ZA IZBOLJŠANJE LISTA ▼db Mn voljo. VMk. U "OluNaria^iUift arotalka, Via ho hvalo-ker ate m «dprU pat k ara topoma ■BhrffMM tliva. GLAS List slovenskih debvce? t Ameriki, ★ QTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem n&m boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako de niste narodi k, pošljite en dolar za dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered u Second Ctau Matter September Jlst, IMS al the Poet Office %t New York. N. 1\, under Act of Congreog of March 3rd. 187«. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 193. — Stev. 193. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 19, 1938— PETEK, 19. AVGUSTA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. LORD RUNCIMAN IN HENLEIN SE POSVETUJETA LORD RUNCIMAN JE NAJBRŽ SVETOVAL, NAJ ČEHOSLOVAŠKO PORAZDELIJO V KANTONE o cent sta se posvetovala angleški lord in voditelj sudeHskih Nemcev, ni bilo sporočeno javnosti. Henleinovi pristaši skušajo ustvariti vtis, da bodo Nemci vpadli v Čehoslovaško. — Novi kompromisni predlogi naj dajo podlago novim pogajanjem. KOMOTAU, Oekoslovask-a, I 9. avgusta. — An-gleški posredovalec v sporu med sudetskimi Nem-ri in čehoslovaško vlado, lord Runciman, se je včeraj prvič sestal z voditeljem sudetskih Nemcev, Konradom Henleinom. V tišini gradu Rothen-haus, blizu Komotaua, je imel s Henleinom več ur dolg razgovor. Ako je vsled tega razgovora rešitev tega perečega vprašanja prišla kaj bližje, uradno ni bilo naznanjeno. Lord Runciman pa je najbrže skušal na Heleina vplivati, da svoje zahteve toliko ublaži, da bo dana možnost, da pride do kakega sporazuma s čehoslovaško vlado. Grad Rothenliaus je last princa Maksa Hohen-lohe von Lichtensteina. Lord Runciman je prišel v spremstvu svoje žene in Franka Ashton-Gwat-kina, ravnatelja gospodarskega oddelka v angleškem vnanjem uradu, okoli poldneva na grad. — Henlein je prišel že pred njim s K, H. Franckom in zastopnikom sudetske stranke v Pragi Ernestom Kundtom. Novica o konferenci je bila razširjena po okolici in kmetje so prišli v vas ter so pozdravljali odlične goste s Hitlerjevim pozdravom. Grad so zastražili grajski gozdarji in lovci. Svoj razgovor sta pričela med kosilom, pozneje pa sta ga nadaljevala v grajski pisarni. Lord Runciman in Henlein sta bila skupaj celo popoldne in mnogokrat sta razpravljala med štirimi očmi. Dana jima je bila vsa zmožnost, da sta obravnavala sudetsko vprašanje prav do temelja. Straža okoli gradu je skrbela, da noben radovednež ni mogel blizu gradu. Lord Runciman se je s svojo ženo odpeljal pozno popoldne v Prago, kamor je dospel dj 8. zvečer. Pri večerji v angleškem poslaništvu je imel kot gosta nemškega poslanika v Pragi A. Hencke-ja, ki je prejšnji večer takoj z aeroplanom odletel v Nemčijo, ko so Henleinovi zastopniki zavrnili predloge čehoslovaške vlade, in se je zopet vrnil v Prago popoldne. Po mnenju nekaterih je lord Runciman Heleinu predlagal, da se Cehoslovaška razdeli po zgledu Švice v kantone, kar je bilo že tudi predlagano ta-koj po svetovni vojni. Toda zelo je dvomljivo, ako bo ta predlog prodrl, kajti zastopniki sudetskih Nemcev nastopajo tako, kot da ne iščejo rešitve v okvirju čehoslovaške meje. Henleinovi pristaši pa hočejo ustvariti vtis, kot da bodo Nemci vpadli v Čehoslovaško in da se bodo sudetski Nemci vprli. Henlein je že postavil po sebno policijo po zgledu nazijske tajne policije Gestapo. Takoj, ko pride pravi čas, bodo ti agenti polovili, ali