklone, poskoke in privzdige.. . vsekakor zaspanca ni bilo med njimi. Čez dan si jih mogel najti pri treningu boksa; ugibati si moral večkrat, kdo se skriva za velikimi boksarskimi rokavicami. V tem in marsičem drugem so jim bili v zgled in varnost trije večji fantje: Lenkov Mirko, Ludvikov Edi in Čelharjev Jože. Naša hišna lekarna je imela ta teden največ prometa: urezi, ubodi, obdr-gnine, pesek v očeh. podplutbe vseh vrst. . . Včasih tudi malo joka, ki pa je hitro vse pozdravil. Počitnice so v zadnjem tednu zaključili veliki fantje. Vesel sem, da je šlo vse gladko in zlepa, sicer bi. .. Saj jih je bila skoraj polovica večjih od mene. Šport je bil priljubljen pri vseh. Nekateri so pravi mojstri v odbojki, drugi v košarki; večkrat je bila velika dvorana pri sosedih (Morning Star) polna naših fantov. Ni bilo samo enkrat, da so se zasopli in prepoteni vračali od košarke ali nogometa šele proti polnoči. Ribarjenje je bilo za fante mikavno že vsa leta. Letos je bil še posebno popularen podvodni ribolov (skindiving), četudi nam ni prinesel ravno največ rib. Brez krivice do ostalih ribičev pa bi smeli za najboljšega proglasiti Lenkovega Andreja. Na pomolu v Morningtonu se je sončil in kopal z drugimi fanti, ko je ugledal globoko pod sabo v vodi ribo; skočil je v vodo in jo ujel — z golimi rokami in v začudenje, zavist ter sramoto vrsti ribičev, ki so že ure zaman namakali svoje trnke zdolgočasenim ribam v vabo. Lahko si mislite, kakšna poslastica je bila tako ulovljena riba zanj in najbližje prijatelje! Marsikaj se je še zgodilo letos v času počitnic. Med drugim tudi to, da sem v vlogi taksista in nabavljalca v tem enem samem mesecu prevozil skoraj dva tisoč kilometrov. Ni mogoče popisati vseh dogodovščin, te pa naj bodo zapisane, da bodo tudi drugi vedeli, da nam je bilo lepo. Še zdaleč pa nam ne bilo tako prijetno, če nam ne bi bile v pomoč naše gospodinje, povečini matere počitniških otrok. Prostovoljno in brezplačno so skrbele za kolonijo, kuhale in čistile, obenem pa bile vedno dobre volje. Mnoge so bile tako navdušene, da zago- P' spomini bodo ostali na taborni °Kcnj deklet, igre obeh skupin mlajih in živahnost fantov . . . tovo pridejo pomagat tudi drugo leto. Naj navedem njih imena, ne kot plačilo za njih trud, ampak v skromno priznanje: 1. teden: Marija Leben, Marcela Bole, Milka Gombač; nekaj dni tudi Tereza Slavec, Berta Žele in Vilma Varglien. 2. teden: Danila Štolfa, Tilka Brumen, Neva Štrancar in Lidija Čušin. 3. teden: Ivanka Slavec, Lidija Čušin, Jolanda Cetin in Kristina Čušin. 4. teden: Marija Leben, Rozi Lončar, Ivanka Urbas, Marija Grl; nekaj dni tudi Francka Anžin in Marija Špilar. Prisrčna hvala vam, drage kuharice, Društvu sv. Eme, sestrama Pavli in Mariji za pomoč v prvem tednu in vsem tistim, ki ste pomagali s hrano, prevozom ali darovi. Naj se zahvalim ne samo v imenu našega verskega središča, ampak tudi v imenu vseh staršev, ki so nam za letošnje počitnice zaupali svoje otroke. Bog naj vam povrne! Vse se je, hvala Bogu, srečno izteklo. P. STANKO Še ena počitniških slik: Kdo ugane lastnike nog? AFRIKA... .. .se zadnji čas bolj redko oglaša, kar moramo pripisovati obilnemu delu. P. Evgenu se je zdravje izboljšalo — vsaj tako sklepamo, saj ga v oktobrskem pismu niti ne omenja. Pač pa pravi med drugim: . .Izgleda, da bo kmalu konec deževne dobe in spet se bo začelo delo. Sobratje me vedno uporabijo za to in ono, tako sem do kraja zaposlen. Ostaja mi prav malo časa, da opravim najnujnejše na svojem delovnem mestu. Ponovno se bo začelo tudi kopanje vodnjakov. S tem delom sem moral prenehati zaradi deževne dobe. Zidava cerkve v Kanteju je dobro napredovala...” P. Hugo pa ob koncu oktobra sporoča, da je hitro napredovanje pri zidavi cerkve malo obtičalo. Krivda seveda ni pri njem ali morda pri dobrotnikih, ampak tiči drugje. Takole razlaga:*' . . . Les za stebre in ostrešje je treba poiskati v Slonokoščeni obali. Gradbenik je odšel osebno v Abidjan in ugotovil, da bodo šele po plačanem naročilu začeli žagati. Zgleda pa, da so njihove žage precej skrhane, saj imajo že dva meseca plačano naročilo. Sicer nisem prav nič nestrpen, ker delo ne teče hitro. Saj uganete zakaj. Pri programiranju načrtov nam velikodušno pomagajo tudi verniki v domovini, ameriški Slovenci preko Ave Marije’ in argentinski preko ‘Katoliških misijonov’. Z zaupanjem na Vas in vse te vire sem pričel zidavo; brez zidarjev-dobrotnikov ne bi mogel sanjati o novi cerkvi. Ker ne morem vsakemu posebej izreči pismene zahvale, se na tem mestu zahvalim tudi Vam vsem skupaj v imenu ter kristjanov naše župnije”. Veselo zveni tudi vest, da so prišle v misijon p. Hu-gona prve sestre, ki jih je dolgo želel in iskal, pa končno ob načrtih za svojo otroško bolnišnico le pričakal. O tem piše tole: “ . . . Tokrat vam sporočam tudi prihod sester. Čeprav smo jih dolgo pričakovali, so prišle kot strele z jasnega. Javile so nam, ko so bile že v Lomeju. Zaenkrat sta prišli le dve, da pripravita teren. Ena je Španka, druga Portoričanka. Sta zelo živahni, kar odgovarja našemu okolju. Najprej sta odšli v Da-pango, v tamkajšnjo pediatrijo, na trimesečno prakso. Upam, da bo škof Hanrion, ki se trenutno nahaja v Franciji, prišel z dopusta z odobreno pomočjo Cari-tasa za gradnjo naše pediatrije. Imeti moramo vsaj delno zagotovljena sredstva, predno se lotimo gradnje bolnišnice — proračun je namreč astronomski.. To se pravi: ko bo cerkev pod streho, bodo na glavi p. Hugona že tudi nove skrbi — zidava otroške bolnišnice. Ob tolikih boleznih in zlasti umiranju otrok ter dosedanjem popolnem pomanjkanju zdravniške pomoči se mu je zdela bolnišnica res nujna zadeva njegovega revnega afriškega misijona. Njegovo sporočilo o sestrah in bolnišnici je nema prošnja nam vsem, da nadaljujemo svojo pomoč afriškemu misijonu in našima posinovljencema. Zlasti postni čas je tako pripraven, da več mislimo na najbednejše po svetu. Najlepši in najzaslužnejši post je res pomoč tistim, ki nimajo niti najpotrebnejšega za vsakdanje življenje. Kar priznajmo, da pri vsem obilju, v katerem živimo, niti ni kaj prehuda žrtev nekaj odstopiti v dobre namene. Zlasti še, ko Vem°' da bomo ravno tisto “nekaj” enkrat nesli s seboj na drugi svet, vse ostalo pa bomo pustili tukaj. Skopuh, ki samo zbira in misli samo nase, je prav za prav revež že na tem svetu, saj ni nikdar miren in zadovoljen, ker mu nikoli ni dovolj. Stara modrost nas uči: Več damo, več imamo! Bog se v svoji da-režljivosti ne da prekositi: že v tem življenju nam na en ali drugi način po kraljevsko povrne vse, kar delimo od svojega v ljubezni do bližnjega. Koliko več sreče in zadovoljstva bi bilo po naših izseljenskih družinah in njih lepih domovih, ko bi se te krščanske resnice zavedli vsi in se po njej ravnali! KORAK ZA KORAKOM . . . BILA SO LETA, ko Amerika za vrednoto tujih jezikov, ki so jih priseljenci prinašali v to blagoslovljeno zemljo, ni imela smisla. Iz tokov, ki so vreli sem iz v*«h krajev zemlje, je hotela ustvariti mogočen slap, k' naj bi se mu čudil ves svet. Mnogo se je spremenilo ' zadnjih letih. Ljudje s širokim obzorjem so začutili, življenja ni mogoče mehanizirati, da je tvoj jezik, ^ ga imaš za veliko duhovno dobrino, velika duhovna dobrina tudi tvojemu sosedu, ki govori drug jezik. unovne vrednote niso nekaj, kar lahko prisvajaš samo sebi in drugim odrekaš. Tudi cerkvene spremembe, prihod živih jezikov v 1 urg>jo, je spremenil gledanje ljudi. Danes je čas podarjanja kulturnih dobrin, ki