Resolucija zvezne ljudske skupščine o osnovah dražbenega plana za l. 1957
Zvezna Ijedska skupš<in;j je na svojih sejah, tri jili je imela od 26. novembra do 7. deccmbra J95S, potem ko je poslcšala ckspoze podpredsedri Ua zveznega Izvršncga sveta Svetozarja Vukma-iju/ifa — Tcmps o osnovah zvezn ?ra dmžbcnega phtna za lcta 1957, raKP-ravlJala o ©inevnih snMsrnicah ekoncmrfSe po-liUke v prihodnjem lctn tn pcsvefcila Foselwo pozorttost vpr&ša-Jij<"-m živl,fens-kcga stftnrtnriSa. vprRŠn-nJom i>rr.>!zv«;l!i:je, posebnn pa kmeUjske proizvodnje, inveslicijsfce poiiiike. deiovne storil-nosti in plačncga tristema od katcrih reževay»a je odvisna ust-v»HtLv STOoirnv !m n&.;L.'[ na ;e tfikiife  rlUMiem^ka  ijoiiiike,
Na temclju eikspozeja m vseslranskega raspravljanja o ome-njenih vprašanjih je zvezna Ijudska skupščina  sprcjela
RESOLUCUO
Zvezna ljudska - s<kupLčina upoStevajoč dosedaj dosežene rezujtaia gos;x>darskcga razvoja države, posebno pa v leiu 1356, je mnenja, da so s tem ustvar-jeni poisoji /a izbrtljšanje živ-ljenjskegi stan.iard \ prcbivalsl-va, posebej pa delavcev in uslužltencev, hmur naj bodo podrcjeai osnovni odnosi v -ar-dplitvi nactionaliiega dohcdka, kakor tadi ukrepj, k| jih bo zVezni izvršni svet poJv/.el na pbii-rur-jit   gcspodarMv*.
Za o»tvar-tev te esnovne na-loga naSe ekonomske po'Hike je potrebno Kasotovtti splosni vo-porast proiisvotlnjc, posebej pa proiz vod nje potrošnlh dobrin, kakor tudi ustvari^ potrebne poKoje za hitrejšl poraat deiovne storilnosti v vseh vejah gi»po-darstva.
Na industrii.ihAein pdročju ]e p«trebno zagoiovHj popolnejše izkoriščanje razpoleiljivih trao-eiivosti in tako struklaro pro-¦j»:vodnj«, ki ?>o nštreiaJa pnfre-bam nofranjo potrošnjc, kaicor tiidi poireliam povefaniia zuna-pjetrgovinske  zameniave.
V pribodnjem lctn je potrebao podvzcti ukrepe, ki bcdo nmo-gofili, di 8« vs« genpodiruke veic pi-i'?T>"»do ';i>rerA"i7i!i"rn v investicijrlr.i potiti&i, kat?re te-žišče bo na vcejih nalažbsh v kmctijslvo, proinet, komur.alno slanovanjsko erad'»cv, rekon-strukcije in rac-onalizacije.
Zaoslajanje kmctijske proiz-vodiiije zmanjšuje dosežene re-zultate na drugih gospods.rskiil področjth in se vse bolj kaže kot ovira hitrejšega in »kiadnejšega razvoja naSega gopodarstva. Njeno naf!aijnj« Kao&.ts.jap;> bl cmejilo možnosii »zbo!jšai»ja življenjskeBa standafda ias «a-osiriio sffiaujc tc5ave pri prs-hraiii prebivaistva in plačilni bilar.Ji države.
Dosedanja lAkušuje in sploSnl pcsoii uslvarjenii s JBdustt''aliza-cijo državc zahtevaja taiko sm«r razvaja kmelijstva. ki bo z&go-tovila eim bjtrejš; porast obssga nje!»e   prmn^tttJate.
Gled« na pomen in zapleSennst prvblemov,  kil' jih je  treba  re-
J.;-V3ti v kmetijslvu, bo potreiino žo priiodnje leto pripraviii ia obdelatj perspekMvnl program posp-?žev;>.nja kmeUjstva, da bi inseli dnločenu fn jasno dolgo- . rorno osaovo njcgovega razvuja. Izhajajoč iz teua je potrebn« podvreti orgfanirscijske in druge ukrepe, kaknr tudi povfcati sreJslva, ki bodo za^otovila in usmerila razvoj knielijske yro-izvodnje posebito na kmetijs5tih pose.stvth v obdelovaluih in kmeUjskih zadragah.
Važcn činiteij pri poyečanj>j kr.ictijske proizvodnje, poselmo pa pri povečanju donosov na kmcMjsko enoio so melioracij-»ka dela v izrarJtlh ^metMskili rajoiiih. V investifijski politiki je potrebno dati prednost re-konstnibciji sedanjih meliora-eijsfeih obiektov \n s^radUvi »¦>-vih, kaierih učinek na prolz-Todnjo bo hitrciši.
Eden izmed bistvenih pogoj«v za ustvaritev om«njeuih naloit v naši ekonomski politiiki je čim hitrejSU dvig slorilnosti dela. Zato jc poirebno v planu za leto 1857 posvetiii posebno pozornost nadaljnjerau iisboijšanju sploš-itih pog«j«v v gospodarsiva, ki httča stUtvuUraij fcsjjudarslie organizaafje v btfjn za vecjo p-roi-ivr.al.tjo, eSusiusmiiiHMt P«-slovanja in večji delorni nSinck.