pa postrelili vse one člane sudetske stranke, ki imajo kake zvjeze s Cehi, ali pa z nemškimi demokrati, PRAGA, Ceh oslo vaška, 19. avgusta. —Voditelji stranke sudetskih Nemcev pričakujejo od lorda Runcimana, da bo v namenu, da prepreči, da bi se razbila pogajanja med sudetskimi Nemci in čehoslovaško vlado, stavil nove kompromisne predloge, ki bodo tvorili podlago za nadaljna pogajanja. Voditelj sudet. poslancev v parlamentu Ernst Kundt je na seji z vladnimi zastopniki rekel, da AFLbo zahtevala revizijo delavske postave SITUACIJA NA KITAJSKEM Na obeh straneh Jangcea so Kitajci vstavili japonsko armado. — Bojne ladje so pa pričele tem močnejše prodiranje. H ANKO V, Kitajska, 18. avgusta. — Medtem ko Kitajci še vedno zadržujejo Japonce v njihovem prodiranju proti jugu od Jangcea v proivneo Kiangsi in na severu Jangcea proti zapa-du, >o pričele japonske bojne j ČEHI STRAŽIJO SVOJO MEJO Vojaško poveljstvo je u-kazalo "stražo" o b nemški meji. — Hitler je dal povelje za velike manevre. PRAGA, Oelioalorvaška, IG. avgusta- — Čehoslovaško vojaško poveljstvo je ukazalo '"stražo" ob nemški one ji, kamor prihaja na tisoče nemških vojakov na nenavadne poletne manevre. Čehoslovaško vojaško povelj- adje s tem večjo silo svojo o->tv.o strogo pazi na nemške ma-fenzivo proti Hankovu. ' iiievre, v katerih je nad en mi- Kot pravijo kitajska poroči- nemških rojakov, la, se je v torek pri Cučvangu, Iz vojaških virov prihaja po-nekaj milj od Mptoveena po re- ročilo, da se bo jutri sestal naj-ki navzdol, z a si d rasi o 20 japon- višji obrambni svet, da raz skih bojnih ladij ter so pričele bombardirati kitajske artilerijske postojanke ob Jangceau. Poročilo iz Jujčanga pravi, da so kitajski topovi potopili dve japonski bojni ladji. Medtem ko so japonske bojne ladje obstreljevale kitajske postojanke o»b Jangc^u, so jih tudi bombardirali japonski ae-roplani in zlasti so napadali kitajska prihajajoča ojačenja, katerih namen je bil preprečiti Japoncem, da ne bi mogli izkrcati svojega vojaštva. Pri Tašulisiji, nedaleč od Cu-čvanga, so Kitajci vstavili Japonce in ravno tako zadržujejo 70()0 Jai>oncev pri Kangkovu. Japonci so pričeli napadati I od Susunga pa do H vangmeja, itoda brez vsakega uspeha. Pri I Ani jI in Jungčengu je zbrana |ena japonska divizija, ki bo skušala prekoračiti Bmeno reko | in presekati Lunghaj železnico. I Kitajci priznavajo, da je v teduij 'majhna ofenziva pri Cekjangu j in je njen cilj Hangeov. Ako ^e Kitajcem posreči zavzeti Hangeov, tedaj 'bo japonska ofenziva proti Hankovu zelo ovirana. SANOHAJ, Kitajska, 18. avgusta. — Japonske čete, ki so dobile povelje zavzeti Cangša, prestolico Hunan province, so bile vstavljene mnogo mil j pred svojim ciljem. Japonske bojne ladje pa so prekosile infanterijo ter so pričele bombardirati Cangšo, ki se nahaja okoli 200 milj jugoza-padno od Kjukjanga in v približno isti oddaljenosti od Han-kova. pravlja o obmejni obrambi in o nemških manevrih. BERLIN, Nemčija, IG. avg. — Nemški jesenski manevri, ki1 KANADA SE LAHKO ZANESE NAZDR. DRŽAVE Predsednik Roosevelt je bil v Kingstonu navdušeno pozdravljen. — Univerza ga je imenovala za častnega dok-tarja. KINGSTON, Ont, Canada, 18. avgusta. — Sem je dospel predsednik Roosevelt ter je izročil prometu mostu, zgrajen preko reke sv. Lawrence, ki veže Združene države s Kanado, j Prebivalstvo ga je navdušeno (pozdravilo in tukajšnja Queens University ga je imenovala za častnega doktorja. •Pri tej priliki je imel