jih priseljenci prinašajo ^7 spet vstaja ponos in tipanje za koreninami tistih, so v novi svet iz starega prinašali svoj jezik, običaje ,n tradicije. ^ Mnogi, ki so pozabili jezik svojih staršev in prastar-so začutili blago in iskreno željo vsaj v malem Jjajti besedo svojih prednikov. Slovenske šole, ki so ustvarili prvi priscijcnci, so opravile čudovito delo. ®°Je. ki jih je novi val pred dobrimi petindvajsetimi ! ^čel in še žive, sc poživljajo in krepe. Med učne J‘8e, ki so jih te šole porabljale, bodisi da so izšle v Torontu ali v Buenos Airesu, se zdaj zelo lepo jucujc nova, ki sta jo napisali iz izkušenj pri učenju Učiteljici Milena Gobetz in Breda Lončar. Tako je napisal v Kulturno kroniko “Ameriške domovine’ Karel Mauser, ko je v lanskem septembru najavil ameriškim Slovencem najnovejši šolski pri-™{nik za učenje našega jezika: SLOVENIAN LAN-, MANUAL. Razmere, ki jih opisuje v uvodu, >10 avstralskim. Tudi naša nova domovina je do-. sPremenila svoje gledanje na priseljence, njih je-Z,K m kulturo. Kakor jih je v prvih letih masovne emi-S^aeije hotela takoreč čez noč napraviti Avstralce, ki Pozabijo odkod so prišli in se pretope v eno, je s Pokazal, da je to nenaravno in domala nemogoče, Pd tudi uničujoče. Duhovne dobrine so nekaj traj-ga avstralska razvijajoča se kultura bo z njimi 0 pridobila. Danes se veselimo dejstva, da je z na priseljence odvržena beseda “asimiliacija”, pa v j beseda “integracija” se komaj še sliši ali bere. ved- - n° večkrat sta poudarjena izraza “multi-cultural te krščanske resnice zavedali vsi in se po njej ravnali! tisku izrazita novo avstralsko pot sprejemanja dobrin tujih kultur priseljencev in naravnega počasnega bogatenja oz. nastajanja avstralske kulture. Njeni temelji so res britanski, a številnim vplivom se ne bo mogla odreči. Za to pa vzame čas in nekaj generacij. Zlasti v tem počasnem razvoju vsaka sila samo uničuje. Obenem vsako posiljevanje duha tudi kvari značaje in greni mimo sožitje. Kako dolgo se bodo različne etnične skupine na Peti celini ohranile in koliko od svojega kulturnega bogastva bodo zmožne posredovati Avstraliji, zavisi od njih samih. To posredovanje je možno samo preko novih rodov lastnega etničnega telesa. Čim več bo tu rojena slovenska mladina prejela od nas, tem daljše bo življenje naše izseljenske skupine in več bo ohranjenega zanamcem, bodoči Avstraliji. Zavisi od nas vseh, naše vitalnosti in značajnosti, našega lastnega poznanja in cenjenja slovenske kulture, našega prizade- vaja, da te zaklade spozna in spoštuje ter ohrani tudi naša mladina. Vsaj v Viktoriji je bil storjen v tej smeri velik korak, skoraj gotovo doslej največji slovenski korak v Avstraliji in Bog daj, da bi nam sledile tudi naše narodne skupine po drugih državah. Dve stvari imam pri tem v mislih: uspeh, da je z novim šolskim letom slovenščina priznana kot učni jezik srednjih šol in pa da so se naši učitelji — nekateri že v zdomstvu rojeni — povezali v svojo Zvezo (STAV — Slovenian Teachers Association of Victoria). Prav ta povezava naših učnih moči naj bo gonilna sila pouka slovenščine v okviru avstralskega državnega šolskega sistema, ki je obenem nekako uradno zagotovilo priznanja naše narodne samobitnosti in naše kulture. Slomškova šola našega verskega središča s svojim šestnajstletnim nepretrganim delom in šole po naših društvih so s tem dobile svoj pušeljc, ki jim je v čast in najlepše zadoščenje za vztrajnost. S poukom slovenščine v srednjih šolah njih delo ni končano, ampak dobiva še večji pomen tudi v bodoče: vzgajale bodo osnovnošolski rod kot doslej, da bo pripravljen za resnejši študij materinega jezika kasneje v srednji šoli. Zgolj slučaj je bil, da je najnovejša slovenska učna knjiga, pisana v ZDA za podobne okoliščine kot so pri nas, izšla ravno nekaj mesecev pred našim šolskim pričetkom. Gotovo pa ni slučaj, da so naši učitelji med kar lepim številom slovenskih učnih knjig kot najboljšo za učence izbrali ravno SLOVENIAN LANGU-AGE MANUAL. Že bežno listanje po straneh pokaže praktično vrednost — ne čudimo se, da je bila knjiga tudi v Ameriki sprejeta z odobravanjem in jo bodo uporabljale celo univerze. Karel Mauser piše med drugim o njej: Učbenik slovenskega jezika, prva knjiga (Napovedani sta še dve kot nadaljevalni učni pripomoček. — Op. ur.), je res posrečeno zbrano gradivo za človeka, ki se želi ličiti slovenščine in še bolj za onega, ki želi slovensko besedo v sebi spel obuditi. Pričenja z osnovo — z abecedo in zlogovanjem, preide na osnove slovnice in prve besede, ki jih takoj združi s slovarčkom. Vaje so učencu pri roki, vstavljati mora besede v preproste angleške in slovenske stavke. V vsem je šestintrideset poglavij ali lekcij in moram reči, da je tvarina tako razporejena, da bo vsak, ki 6. februarja 1977 Fr. liasil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.F.M. Baraga Housc — 19 A’Beckett St., Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Caineron Court, Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-9874 0 O lepo uspelih počitniških tednih naše mladine boste brali na drugih straneh. Upajmo, da bomo s kolonijo ob morju nadaljevali tudi v bodoče. Res je veliko priprav in skrbi, a vredno je. Mladina se spozna med sabo, pa tudi naužije zraka, sonca in morja. Tudi o slovenskem sodelovanju na Dandenong-festi-valu je opisano drugje. PLANICA se je res postavila in je celotna organizacija vredna samo pohvale. Naša narodnost bo priznana toliko, kolikor se bomo sami potrudili. Le držimo se reka: Tujega nočemo — svojega ne damo!, pa bo še marsikdaj v Avstraliji ponosno plapolala naša narodna zastava. £ O obisku izseljenskega duhovnika g. Cirila Turka sem že zadnjikrat pisal. Tudi sem omenil, da je prinesel s seboj zvočne in barvne filme lastne izdelave, bo knjigo s pravo voljo predelal, ob koncu sani sebe že v dobri slovenščini pohvalil. Knjiga je vredna vse pohvale in delo, ki sta ga avtorici opravili, je bilo v resnici veliko. Mnogo ur je v njej in mnogo skrbnosti. K tem Mauserjevim besedam nimamo kaj dodati, le podčrtamo jih lahko tudi s svoje strani. Hvaležni smo Slovenskemu ameriškemu institutu pod vodstvom dr. Edija Gobca (Kent University, Ohio), ki je učbenik izdal in nam naročene izvode tudi takoj poslal. Učenci srednješolskega pouka jih bodo mogli nabaviti pri svojih učiteljih, v prodaji jih bo imela tudi Slomškova šola v Kew. Cena šestih dolarjev za blizu 340 strani debelo knjigo res ni previsoka. Samo Bog daj, da bi SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL naša mladina rada uporabljala. Naj bi ji bil ključ ne le do poznanja materinega jezika, ampak tudi do drugih slovenskih kulturnih zakladov, ki so vredni, da jih spozna, ceni in ohrani. JAKA NAPROŠEN ki pa bi jih ne štel med amaterske. Za nas je imel dve predstavi v cerkveni dvorani. Na nedeljo pred božičem (19. decembra) nam je pokazal film o Koroški, ki nas je seznanil s problemom našega koroškega zamejstva. Obenem smo videli tudi film iz življenja rojakov v Nemčiji ter njihovo Binkoštno srečanje, ki združi vsako leto nekaj tisoč rojakov ter je bilo lani ! že deseto. Na nedeljo po božiču (26. decembra) pa smo si ogledali predlansko romanje slovenskih izseljen- j cev v Sveto deželo. Film nas je seznanil s kraji našega odrešenja; zlasti Betlehem nas je zanimal in votlina ! božjega rojstva, ker je bil božič ravno za nami. Naj tu omenim, da je g. Ciril napravil precej metrov j filma tudi med nami v Avstraliji, celo našo polnočnico je ujel v svojo