Poseben poracn ima pri tcm plačiH sistem. Potrebno h nada-ljevafl pr»učevanja, da bi čira prej zgradili pla^ni sisfem, ki bo v večji meri vzpodbnjal k produbtivp.ejšemu dcln in k bolj ekoiiomiur.cma posiovauja go-spodarskih organizarij. Tema smotru naj slnžijo tadi prak-tični ukrepl, ki bi Jih podvzeli že v letn 1S57.
V družbencm planu je treba (lok>i-iU La,k ebseg in strttkinro investicij, kj ne bo ogrozila nresns&itve nalog izboljšanja rivljen,l.%kega stan<?;trda ju na-dafljiijo stabHizaciin tričiiča čn dn bi se vzpdbudi! hitrcjši razv«J gospodarsklh podroHš in dejarr nosti, katerih znostajanje ovira nadalinji gospodarski razvoj dr-žave.
Ei:a izmed važrelh nalog naše ek«nom«k«    p«tt(ike   v   pribod-
njem letu mora biti nadaJjnje pdTečanje Izvoza, g čimer naj se ra<širijo naše moinoAti avoza »urovin in potrošnega blasa, ka-ki>r tu.^i. da se u^lvan-J« potroii za zmanjšanje deficlta pla<ai!ne bilance. Z ^vezitim Iružbcnim planam je trcba |>nstavitj teiišfe na povedan.ie izvoza iitdvstrij-sdtih radelkov, pri izvozn kme-tijsklh pr'delkov pa upošlevati potrebe notraajcga tr<a in na-loijo izboljšanja življcnjskeg« standArda.
Krepitev      narodne      obravnbc ostaja Se naprej  važen  sestavnj
element naše IMJ-Iitike iti s tem 5Tn«tjt»ra Je treba z družben&n pia-nom zagotovitj srcdsbva na ravni   Iz   Ict3   19S3.
Oružbeni p!a» mora ^agoto-vHi moinusli za nadaljnje do-slediso razvljanje cielavskega sariioupravljanja in kumunalne-ga sisteiua.
1.7hajajoč iz tega, da gospodanr-ski. rai\ oj zaJsleva tadj ostrc^a-j«?o Rfirast prarafun. pirotrošn.ie, bkrati pa upoštr.vajoč, da ta razvoj doloca tudi oikvire, v kalerih se lahko gibljc ta po-Irošnja,   je   potrebno  zagotuvit-i
Zvezna lju<lska skupžčina je na svojem zaseda-nju 7. decernbra sprejela resolucijo o osnovah druž-benega plana za leto 1957. Hlcrati je sklemila, da bodo sprej<ta resolucija, govor tovariša Kardelja in drugi predlogi tjudskih poslancev podairi v raz^iravi osnovc za izdelavo predloga plana za prihodnje leto.
Glede na pomen resolucije jo objavljamo v tej Stevitki  v ccloti.
nstrezajoto raven proratunskiK isdatkov In vcčjo stabilnoat v, dntc<kiui..iu  iiaho<Xkav.
Zvcana ljudska »kupščina ja nmenja, ds morajo biti družbeai plasni ljcdskih repubiik, okpajev in obiin postavijeni na osnove, !.¦ ..o podane v tcj resoiuciji, da bi se popolueje u.stvarile o»r«»v-ne na.!«ge ekonom&ke p<iii;'.Uo države.
V tej resoluvlji so zajela s&mo ositovna vprašaii.ia, ki morn.io biti rcšena z zveznim druibcnim pSanom. Posameznin konkretnih predlcgov tjudikih poslanccv nj bilo m«goec uvrst'iti v ta os-novna vprašanja.Zvcsna Ijudska skujvšfina priporora zvezuttmu i/.vršnemu svoiu io gospoilarskhn odbot .->ni, da te posamezne pr«d-loge upaštevajo ob sijvejfinu zvezncga družiie.iesa placa. ha-kor ludi ob sprejema ustrcza-joi-ib iLkrcp«v in prcdpisov T letu 1»5T.
Iz vsebine
Stran  2
dr. Jovaji Djordicvi«: Ne-haferi ;;'robk'i:ij lufca' 1 sammiprave                         i
Stran  4                                    '
.Miod.ra.;; fiitpoaiiif';: Ziv-I^cnjsJU  5)t;mdw<l  in obrt
Siran 5
OragoBJa.? Mutapovič: Za-ščita zemljc pred vodo
Stra-n  S                                    '
Up«raba skiadov  za pospe-šcivan.ie  kmctijstva Stra-n g in 9
Anlceta »NaSe skupnostl«J Vloga in mesto pcdiued-sc»3nti(Ji<>v   v   tjudskili   ijdbo-
Siran 10
dr, Pavle Kovae: Mnenle o nafinji    vodonja   scj   Uh<1-
skih odlM»r»v.
Iz   prakse   Wr,>jev  za P«-
sredov&nje dola na Ilr-vat-
s&cm. Stran 11
M.   MUatovič:   Proinvodnj* iu  potrošn-ja premaga Stran 12
Boi&lsr    !i»cc:     Prcmiiskl
praviiniki
Stran 14
7,nanoi.t iin  icbnika             1
S-tiran 15
Tefcaie v efconomslieni raz-vo^u razvitiU in heraavlii!« drfesiv Stnm 1C
I.jubissav Ma.rk«vič: TečaJ IMrtUidne  eikonotniJo