Roosevelt zelo značilen govor, v katerem je poudarjal, da Združene države ne bodo držale rok POSEBNI TRIBUNAL NAJ BI PREVZEL PRAVOSODNO DELO WASHINGTON, D. C., 18. avgusta. — Iz pre- cej zanesljivega vira se je izvedelo, da sestavljajo odvetniki Amer. delav. federacije načrt, po katerem naj bi bila amendirana Wagner jeva postava Predvsem bodo priporočili ustanovitev posebnega neodvisnega tribunala, ki naj bo prevzel vse pravosodno delo sedanjega National Labor Relations Boarda. uradno označeni kot 41 manevri • ikrižem, če bi bila Kanada ogro- FAŠISTI SO BILI VRŽENI NAZAJ Republikanci so vrgli fašiste čez reko. — Vroči boji za Almaden. — Republikanci kažejo veliko moč. majhnih oddelkov", so se pričeli točno včeraj zjutraj. Vsled teh manevrov je po celi Evropi nastala velika bojazen pred vojno, kajti pričeli so se ob času, ko vlada med Nemčijo in Čehoslovaško zaradi sudetskih Nemcev velika napetost. Kancler Hitler, katerega je 1 spremljal zračni feldmaršal H. 'Goering, je v Jueterbogu, južno od Berlina dal povelje za pričetek manevrov, uato pa se je takoj vrnil v Berlin, kjer je imel konferenco s feldmarša-lom Groeringoin, vrhovnim poveljnikom nemške armade generalom Walter jem ;v. Braucli-ltchem, propagandnim ministrom Goebbelsom in mnogimi vojaški poveljniki. NEMIRI ¥ PALESTINI JERUZALEM, Palestina, 16. avgusta, v— Včeraj zjutraj je 200 oboroženih arabskih teroristov skušalo obkoliti majhno židovsko naselbino v Širn-runu, blizu Nahalala v severni Palestini, toda so jih Židje pognali. Ob istem času so Arabci tudi streljali na naselbino Kfar Jabec, ter so izruvali 400 dreves. Požgali so tudi dve skladišči .v Hederi. Angleški vojaki so napadli veliko arabsko tolpo blizu U-mekfahuma, kjer je bilo že mnogo bojev leta 1936. žena od kakšne tuje države. To njegovo zatrdilo so poslušalci sprejeli z velikim odo-ravanjem. 'Predsednik je odločno obsojal brutalnost nekaterih tuje-zemskili ;vlad, katerih sicer ni po imenu imenoval, toda vsakdo je vedel, da misli Nemčijo, Italijo in Japonsko. * Za Rooseveltom je govoril kanadski ministrski predsednik ki je rekel med drugim: — Zdi se mi, da izražam željo prebivalcev obeli dežel, ako rečem, da nismo samo pripravljeni vzdržati medsebojno prijateljstvo, pač pa gojimo tudi želja, da bi bila naša demokracija kulturna dedščina vsega človeštva. GOVERNER POMILOSTU MORILCA BARCELONA, Španska, 18. avgusta.—Prvič v mnogih tednih naznanja španska vlada veliko zmago na fronti v Estra-maduri. Fašistične čete, ki so prekoračile reko Zujar blizu Castuera-Puetola de Aleocer, so bile vržene čez reko nazaj. Tudi na drugih krajih fronte, kjer skušajo fašisti prodirati proti! Almadenu, so bili odbiti vsi njihovi napadi, pri čemur so imeli fašisti zelo težke izgube. Višje proti severu, na fronti ob Ebru, republikansi trdno drže svoje postojanke. Republikanska 11. divizija je ves teden vzdržala vse fašistične napade. Politični spor v republikanski vrsti je bil tako gladko po Tozadevni načrti bodo pri pravi jeni za .veliko borbo, ki se bo vršila med Federacijo in Delavskim uradom, in bodo predloženi izvršilnemu odboru, ki se sestane prihodnji teden v Atlantic City. Delavski urad ima sedaj pravico razvelj avl jati kontrakte med Delavsko organizacijo in delodajleem. To pravico bo skušala Fedcracija omejiti. Vsi dokumenti Delavskega u-rada naj bodo obema stranka ma v vpogled. Druge zahteve se tičejo izboljšanja razmerja med Delavskim uradom in delavskimi