kamero. Ta njegov avstralski film pa : bodo gotovo z zanimanjem gledali naši rojaki po Nem- ! čiji. © Kot je oglaševal v dnevnikih Education Department (in tudi v zadnji številki MISLI ter melbournskega VESTNIKA), je bil vpis za sobotni pouk slovenskega jezika v srednjih šolah dne 5. februarja. Vpisalo se je nad 130 učencev in učenk, kar je zelo razveseljivo. Tem, ki so uradni vpis zamudili, naj tu povem, da je še čas in nevpisani učenci se lahko prijavijo še od konca februarja. Naj se tu iskreno zahvalim vsem staršem, ki so razumeli ta veliki korak naše etnične skupine ter ugodno priliko za svoje otroke tudi izrabili. Prepričan sem, da jim ne bo žal. 0 Poroki ki smo ju imeli v naši cerkvi poleg pove-Ijavljenja ene civilne poroke, naj omenim dve: Dne 29. januarja sta si obljubila zvestobo Stanko Peklar ifl Olga Merc. Ženin je doma od Zidanega mosta (rojen in krščen v Labina v Istri), nevesta pa je iz Leskovca Pr* Ptuju. — Dne 5. februarja pa sta si podala roke Josip štcfelič in Milica Novak. Ženin je iz Podgorca, nevesta pa iz Križovca. Vsem parom obilo blagoslova v življenju! # Krsti pa so bili zadnji mesec tile: Rojan Martin je 'me fantku, ki je razveselil družino Valterja Jeleniča 'n Kristine r. Penca. Prinesli so ga 15. januarja iz East Keilorja. — Isti dan smo v krstno knjigo zapisali tudi “ne drugega fantka: John. Je novi član družine Janeza Žnidaršiča in Zite r. Luštica, Campbellfield. — Na dan 30. januarja je krstna voda oblila Damijana Jožefa. v rvor°jenca sta iz West Meadovvs prinesla srečna starša Zmagoslav Koželj in Ema r. Leben. — Danes (6. ebr.) pa se je krstnem kamnu ves čas fletno sme-la' Daniti, ki ga je dobila mlada družina v Spring-v«.e: Franjo Rep in Gordana r. Arsič. Vsem družinam iskrene čestitke! • S šolskim letom bo znova oživelo tudi naše ver-° središče. Redna slovenska šola po deseti maši na prvo ln tretjo nedeljo v mesecu, mladinci na isti dve nedelji vse popoldne. Društvo sv. Eme bo spet pri-e° svoje redne sestanke. V načrtu je še nekaj drugih, turnih aktivnosti: lepo dvorano z odrom imamo, le e volje je še treba. ■Ic kaj slovenskih otrok (morda celo starejših), ki še ™so prejeli svetega obhajila ali birme? Prijavite jih, a začnemo č'mprej s poukom! Morda bo tam v ok-ni, ko bo med nami slovenski frančiškanski pro-*ncial, prilika za slovensko sveto birmo. Slovenski 0 Je so mu dali tudi za podeljevanje tega zakramenta sv°ja pooblastila. ® S postom boste v naši cerkvi mogli zopet do-111 diužinske hranilnike za postno dobrodelno akcijo sv COMPASSION. Kako družine nabirajo od "a pritrgovanja med postom, mi menda ni treba g* razlagati. že več zadnjih let smo s to nabirko Ia > lepo vsoto. Kot v Sydneyu bo mo tudi pri nas šla°V1C° oc^a'‘ za nerazvite dežele, polovica pa bo v pomoč ubogim v Togu, kjer delujeta naša po- 1 v jenca. Prav z darežljivostjo se bomo najlepše bii yVl*' na veliko noč in naša postna pokora bo do- 1 a še globlji in lepši smisel. % Januarska oddaja verskega središča v okviru slo-^nske radijske ure 3EA je bila ravno na Australia liške ianuarja). Obravnavali smo zgodovino kato-je j <“er*cve v Avstraliji in njene težke začetke. Prav dov 3 ° t6m ne^a^ venlo> sai danes uživamo sa- na^C s^praj dvestoletnega truda. Velika večina izmed ken ^ 'ma ravno avstralski Cerkvi in njenemu širo-mu ‘-'migracijskemu delu zahvaliti, da je danes v Avstraliji nvit ^ne ianuarja je v St. Albansu na domu svoje kodere nenadoma preminul JOHN JANES. Imel je aJ 27 let, saj je bil rojen 27. junija 1950 v Foots- Dandenong Festival: Ponosno je plapolala slovenska narodna zastava (druga od leve) . . . crayu. Njegov oče, doma iz Prezida, je lani tragično končal pod kolesi vlaka, njegov brat Roman pa leta 1965 v avtomobilski nesreči. Pokojni John je bil poročen, a zadnji čas je živel pri svoji mami, tožil o stalnem glavobolu ter bil pod doktorsko oskrbo. Pogrebna maša je bila dne 17. januarja v St. Albansu, pokopali pa so ga na pokopališče v Footscray, kjer je našel skupni grob z očetom in bratom. Priporočajmo ga božjemu usmiljenju, materi in ženi pa naj bo tu izrečeno naše sožalje. Naj ob tej priliki ponovno omenim, da sem hvaležen slehernemu, ki mi javi smrt rojaka. Včasih sorodniki v žalosti ne mislijo na to, zlasti še, če je ostali zakonski drug druge narodnosti ali vere. Pa je prav, da vsaj ime pokojnega pride v našo Matico mrtvih. £ G. Gombač, župnik v Zagorju na Pivki, nam je pisal za božič, kakor se je oglasil tudi gospe Klunovi, ki je lani med Zagorci akcijo za pomoč popravilu krstne cerkve preko MISLI sprožila. Iskreno se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k poslanemu daru $300,- ter vse svoje bivše farane iz srca pozdravlja. £ Večerno mašo bomo imeli v naši cerkvi na prvi petek v marcu (4. marca), na soboto 19. marca (praznik sv. Jožefa) in na praznik oznanjenja Gospodovega (petek 25. marca) . zbrali lepo vsoto. Kot v Sydneyu bomo tudi pri nas Tudi post bomo na pepelnico (23. februarja) pričeli z večerno mašo, združeno s spokorno pobožnostjo. Vse srede v postu se bomo zvečer srečavali pri križevem potu ali posebnem spokornem obredu, da se bomo lepo pripravili na velikonočne praznike. Pričetek bo kot običajno ob pol osmih. Naj bi bila vselej lepa udeležba. * * * Ker je velika noč že v začetku aprila, bo prihodnja (marčeva) ste\ ilka MISLI že velikonočna. — Ur. Z VSEH VETROV m DR. VLADIMIR TRUHLAR, naš znani duhovnik-jezuit, je nenadoma umrl v Južnih Tirolah, kjer se je mudil za božične praznike. Bil je na polju teologije znanstvenik svetovnega formata in med našim narodom priznan kot neumorni kulturni delavec. Uveljavil se je tudi kot pesnik, saj je izdal štiri samostojne pesniške zbirke. Precej njegovih znanstvenih del je izšlo tudi v tujih jezikih. Doma je z nekaterimi svojimi knjigami precej razburkal duhove (“Pokoncilski katoliški etos”, “Katolicizem v poglobitvenem procesu”) in bil deležen najrazličnejših kritik, od navdušenega sprejema pa do popolne odklonitve. Njegovo zadnje veliko delo je “Leksikon duhovnosti”. Posvečal se je posebej študiju svetovnonazorskih profilov umetnikov naše besede in lani tudi Cankarja prikazal v vse drugačni luči, kot so ga po proslavah tendenčno prikazovali doma (in žal tudi nekateri po zdomstvu). Pokojni dr. Truhlar je bil rojen leta 1912 v Gorici. Bogoslovje je začel v Ljubljani in končal v Rimu, bil leta 1939 posvečen, nato pa prevzel službo spirituala v ljubljanskem bogoslovju. Leta 1945 se je umaknil v Italijo, kjer je stopil k jezuitom, nato pa dolga leta predaval na Gregoriani. Filozofiji in teologiji se je posvečal kot priznani znanstvenik, njegovo glavno polje pa je bila teologija duhovnosti. LETOPIS katoliške Cerkve za leto 1977 pove, da imamo danes na svetu 2250 škofij, 22 samostojnih opatij, 12 apostolskih administratur, 76 apostolskih vikariatov, 67 apostolskih prefektur in 25 eksarhatov. Dalje je na svetu danes 46 katoliških vseučilišč, 33 teoloških fakultet in 33 teoloških fakultet v sklopu raznih državnih univerz. Moških redovnih družb je 221 (253.903 redovnikov), ženskih pa 1173 (777.768 redovnic). DA JE IMELO na ameriško “Deklaracijo neodvisnosti” svoj vpliv med drugim tudi naše starodavno ustoličenje koroških vojvod na Gosposvetskem polju, smo že v MISLIH omenili. Naj k temu danes dodam še drugo zanimivost, da namreč ameriški novoizvoljeni predsedniki zadnjih desetletij ob nastopu službe prisegajo na "koroško” sveto pismo. Tudi Jimmy Carter ni bil izjema: prisegel je na eno redkih prvih tiskanih svetih pisem (Gutenbergova biblija), ki je bilo svoj čas last benediktinske opatije Št. Pavel v Labotski dolini. Ta samostan je nam Slovencem dobro znan, saj stoji blizu Št. Andraža, kjer je bil sedež leta 1228 ustanovljene lavantinske (danes mariborske) škofije. Dragocena knjiga je bila dolgo dobo ponos knjižnice šentpavelske opatije. Po prvi svetovni vojni pa je bil samostan v hudi gospodarski krizi. Da bi si pridobil sredstva za obstoj in obnovo samostanske cerkve, se je odločil prodati Gutenbergovo biblijo. Kupila jo je Kongresna knjižnica v Washingtonu za visoko vsoto in še vesela je bila Amerika, da je to redkost sploh dobila. Od tedaj ameriški predsedniki ob sprejemu svoje odgovorne službe prisegajo na ta starodavni izvod svetega pisma, ki da vsej slovesnosti še večji poudarek. LASTNOROČNO napisano voščilo in blagoslov papeža Pavla VI. je prejela slovenska izseljenska mati, ki živi v Buenos Airesu v Argentini. Ivanka žužek je 14. januarja slavila svojo osemdesetletnico. Rodila je petnajst otrok, od katerih so tri hčerke postale redovnice, trije sinovi pa redovniki. Res čestitk vredna slovenska mati — Bog naj jo živi! S sinom Nikolajem je svoj čas urednik MISLI v ljubljanski nižji gimnaziji trgal hlače. Takrat je žužkova družina živela tam nekje na Poljanah, če se ne motim. V ROKE NAM JE PRIŠLO nekaj odlomkov iz govorov komunističnih ideologov, ki so se zbrali na svoje zborovanje “Socializem v sodobnem svetu”. Zborovanje je trajalo cel teden (od 27. septembra do MELBOURNSKI SLOVENCI ! V slučaju prometne nesreče se posvetujte z LAWSON MOTOR BODY REPAIRS za kvalitetna popravila Vašega avtomobila. Delamo tndi za RA.C.V in droge zavarovalnice. Vprašajte za rojaka Darka Butinar ali Maria Deltoso! 15 Lawson Crescent, Thomastown, Vic. 3074 — Tel.: 460 4102 3. oktobra 1976) v Cavtatu pri Dubrovniku. Organizirale naj bi ga na mig partije tri jugoslovanske komunistične revije, udeležilo pa se ga je poleg lepega šte-'ila domačih še nad 80 partijskih ideologov iz vseh delov sveta. Zanimivo je, kaj je med drugim izjavil Dušan Popovič. tajnik izvršnega odbora prezidiju Centralnega komiteja jugoslovanske K P. P ri vsem stalnem trobentanju ^ zahodni svet. da ima “neuvrščena” Jungoslavija svojo posebno pot v socializem”, je Popovič pribil, da nacionalne omejilve samo vodijo v dogmatizacijo socialistične teorije. Zato jugoslovanski komunisti menimo, da more samo mednarodni marksizem pravilno razlagati zgodovinski razvoj v pozameznih deželah in teoretično formulirati izkustva revolucionarnih gibanj kot celote”. Vsaj takele izjave naj bi slepim narodno-zavednim rodoljubom med nami izseljenci odprle oči. Dobre je klatil na zborovanju francoski marksistični ideolog Emanuel Argiri. Govoril je o "delavski ari-stokraciji”, ki se je zaradi dobrih plač razvila v kapitalističnih deželah. Za primer je vzel ZDA in Zahodno enicijo. “Ti delavci so se spremenili iz izkoriščancev x pridobitnike previsne vrednosti in se tako spremenili v nasprotnike proletariata. Solidarnost med delavskimi rnnožicami pa je možna samo tako dolgo, dokler so elavci izkoriščani. Zato je edini izhod iz tega položaj? ponovna proletarizacija te 'delavske aristokracije', kajti brez ne bomo mogli izpeljati proletarske revolucije poletarcev. ..” Z drugo besedo: Ni prav, če k *avec pod kapitalizmom stoji na dobrih nogah. Tre-Sa bi bilo osiromašiti — to je edina pot do "prave enakosti”. Res čudna borba za delavski razred in “iz-°ljšanje” njegovega položaja! k Argirijevemu izvajanju je dodal Branko Pribičevič, grajski partijski profesor “neuvrščene” Jugoslavije, ...Če je torej delavski razred v razvitih zaho-'n državah dejansko izgubil svoj revolucionarni za-8°n, ker je dosegel visoko življenjsko raven, potem bo a revolucionarni duh uvoziti tja od zunaj, da bomo a delavski razred znova zbudili.. , ' TORONTU v Kanadi so katoličani odstopili iz SQU?.ne dobrodelne akcije. “United Way” in sledile , ,ilm še nekatere druge krščanske skupine. Vodstvo p clJe je namreč sprejelo kot članico tudi “Planned arenthood — Toronto”, ki zagovarja in pospešuje •Janje nerojenih življenj. Katoličani so v nadomestek “ --.K svojo dobrodelno skupnost pod imenom are Life”, ki podpira vse pomoči potrebne, ne gleda lv vero’ starost ali barvo kože. Res bi bilo narobe, 1 sodelovali in podpirali tudi umore nerojenih. čud^anatiH Se nam y'ec'e umorov nerojenih kaže v kaj nj(em v letu 1974 je imela 48,198 legalnih “preki-vicc>V n0Se^nosl'”’ ^ot pravijo, da se lepše sliši. Polo-lik Umorov bilo v državi Ontario, provinci ve- Ži\ih& blagostania' Tu je prišlo na vsakih 100 rojenih ' 20 pred rojstvom umorjenih. Stroški za te zloči- nerojenimi so bili kriti z denarjem vseh, ki pri- spevajo za zdravniško in bolniško zavarovanje. Večje blagostanje — manj smisla za žrtve. Ko tega smisla ni več, pade končno zakon: dviga se število ločitev, otrok brez pravega doma, mladostnih zločincev... Ni le Kanada na tej žalostni poti: ravno svet blagostanja in svobode si s tem koplje lastni grob. 17. PRODAJE naj gre AUSTRALIAN POCKET OXFORD DICTIONARY, dokler ni popravljen in očiščen rasizma, je nedavno izjavil Al Grassby (Com-munity Relations Commissioner), in v istem smislu pisal ludi izdajateljem. “Uporaba knjige po šolah, kolegijih in univerzah nasprotuje graditvi harmonije v naši večkulturni družbi", je dejal Al. Zakaj? Ker besednjak vsebuje tudi sramotilne besede za nekatere narodnostne skupine (n.pr. “dago” za Italijane). Nekatere dežele in njih ljudstva imajo v knjigi več različnih omemb, druge pa niti niso prišle v besednjak. Med temi omenja Grassby ne le Jugoslavijo, ampak tudi vse njene dele različnih narodnosti. Tudi našo SLOVENIJO je posebej omenil v svojem protestu. V besednjaku je ni, pa bi morala biti.. . Good on you, Al! Počasi nas bo Avstralija le spoznala in priznala,da smo samostojna etnična skupina. Vse lepše in boljše se sliši, če kdo iz višjih uradnih krogov to zakriči v avstralski svet in podkrepi naš glas. Le prevečkrat nas mečejo v isti lonec bivšega državljanstva, brez priznanja naše narodne individualnosti. Pred leti sem brskal po avstralskem šolskem atlasu Med podatki o Jugoslaviji in njenih prebivalcih (izdajatelj jih je dobil iz belgrajske univerze) smo bili Slovenci omenjeni med “manjšinami” skupno z Madžari, Nemci, Slovaki in menda Cigani. Take grobe spodrsljaje preteklosti naj popravi vsaj ta besednjak! KAREL MAUSER, najvidnejši slovenski pisatelj v zdomstvu, je v Clevelandu (ZDA) ob koncu januarja podlegel operaciji srca. Tik pred izidom MISLI smo zvedeli to žalostno novico, ki nas je pretresla. Izgubili smo velikega kulturnika in neustrašenega borca resnice. ; Se želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK ; Vam z veseljem nudi "FRANK'S AVTO ŠOLA" ; 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST. 2165 NAff. TELEFON: 72-1583 NA KRAJ, kjer naj bi bil Jezus skušan — skalna votlina je precej pod slemenom hribovja — so romali kristjani vsa stoletja, tako tudi danes; večje število pod vodstvom oo. jrančiškanov iz Jeruzalema zlasti na zadnji četrtek v mesecu oktobru. Leta 1874 so goro odkupili grški pravoslavni menihi ter pred votlino leta 1895 pozidali samostan, ki je res svojstveno zgrajen. Poslopja grških menihov so v strmih skalah, prilepljena nanje kot lastovičja gnezda. Ko gledaš to meniško naselbino iz Jerihe v dolini, ti dajo meniške hišice podobo vlaka: lokomotive z nekaj vagoni. Vzhodno od Jerihe, na drugi strani reke Jordan, pa obiskovalec