organizacijami. WASHINGTON, D. C., 18. avgusta. — Prijatelji Donaldu W. Smitlia so prepričani, da ga bo predsednik Roosevelt zopet imenoval ;v National Labor Relations Board navzlic opoziciji Ameriške delavske federacije. Federacija namreč ni zadovoljna z odločitvami, ki*so bile podane s Smithovim sodelovanjem. CHICAGO, lili., 18. avgusta. Upniki Chicago, North Shor« iinfl Milwaukee železnice so pozvali državne oblasti, naj prisilijo železnico k zopetnemu obratovanju. Železničarji so zastav- ravnan, da je ministrski predsednik dr. J nan Negrin odpoto- !kaif 7a7adi"skrčeija me*I val na mednarodni kongres ti- j jzijologistov v Curih v Švici. —j 'Dr. Negrin, ki je sam odličen j OSS1N1NG, N. Y., 18. avg.— zdravnik, se bo prav gotovo po-1 Richard Delanev in Andrew J. «util mnogo boljše med svojimi | Lunse bi imela umreti nocoj na [znanstvenimi prijatelji, kot pai -— električnem stolu, toda v zad med politiki, ki so v zadnjih i LEXINGTON, Ky., 17. avg. njem hipu ju je governer Leli Pet d.ni Postavili njegovo vlado i_ 38 letni Dan Barnett, ki ve-inan pomilostil na dosmrtno je- v veliko nevarnost. ^ |lja za izvrstnega strelca, je n ŽENO IN LJUBIMCA JE USTRELIL čo. Obsojena sta bila zaradi ro- Dr. Negrin je v popolni ob- vladna predloga glede narodnih manjšin ne more biti sprejeta za podlago pogajanj. Kundt ae je posluževal zelo ostrih besed. Rekel je, da Cehi proti Nemcem niso nikdar pokazali niti najmanjše popustljivosti in da je sudetske Nemce sedaj potrpežljivost minila. Izrekel je tudi svarilo, da je mogoče s pogajanji nadaljevati samo pod pogojem, da cehoslovaška vlada in časopisje pokaže malo dobre volje. Po konferenci je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da ste obe stranki izrazili željo, da pride do zadovoljivega sporazuma. Pogajanja se bodo na« doljevala, « parskega napada, pri katerem ,asti SV0Je vlade> ko sta. b?la prisiljena odstopiti iz kabineta Manuel Irujo, ki je Bask in je bil minister 'brez portfeja, in minister Jaime Aguade, ki je Katalonee. Njuni mesti sta zavzela Bask Tomas Bilbao Ho-spitalet in Katalonee Jose Moix Regas. Irujo in Aguade sta morala odstopiti, ker sta se potegovala za »premirje. Sedanja premenrba v vladi kaže, da je španska vlada demokratična in da hoče dr. Negrin voditi vojno do konca. HENDAYE, Francija, 18. av- je bil usmrčen policist, ki je roparje presenetil. PREDSEDNIK NE BO KANDIDIRAL LOS ANGELES, Cal., 18. avgusta. — Senator Wm. G. ®£c-Adoo je rekel danes: — Predsednik Roosevelt ne bo kandidiral leta 1940, če se mn bo posrečilo najti kakšnega zmožnega liberalnega demokrata, ki bo prevzel njegovo mesto. __gusta. — Na fronti ob Ebru ka- TRINAJST ANGLEŠKIH CAST- republikanci NIKOV VPOKOJENffl LONDON, Anglija, 17. avg. — Danes je bilo vpokojenih pet vsakimi dnem večjo moč. Ob Gandesi so zavzeli mnogo ozemlja in ga že drže nad en mesec. Na severozapadu ob reki Se- polkovnikov, dva generala in gre republikanci trdno drže šest genralnih majorjev. S tem'mostove med Balaguerom in je bil napravljen prostor mlajšim in agilnejšim častnikom. ■Vpokojeni so bili zaradi starosti, Lerido. Vse, kaež, da so republikanci zadnje čase dobili na pomoč-mnogo vojaštva, zlasti ' pa artilerije in amnieije. strelil danes svojo ženo Coro in njenega ljubimca Everetta Ellisona. Zalotil ju je na nekem samotnem kraju sedeča v avtomobilu. PERSHING SE JE SETAL S Sl-NOM V FRANCIJI HAVRE, Francija, 17. avg. — Na pa miku Itfanhattan je dospel danes sem John J. Pershing, ki je tekom svetdvn* vojne poveljeval ameriškim vojakom na zapadni fronti. Pershing je foil zadnjo, zimo hudo bolan, in je bilo le malo upanja, da bo okreval. Zdaj ni opaziti na njem nobenega sledu težke bolezni. Ko je stopil s parnika, ga je poSdravil nje-go»v sin Warren, ki se mudi v Franciji na poročnem potovanju. ADVERTISE IN "GLAS NARODA '•Lil KIIODP-l«tT< Friday, August: 19, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY INU.