v daljavi občuduje goro Nebo. Z njenega vrha je izraelski voditelj Mojzes z željnimi očmi gledal obljubljeno deželo, v katero je iz Egipta vodil svoje ljudstvo. Vedel je, da vanjo sam ne bo smel stopiti: Bog mu je naložil to kot kazen, ker je podvomil, da bo udarec njegove palice priklical vodo iz skale. Mnogo neuspelih poskusov je bilo, da bi goro Nebo frančiškani odkupili, danes pa je le last teh skrbnih čuvarjev Svete dežele. Nekaj let po zadnji vojni se je namreč hrvaškemu frančiškanu Jerku Mihaliču posrečilo od takratnih jordanskih oblasti goro Nebo odkupiti. Upati smemo, da bo enkrat tudi na njej stalo svetišče, ki ga bodo Mojzesu v spomin radi obiskovali tako kristjani kot Judje. Ko se romarji na obisku krajev Gospodovega obiskanja vračajo iz Jerihe proti Jeruzalemu, se gotovo ustavijo tudi na kraju, ki se imenuje QUMRAN. Vzeti je treba cesto nazaj proti X času tkanja... Mrtvemu morju: komaj deset kilometrov od njega, na desno pod samotnimi visokimi pečinami, je ta znameniti kraj — nekoč naselbina esenov. Kraj je zaslovel šele nedavno zaradi starodavnih rokopisov, ki so jih našli po srečnem naključju v votlinah ne daleč proč. Eseni so bili verska duhovniška sekta, ki je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Iz protesta proti pokvarjeni judovski duhovščini so se eseni umaknili v samoto ter se oprijeli strogega skupnega življenja. Karakterističen za njih verovanje je bil preprosti dualizem: Duh Resnice in Duh Zla, oba ustvarjena od Boga, se borita med seboj za končno zmago. Živeli so v upanju na “novo dobo božjega vladanja”. Kot je v preteklosti Bog poslal Mojzesa, Arona in Davida, tako naj bi poslal tudi tri Mesije: preroka, duhovnika in kralja. V tem pričakovanju so pod vodstvom duhovnika, ki so ga imenovali Pravični, živeli kot nekaki redovniki-samotarji strogo puščavniško življenje izpolnjevanja postave, zatajevanja, molitve in dela, popolnoma ločeni od ostalega judovskega življenja. Prepisovali so svetopisemska besedila stare zaveze, se ukvarjali z ročnim delom, zlasti lončarstvom, tkanjem in gospodarstvom za lastno uporabo. Kot so pokazala izkopavanja, je bil Qumran že v železni dobi utrjeno naselje, ki pa je kmalu propadlo. V drugem stoletju pred Kristusom se je tu naselila ena od štirih vej esenov. Pozidali rokopisa najdbe •Ampak blizu NOVE ZAVEZE bo treba le ostati, ali pa nismo več kristjani. . . ” Zadnji stavek p. Bernarda bralcem MISLI. nuselbino, nekak samostan, ki je bila urejena skupno redovno življenje. Izkopanine so od-1 e Molilnico, prostor za prepisovanje (skrip-torij), obednico, delavnice, spalnice, shrambe. . . gradili so tudi ogromne cisterne, saj so bili v tei Puščavi popolnoma odvisni od deževnice, tako a Življenje; nasploh kot pri svojem številnem rednem umivanju. Po stoletju mirnega življenja so leta 31 pred Kristusom, zelo verjetno za-racH hudega potresa, naselbino zapustili. Morali Pa so se okrog 4 leta pred Kristusom vrniti in 0 noviti poslopja■ V letu 68-69 po Kristusu so rnran opustošile rimske legije, esene pa ver-P°bile. V naglici so pred napadom pori i nekaj svoje posesti v votline, da bi je Rim->u ne uničili. Zlasti jim je šlo za rokopise, 'anili so jih v vrče, pokrili s cunjami in zalili ^°l° in tako so se ohranili do danes ter po-1 za raziskovalce svetega pisma največja dra-Socenost, stara 2()()0 \eU Kako je prišlo do izredne in znamenite najdbe J rokopisov? Spomladi leta 1947 sta dva be-nah''^a Past"ia iskula izgubljeno kozo. V peči-v na<1 Qumranom sta zašla v malo votlino in Zni Q V c^eve! Prstenih vrčev. Vsi so bili pra-pis ’aZen eneSa> ki je vseboval tri zvitke roko-na ovčji koži. Med njimi je imel najdaljši pusti kraj Qunirana dolžino sedmih metrov, danes znan kot ce‘,ev zvitek. Sprva so bili prodani za smešno s,) ’ najdba je postala prava senzacija, ko Znanstveniki ugotovili, da gre za rokopise, ki i^ka n°^° storeiši od vseh doslej znanih. Nova je -a so prinesla nova odkritja v naslednjih ’> ko so okrog Qumrana preiskali 37 votlin. _ _ Pn’e, ki so jo odkrili pastirji, so še v treh rok' ne^ai °^eke in orodja, zlasti pa dragocene ok P'Se SVete8a P^ma. Vsega skupaj so odkrili °S 900 kosov na koži in papirusu, ki so da-vsote. Štirje zvitki, danes v Flhpova ^ Ksde»o •nrg O / GORA \ASAMON TRAHONfT Tpbgah KARN Mag« Batsajda GanMaraVhe MMro Kam o ?* najstarejša v družini Alojzija in Terezije r. Kodrin. ariničevi so dospeli v Avstralijo v maju 1970. Ma-a se je hitro priučila jeziku nove dežele in je prav bei^ k°n^ava*a Business College v Parramatti: čez do-^ mesec bi bila usposobljena za tajnico. Vedno je a ubogljivo in marljivo dekle ter so bili starši nanjo upravičeno ponosni. Pogrebno mašo smo imeli v slovenski cerkvi v četrtek 20. januarja, nato smo spremili pokojno Marinko na pokopališče v North Rocks. Pokopana je bila v grobu, kjer že pet let počiva njena sestrica Violeta, ki je umrla v enem letu starosti. Ob odprtem grobu ji je v imenu slovenskih mladincev v slovo spregovoril Martin Konda. Žalujočim staršem in sestrici Bredi naše iskreno sožalje. R.I.P. P1RHOVANIE naj že zdaj omenim. Imeli ga bomo tudi letos na velikonočni ponedeljek, 11. aprila, od pete do enajste ure zvečer. Nagradno žrebanje večera bo srečnemu podelilo lepo nagrado. Več o tem v prihodnji številki. — Igral nam bo priznani ansambel “Mavrica”. — Zabeležite si datum in povabite s seboj tudi svoje prijatelje! POSTNO ROMANJE v Campbelltown bomo priredili na prvo nedeljo v marcu (6. marca). Kraj je večini znan že iz prejšnjih let: tudi lani smo bili tam dvakrat. Ob dveh popoldne bomo imeli sveti križev pot s petjem. Upajmo na lepo vreme, da bomo lahko sledili postajam. Če ne bo vetrovno, bomo imeli sveto mašo na prostem pri dvanajsti postaji, sicer pa se bomo zbrali v samostanski kapeli ali pa v lopi poleg samostanskega poslopja. — Kdor želi priti že opoldne, mu je prostor na razpolago, da si za družino tam lahko pripravi “pikniško kosilo” (pečko naj seveda prinese s seboj). PROJECT COMPASSION šparovčke boste dobili v naši cerkvi ob začetku postnega časa. Namen je, da od pritrgovanja pri jedi, pijači, kajenju in zabavah damo prihranek na stran za dobrodelne namene. Tudi letos bomo polovico nabranega denarja dali v avstralski dobrodelni fond, druga polovica pa bo v pomoč našim afriškim posinovljencem, p. Evgena in p. Huga. Navajajmo našo mladino k temu, da si bo že v mladih letih znala kaj pritrgati in darovati potrebnim! DNEVNA MAŠA je za postni čas zelo lepa in nadvse primerna navada. V naši cerkvi jo imamo vsako jutro ob pol sedmih (od srede marca dalje pa je ob sedmih), razen če je v “Nedelji” drugače oznanjeno. Vhod v cerkev je iz dvorišča skozi stranska vrata, ker so glavna zjutraj zaprta. STATISTIKA našega dušnega pastirstva za leto 1976 bi dala tole sliko: krstov je bilo 62, porok 12, smrtnih sluajev 26 (vključno N.S.W, A.C.T. in Qld.), svetih Ne pozabite na PUSTNI PIKNIK! Nedelja 20. februarja po glavni maši na cerkvenem dvorišču v Merrylandsu! obhajil pa je bilo podeljenih nekaj nad 7.000. Seveda je bilo tudi dosti obiskov bolnikov in drugega socialnega dela, saj radi pomagamo, kjer le moremo. “RADI IMAMO VSE, k.AR JE SLOVENSKEGA", pravijo nekateri naši zavedni rojaki, ki se dosti žrtvujejo za skupno stvar. Rad bi jim položil na srce, da je tudi naša cerkev slovenska. Žal se je nekateri tako izogibajo, kot bi jim bila neznana tujka ... — Tudi slišimo tolikokrat reči slovenski cerkvi sv. Rafaela “NAŠA CERKEV”. Pa je v mnogih primerih vprašanje, koliko se je v resnici poslužujemo. Dne 13. januarja smo praznovali že četrto obletnico, kar nam jo je škof Lenič blagoslovil. Kako nam je takrat toplo naročal, naj bo ta sveti prostor kraj našega rednega in pogostega srečavanja z Bogom in med seboj. Nekateri žive prav blizu cerkve, pa jo znotraj malo vidijo. Jih je pa res tudi lepo število, ki prihajajo od daleč in kar precej redno: cerkvica jim je pri srcu in znajo jo ceniti. Lepo bi bilo napraviti sklep, da bi vsaj enkrat na mesec prišli k nedeljski maši v Merrylands , bližnji rojaki pa seveda vsako nedeljo. SYDNEYSK1 ROJAKI, ki se zanimajo za NAKUP ZEMLJE V BLUE MOUNTAINS (Katoomba in oko- lica) to lahko store po posredovanju našega verskega središča. Naprodaj so parcele, katerih cene se vrte med šest in deset tisoč dolarjev. Agent je obljubil za vsak nakup z omembo našega imena dar tristo dolarjev za Ambrožičev dom. Če vas nakup zanima, pokličite številko 419-3451 (Mr. Gary Forbat) ali pa 329-966 (Mr. David Oliver) in se dogovorite za ogled zemljišč. Povejte, da ste za priliko zvedeli pri našem verskem središču. Če boste sklenili kupčijo, nas prosim obvestite! NAROČNINO ZA “MISLI" je ob priliki praznikov poravnalo kar precej rojakov skupno z darovi v druge namene. Je kar prav tako in radi vsakemu ustrežemo, da mu ni treba pošiljati naročnine posebej v Melbourne. Kar se pri nas nabere naročnine ali darov za Bernardov tiskovni sklad, pošljemo enkrat na mesec z imeni na upravo MISLI. Tudi mi v Sydneyu se lahko pohvalimo z nekaj novimi naročniki ob lanskem srebrnem jubileju našega mesečnika. Le še priporočimo list tistim, ki ga še nimajo! Za dober tisk v domačem jeziku se zares izplača potruditi! P. VALERIJ AN TOGO. Afrika: I)' ojni orač je misijonar p. Hugo. Orje trdo ledino za božje seme, pa tudi umnega gospodarstva uči domačine. SPOVED ODSLEJ DRUGAČE DRUGI vatikanski zbor je med zakramenti posebej razmišljal tudi o zakramentu sprave (spovedi) in izčrpen odgovor o temu je dal p. Lovrenc v decembrski številki MISLI pod “Kaj pravite?”. Koncilski očetje so naročili starodavni spovedni obrednik tako spremeniti, da bo našemu času jasneje izražal naravo in učinek zakramenta sprave. Kongregacija za zakramente je ob sodelovanju strokovnjakov delala več let n:i novem spovednem obredniku in z zadnjim adventom smo ga končno dobili v uporabo. “Spet nekaj novega! . . bo zagodel ta ali oni. A če prebereš novi spovedni obrazec, boš moral priznati, da je globlji in jasnejši ter namen in pomen spovedi lepše poudari. Bistvo je ostalo, vsebina okrog njega pa je bogatejša. — Na naslednji strani objavljamo na robniku enega novih načinov spovedi. SREČKO SELIVEC: POTA BOŽJA ■A OČE IN HČI Organist Blaž je obležal. Na praznik svetih treh kraljev ga je nekajkrat stresel mraz. Že Popoldne pri večernicah je čutil, da se je prehladil. Bolela ga je Slava, postal je utrujen, noge je imel težke in mrzle. Ko je prišel iz cerkve, je moral takoj leči. Hčerka Judita mu je skuhala čaja in mu ogrela noge. Ponoči se je zdaj potil, zdaj ga je tresla mrzlica, šele proti jutru mu je nekoliko odleglo, da je mogel zaspati. Ko pa se je zda-ni>°, bi že najraje vstal. . „ . “Ostani še v postelji, očka, da se še bolj ne prehladiš! Pljucmco bl lahko dobil, čaja ti skuham in po zdravnika pojdem," ga je nagovarjala hči. Dobro ga je poznala, da v postelji ne bo dolgo zdr-Ž3J. Organist Blaž je ostal na stara leta sam s svojo hčerko Judito. Imel je sicer pet otrok, dva sinova in tri hčerke; dve hčerki sta mu z ženo umrli že pred leti, sinova sta doštudirala in odšla po svetu. . Judita se je kakor oče posvetila učiteljskemu stanu- Poučevala ie na domači šoli ter obenem stregla z vso ljubeznijo in^ skrbjo ostarelemu očetu. Bala se je zanj. Vedela je, da staremu človeku škoduje vsaka sapica in vsak mraz. Prehlad ga hitro lahko položi ^bolniško posteljo ali celo na mrtvaški oder. Saj ni nič hudega, le mraz me je včeraj nekoliko stresel. Jutri bo že bolje,” se je tolažil Blaž. Res ni nameraval dolgo ostati v Postelji. Jutri je pevska vaja, ki je na noben način noče zamuditi. Ce se bo le mogel držati pokonci, bo gotovo šel . . . Naslednji dan mu je res nekoliko odleglo. Ko je popoldne odšla Pryič po božičnih počitnicah zopet v šolo, je vstal, se toplo oblekel in sedel k peči. Slab se je počutil. Kašljal je in v glavi se je vrtelo. Bo šlo, bo!...” je godel predse. Oprijemal se je za pohištvo in Počasi lazil po sobi. “Do večera mi že popolnoma odleže, ko mo-ram na pevsko vajo,” se je prepričeval. Ko se je Judita vrnila iz šole, ga je očitajoče pogledala. ^ , ,_a,kaj si že vstal, očka? Poglej, kako si še slab! Še pljučnico . iš in umrješ. Kaj bom potem počela sama na svetu? Očka, pro-Sln?te, pojdi nazaj v posteljo!” v Nič ne skrbi zame, Judita! Moram se malo potruditi, če ho-Ceiri zvečer k pevski vaji.” NOVI NAČIN SPOVEDI (Čerka D pomeni duhovnika, S spovedanca) SPREJEM SPOKORNIKA D: Bog vas sprejmi! S: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. D: Bog, ki razsvetljuje človeška srca, naj ti pomaga, da1 boš prav spoznal svoje grehe in dosegel božje usmiljenje. S: Amen. BRANJE BOŽJE BESEDE (primer) D: Pomislimo na Kristusa, ki je trpel za naše odrešenje in je vstal v naše opravičenje. “On je nosil naše trpljenje, si naložil naše bolečine. Mi pa smo ga imeli za udarjenega, od Boga zadetega in mučenega. A zaradi naših grehov je bil ranjen, potrt zaradi naših hudobij. Za naše zveličanje ga je zadela kazen, po njegovih ranah smo ozdraveli. Mi smo tavali kakor ovce, vsak je krenil po svojem potu. Gospod pa je naložil nanj nas vseh pregrehe” (Izaija) PRIZNANJE GREHOV IN SPREJEM POKORE S: Moji grehi so... (Sc spove) D: (Da nasvete in pokoro) MOLITEV SPOKORNIKA IN ODVEZA D: Obudite kesanje! S: Gospod Jezus, božji Sin, usmili sc mene, grešnika! D: Bog, Oče usmiljenja, ki je s smrtjo in vstajenjem svojega Sina svet spravil s seboj in poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov, naj ti po službi Cerkve podeli oproščenjc in mir. IN JAZ TE ODVEŽEM TVOJIH GREHOV V IMENU OČETA IN SINA IN SVETEGA DLJHA. S: Amen. ZAHVALA BOGU IN ODSLOVITEV SPOKORNIKA D: Zahvaljujmo se Gospodu, ker je dober. S: Vekomaj traja njegova dobrota. D: Bog ti je odpustil grehe, pojdi v miru! * Vsekakor je v novem načinu pokore več razgibanosti, proste izbire in zato manj šablonskega, četudi se jc gotovega reda treba držati. Pričujoči obrazec ima na primer kratko kesanje, ki je vključeno v iskreni prošnji po božjem usmiljenju. Drugi način pa ima celo stari obrazec kesanja, ki smo ga vajeni (in ga seveda še vedno lahko uporabljamo), razširjen v globlji misli. Takole se glasi: “Moj Bog, iz vsega srca mi je žal, da sem grešil. Kesam se vsega, kar sem slabega storil in dobrega opustil. Žal mi je, ker sem z grebi razžalil tebe, ki si moj najboljši Oče in vse ljubezni vreden. Trdno sklenem, da bom s tvojo pomočjo delal pokoro, popravil škodo in pohujšanje, se varoval grešne priložnosti in nič več ne grešil. O Bog. usmili sc me zaradi zasluženja svojega Sina, ki jc zame toliko trpel". Pri drugem načinu spovedi duhovnik po križu spovedanca pripra- vi na" iskreno spoved s temile besedami: “Zaupajte v Boga, saj govori: Nimam veselja nad smrtjo grešnika, ampak nad tem, da se spreobrne in živi”. Vsekakor: ne recimo, da smo prestari za vse te spremembe! Vem, da bo marsikateremu vzelo dolgo časa, da bo sprejel spoved “po novem”, vendar nas ravno sprejem novega le nekako pomladi. Če nas bo pomladilo in znova poživilo tudi v našem krščanskem mišljenju in življenju, je sprememba dosegla svoj namen in izvršila svoje poslanstvo. DAROVI ZA BERNARDOV TISKOVNI SKLAD: $12.— Peter Kern; $11.— Otmar Raner; $10.— Wilhelm Wetze1; $8.— Štefan Kočar, Slavko Tomšič, Bernarda Marinič; $7.— Roman Divjak; $6.— Mila Vadnjal, Miha “Kaj pevska vaja!” Sedaj si bolan in zdravje je prvo. Ko ozdraviš, pojdeš pa zopet k petju...” “Dolžnost je dolžnost! Kaj bo pa ljubi Bog dejal in gospod župnik, pa kaj bodo rekli pevci? Glej, vsi me bodo čakali, jaz pa naj doma ležim in lenarim. O, dokler bom mogel, bom pel in orglal!” “Kaj pa, če res pošteno zboliš in umrješ — kaj pa potem? Kdo bo v naši cerkvi orgal, ko tebe ne bo več?” “Potem bom pa v nebesih nadaljeval to svojo službo,” se je Blaž skoraj hudomušno nasmehnil, “izpolniti izpraznjeno organi-stovo mesto pa bo župnikova skrb. A dokler sem živ, je skrb za cerkveno petje moja...” Judita je vedela, da ne bo kaj opravila. Vendar je še enkrat poskusila s svojo besedo: “Pevce bom obvestila, da si bolan in da danes ne bo pevske vaje. Ti pa pojdi v posteljo! Čaja ti bom skuhala, po večerji pa ti bom kaj lepega brala...” “Vem, vem, da me imaš rada...” je hčerko prekinil Blaž in jo očetovsko pobožal. Med razgovorom je starček res nekoliko oživel in se je kar dobro počutil. Pripravil si je veliko mapo not, nato pa sedel k peči. Tudi povečerjal je nekaj malega. “Tako ne more dalje,” si je mislila Judita. Po večerji je odšla k šolskemu upravitelju Lampiču, da si izposluje kak teden dopusta. Tako bo mogla ostati pri očetu in ga dodobra ozdraviti. Stari Blaž pa je hitro izrabil hčerkino odsotnost. Oblekel si je dolgo, težko suknjo, se pokril s povhovko ter obul tople suknjene čevlje. Počasi je krevsal preko ceste proti župnišču. Zunaj je bilo jasno in mrzlo. Mesec je čarobno osvetljeval zimsko pokrajino. Drevje je bilo posrebreno z ivjem, pod nogami je škripal sneg. Lepa nova hrastova vrata so vodila v župnišče. Na desni strani hodnika je bila župnijska pisarna, na levi pevska soba. Zadnji del hodnika je bil pregrajen s steno motnega stekla, kakor kakšna samostanska porta. Blaž je počasi odprl težka vrata in se zelo začudil: na hodniku je bila še tema. Ob večerih, ko je bila pevska vaja, je bil hodnik vedno razsvetljen. Zaprl je vežna vrata za sobo, obstal sredi hodnika in prisluhn'1. Vse je bilo tiho. Stopil je korak naprej in na levo, stegnil roke in iskal kljuko pri vratih v pevsko sobo. Našel jo je kljub temi, a vrata so bila še zaklenjena. Nikogar torej ni nocoj... Tedaj se je nekdo v kotu hodnika iz teme maščevalno zarežal... Blaž je dobro čutil, da velja ta posmeh njemu in da je nekdo naščuval pevce, naj ne pridejo k vaji. Pri srcu ga je zapeklo kot bi ga nekdo ranil z ostro razbeljeno konico. Kriknil je, zakrilil z rokami po zraku, nato pa se je zagrabil za prsi in omahnil proti vežnim vratom. Nekaj minut je nato visel ob vratih, da je zopet prišel do sape in zavesti. Nato je počasi s tresočo se roko odprl vrata in stopil na prosto. Noge so se mu tresle in v glavi se mu je vrtelo. Bilo mu je hudo, da bi najraje zajokal. Blaž je zaprl vrata za sabo, ko pa je napravil prvi korak s praga, mu je zdrsnilo z obema nogama hkrati. Prešibak je bil tisti trenutek, da bi se sploh poskušal loviti. Omahnil je po zamrzlih tleh in obležal... “NESREČA SE JE ZGODILA!” ŽUPNIK Janez je sedel tisti večer ob topli peči in molil iz brevirja. Imel pa je navado, da se je, če je le utegnil, med ali Po pevski vaji za kratek čas oglasil pri pevcih. Tudi danes je to nameraval. Pogledal je na uro in dejal sam pri sebi: “Pa naj bo dovolj za danes!” Vstal je, si ogrnil suknjo in poveznil klobuk na glavo r počasi odškripal v pritličje. Na spodnjem hodniku je bilo vse temno in tiho, da je postal in prisluhnil- Kaj se je morda zmotil? Saj danes je vendar Petek. Ali pevci niso imeli vaje, ali pa so predčasno končali . . . t ^ar.v tem' J'e Potipal do kuhinjskih vrat na koncu hodnika, am je še vedno nekaj pospravljala in ropotala njegova sestra, 1 je gospodinjila. Dekla ji je delala družbo. ‘Valerija, kaj so pevci že odšli?” je vprašal. “Pevci? — Nocoj jih ni bilo slišati”. /Tudi jaz jih nisem slišal”. Pustil je kuhinjska vrata odprta in se odpravil po hodniku proti glavnemu vhodu. Odprl jih je, stopil na prag in se ozrl P° vasi kot bi hotel kot dober pastir pogledati za pevci. Tedaj P,. Je v slabem luninem svitu opazil, da nekdo leži pred župni-stopniščem. Pri srcu ga je zazeblo- Valerija, hitro luč! Nesreča se je zgodila”, je zaklical na- 1 Proti kuhinji, sam pa skočil preko praga. Dekla je hitro pograbila vozno leščerbo, s katero je hotela hiteT P°^ec^al’ še v ^ev- Obe z Valerijo sta preplašeni priti h ^J^kaj posveti”, je dejal župnik in medtem obračal na ležečega na hrbet, da bi mu mogel videti obraz, sn d net>e.ški, saj to je naš organist Blaž”, je kriknil gorek ^.anez- Valerijo je pa nesreča tako zadela, da je mahala z « ami, mendrala po snegu sem in tja ter na ves glas stokala: emnačka, jemnačka, kaj bo pa zdaj? . . .” ]CQ . ,Pa.K daj, nc bodi smešna in ne vpij, saj to nikomur nič ne nsti , jo je karal in miril brat ter že odrejal vse potrebno. ^ Dekla je stekla po mežnarja, da bo pripravil vse potrebno ^ ■ sv.eto maziljenje, sam pa je s hlapcem počasi in previdno noval ^a^a- Odnesla sta ga preko ceste proti šoli, kjer je sta- v /f®.roP°t pri vhodu je priklical gospodično Judito: s svetliko „ |lma je prišla naproti iz gornjih prostorov-uS m°j Bog!” je v skrbi kriknila in solze so jo polile. n ^-ar hitro, gospodična, zgodila se je nesreča! Vaš oče je avesten ležal pred vhodom v župnišče . . .” slec't S° P°*°ž'^ Blaža na posteljo, je župnik odredil: “Očeta sk0~e’ skuhajte mu čaja in pripravite tople obloge! Ti Miha „0 C1 P° zdravnika Vidmarja, jaz pa se odpravim, da podelim °dšcl° uPrav^te^u sveto maziljenje . . Brez pozdrava je hitro jjj ^rv* je bil na mestu zdravnik. Ker ni bilo prekasno, ga je Oor„-,c ^ašel še pokonci. Takoj je zagrabil zdravniško torbo, si s™« plašč in pritekel. bolnik Vs.e 'zgubljeno”, je potolažil Judito, ko je pregledal čakal a',^a je van-i z velikimi vprašujočimi očmi in nestrpno glavi a’ • j 'ziavil “Srce bije skoraj normalno. Poškodbe na bil v mS. ■' : V; IOBIN , _ BROTHERS 5 C '■ 5f - *jr tuneral direetors -vsi: :■ 'Vi.:?* , j,,- ^ vžge in gre do srca. Posebno nam, ki v tej samoti predstavljamo avstralsko Slovenijo. Nikakor ne smem pozabiti narodnih noš, saj jih ob ®j priliki ni manjkalo. Za naš kraj so bile prava zanimivost: marsikdo od navzočih gostov avstralske in drugih narodnosti jih je prvič videl. Prepričan sem, da zadnjič. Nekaj jih je celo na hitro sešila gospa rtgarjeva, ki se je ravno pravi čas vrnila iz Mel-ourna in je rada priskočila na pomoč. Mislim, da je prebit in se bomo Slovenci Riverlanda še večkrat srečavali ter se po domače poveselili. Glede slovenskih maš smo računali, da bomo imeli 2(*aj še bolj redne obiske, ko ima Južna Avstralija sv°jega slovenskega duhovnika. Sp rašujemo se in tudi nilajši nam večkrat stavljajo vprašanje: Kdaj spet pride vsaj iz Melbourna nam je ob- sjovenski pater? No, jubljen duhovnikov obisk pred božičem in veliko nočjo, 'aiežni smo zanj, da se vsaj lahko po domače pripravimo za praznike. Prisrčne pozdrave vsem bralcem MISLI! — Milan • rešeren. KDO BI VEDEL POVEDATI... ■ ■ -kje se nahaja STANISLAV KODERMAC. Ro-'tn -'e 20. julija 1903 v Nehlem, v Avstralijo pa "R °?P0*0'a* * 1- avgusta 1927 iz Genove na ladji egma”. Njegov zadnji, nepopolni naslov je bil: c/ — a faha, Storechapel, Braidvvood, N.S.W. — Po pomešanem sprašuje brat v domovini. Uredništvo bo hvaležno za sleherno obvestilo in pomoč pri iskanju. Bi kdo vedel, kje v Avstraliji se nahaja DRAGO SARDINŠEK? Njegov zadnji in nepopolni naslov naj bi bit Annandalc, N.S.W. Umrl mu je oče na Švedskem in imajo MISLI zanj važno obvestilo. REŠITEV JANUARSKE KRIŽANKE: Vodoravno: 3. bogastvo; 7. občina; 8. smodka; 9. ošabnost; 10. ears; 11. pristan; 13. Soča; 14. kila; 16. planota; 17. drvi; 19. Senovčan; 21. mnenje; 22. cenjen; 23. poštnina. — Navpično: 1. uboštvo; 2 Limb; 3. baronica; 4. gost; 5. Slovenka; 6. vikar; 11. papirnat; 12. tvornica; 15. Logatec; 18. Ringo. . 19. sedi; 20. vino. Križanko so pravilno rešili: Peter šuško, Jože Grilj, Francka Anžin, Teresa Kaiser, Hilda Toretto in Jože Bintar, Lidija Čušin, Emilija Šerek ter Vinko Jager. Izžrebana je bila Francka Anžin. MELBOURNSKI ROJAKI Potrebujete morda priznanega TOLMAČA za sodišče ali kako drugo važno zadevo? Obrnite se z zaupanjem na rojakinjo JANJO SLUGA! 48 SMITH STREET ALPHINGTON, Vic., 3078 Telefon: 49-4748 41-6391 F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES PTY. LTD. 182 NORTON STREET, LEICHHARDT, N.S.VV., 2040 TAX CONSULTANTS -INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev, kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Income tax retum”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom V. FERFOLJA J. M. THAME E. WEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff Companies”. Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgpdah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers’ Compensation, Public Risk, Superannuation scheme, Pension Funds). TELEFON: SYDNEY 560-4766 in 560-4490 PREMIKALNICA 1.--------------------------- 2. ______________________________________ 3 .------------------- 4:------------------------------- 5 .------------------- 6 .------------------- 7 .-------------------------- 8 .------------------- Vstavi besede, ki pomenijo: 1. še več kot pametnost; 2. slovenska beseda za rekreacijo; 3. simbol upanja; 4. iz nafte ga pridobivajo; 5. športni izraz za začetek; 6. okras; 7. nasprotje od pravice; 8. neljuba žuželka. Si izbral in vstavil pravilne besede? O tem se lahko sam prepričaš: premikaj vsako besedo vodoravno na levo ali desno, dokler dve navpični vrsti črk na dasta pomena. Novi besedi, brani od zgoraj navzdol, pomenita osebi, ki jih srečuješ v mnogih otroških zgodbah. Da bodo ugankarji bolj zadovoljni, naj se PREMI-KALNICI pridruži še . . . ODBIRALNICA BRAT — JEZA — MUHA — JESENI — HIŠE — ČETA — VELJAK — BINE — GROB — TUJEC. V gornjih besedah niso važne vse črke, če hočeš iz njih izluščiti življenjsko modrost. Dve črki moraš v vsaki besedi prečrtati, ostale črke pa kar po vrsti prebrati. Kaj ti bo stavek povedal? Rešitvi pošljite najkasneje do 8. marca na uredništvo! * * * Hčerka pride domov slabe volje. “Mama, ali mi lahko kaj pametnega svetuješ?” “Rade volje, kar povej!” “Z Jožetom sva se sprla. Kdo mora popustiti?” “Pred poroko ti, pozneje pa on!” * Na sporedu živinorejske razstave so malo nerodno zapisali: “Ob desetih: prihod krav. Ob enajstih: sprejem častnih gostov. .Ob dvanajstih: skupno kosilo.” MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 311 6366 RAP1D TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 IZ LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA”: 0 Nekaterih ljudi se sploh ne splača kupiti, ker se prodajo zastonj. O “Kako? Ti spiš na delovnem mestu? Zakaj imamo pa sestanke?” 0 V našem podjetju naletimo na besedo “kritika” samo še v križankah. 0 Čim več je malih bogov, tem bolj verjamem v obstoj pekla. 0 Odločal je sam, odgovornost je pa radodarno prepuščal kolektivu. 0 Misel o zdomcih: Pri nas še vedno ne moremo verjeti fizikalnim zakonom o privlačnosti zemlje . . . 0 “V čem se razlikujejo kmetje od politikov?” — “Kmetje nehajo mlatiti, ko je slama prazna, politiki pa mlatijo kar naprej”. 9 Nekdo se utaplja in vpije: “Na pomoč!” Na bregu stojita dva, pa pravi prvi drugemu: “Nič ne skrbi, ta nikoli ne potone! Je moj šef in ima čisto prazno glavo”. Potrebujete TAPETNIKA? RUDI BABICH obnavlja in popravlja kuhinjske stole, naslonjače in zofe ter vse ostalo, kar morda v Vaši hiši kliče po tapetniku. Iz starega novo po zmernih cenah! Prepričajte »e sami! Nič Vas ne stane vprašati za ceno! Telefon: 604 2638 217 Poldtng Street. Smithfield <9ydney), N-S.W. 9A LOVVER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 in 242 HIGH STREET, KEW, VICTORIA Tel. 862 1039 Za poroke, krste in razne druge družinske prilike smo Vam na uslugo v našem studia, v cerkvi ali doma! Slika za potni list — v dvajsetih minutah! TURISTICKA AGENCIJA Theodore Travel Service P7L _ 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. MUDITE OSEBNO. telefonirajte ali pisite: Tel.: 33-4155, A.H. 32-4806 33-5995 O mi smo uradni zastopniki letalskib in pomorskih družb # pri nas dobite najcenejše možne vozne karte Bavite se izključno z opolnomočeno in registrirano V uradu: agencijo, katera objavlja veliki Q za (^antas RATKO OLIF * • • BLACKTOWN 6 Campbell St., Tel. 622-7336 PENR1TH 498 High St., Tel. (047) 31-3588 A.H. 32-4806. PODRUŽNICA: SYDNEY 269 Elizabeth St., Tel. Tel. 26-5940 V ASA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA puiwim SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGVVOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali dragih delov (veta. Redni poleti v domovina štirikrat na teden! £ nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glade razervacij. potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli. PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (te od let* 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki lele potovati) Po urah: Paul Nlkollch, Nada Nakova, 48 Pender Street, UtombuT*, Vic. 3071 — TeL 44 «73» Ivan Gregorich, 1144 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 175S Urarsko in zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven HiUs, N.S.W. (nasproti postaje) Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (Sest mesecev garancije) in 5 % na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK Potujete v Rim? — Dobrodošli! HOTEL BLED Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY) Tel. (06)777102 D. Kat. — Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kontrolo. Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. Ste poravnali naročnino za MISLI?? Poizkusite vinsko podjetje rojaka FELKA KRAMBERGERJA — ne bo Vas razočaralo! THE MAR-LIX Co. ima na zalogi odlična vina vseh vrst. Lepo je postreči gostu v slovenski hiši z vinom imena HALOŠKI BISER ali ZLATA KAPLJICA, pa tudi domači CVIČEK imamo. 520 ANZAC HIGHWAY Reg. Office: 87 PENZANCE ST. i GLENELG, 5045, S.A. — Tel.: (08) 295 1184 Nata zastopstva: SYDNEY: V. SAMSA, 73 RAILWAY PARADE, CONDELL PARK, 2200, N.S.W. — Telefon: 70 5121 J. JURIN, 166 FRANKLIN STREET, MATRAVILLE, 2036, N.S.W. — Telefon: 661 6406 A. SMOLEY, 41 CAROLINE ST., GUILDFORD, 2161, N.S.W. — Tel. 632 2512 in 632 8837 E. ŽIŽEK, 72 IBERIA STREET, PADSTOW, 2211, N.S.W. — Telefon 771 4162 CANBERRA: S. SAVIDIS, GRIFFITH SHOP-N-SAVE, 8 BARKER STREET, GRIFFITH, 2603, A.C.T. — Telefon: 95 8108 WOLLONGONG: Z. GROZNIK, 45 BARELLAN AVE., DAPTO, 2530, N.S.W. — Telefon: 61 4075 MELBOURNE: M. PROSENK, GRAND HOTEL, 335 BURNLEY STREET, RICHMOND, 3121, VIC. — Telefon: 42 7515 I. PETRIČ, 15 CHEVIOT ROAD, NOBLE PARK, 3174, VIC. — Telefon: 798 4676