&a, LI, MM "GLAS NARODA" m and Published by < li rOBUBDNQ COMPANY (A Corporation) J. Lopah«, J3«. tba corpora doa and Mi1ilrl*M of abort officer«: Ni ¥. 45th -Year IMttBD ■VBfeT VAJ IXGEP T SUNDAYS* AKIV HOLIDAYS Advertisement ca Antauent Sa otto URo CaaaM Z« pol lata «rt lota eaUa tt*<«a Aaerlfeo -t • ••••• .......... (2.00 •••••••••• ...... 7 "" —6—■-*— IZa Ne« York m celo leto . f |700 rt* pol leta.....i.........i $3.ro Za lnoaeaatro at calo loto .. t7..X) Za pol leta ................ 99.00 Sobaerlptiao Ymfiy M— NAftODA" IZHAJA V8AKT DAN iZVZBUfil PKAflaKOT RIDBU *WL40 NAKODA-, ti« WB8T 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CBcbea t-lttt POPISI brea podpis« la oofcbnoeti *ne pHoMnjejo. Denar n naročnino MJite blngovoU poWJtti po Mrtory Order. Pri spremembi kraja naro* aUor. proximo, da n us todt prtjtaje blr»JliCe naxnanl. da hitreje naide-sso uuoTaiki. - ; SiAttSchniggo?i Ministri so uglijali pot GRAN CHACO Prihodnji tcaen bo pričela s svojim delom posredovalna komisija, da poravna stoletni spor med Bolivijo in Para gvajem zaradi G ran Chaoo. Obe državi sta prejšnji teden podpisali mirovno pogodbo, sedaj pa je naloga komisije šestih držaiv, da določi v Chaco mejo med Bolivijo in Paragvajem. Mirovna pogodba določa, da predsedniki šestih posre dovaloih držav določijo mejo. Predsednik Roosevelt je za svojega namestnika imenoval SpruiUe Bradena, ki je bilo skoro 3 leta ameriški delegat na mirovni konferenci. Bolivija in Paragvaj sta obvestila predsednika mirovne . konfernce Jose Marie Cantila, da sta podpisala mirovna pogodbo, in obe vladi sta poslali po tri prepise podpisane mirovne pogodbe na mirovno konferenco. Posredovalna komisija bo imela svoje seje v argentinskem vnanjem uradu v isti dvorani, v kateri je zborovala mirovna konferenca. Komisija bo najprej poslala v Chaoo vojaško komisijo, ;da si ogleda sporno ozemlje. Za Združene države je bil v to komisijo imenovan major Lawrence C. Mitchell, vojaški ataše j pri ameriškem poslaništvu v Bio de Janeiro v Braziliji. Voja&ka komisija bo izdelala zemljevid, na katerem bodo označene reke, hribi in drevesni štori, ki bodo določali mejo. Kadar bo to delo končano, bosta bolivijski in paragvajski predsednik, kot določa mirovna pogodba, brzojavila pred sednikom držav Argentine, Brazilije, Chile, Peru, Združenih drŽav in Urugvaja ter jim naznanila, da so imenovani za posredovalce. Vsak predsednik bo potem brzojavno poslal svojo zahvalo bolivijskemu in paragvajskemu predsedniku za imeno vanje. — Komisija bo najbrže imela dve leti dovolj dela, da določi 450 milj dolgo ;mejo. Bukareški listfMoment'V ki izhaja v francoščini, objavlja' zanimiv dopis z Dunaja, kjer člankar govori o 'vplivnih možeh, ki so za časa Schuschniggo-ve Avstrije na tihem pripravljali priključitev k Nemčiji, čeprav so sedeli na vplivnih vladnih mestih. Dopisnik imenuje tri može, ki imajo največje zasluge. To so: sedanji predsednik pokrajinske vlade SeyssTn-quart, bivši zunanji minister Gnido Schmidt, ki je postal glavni ravnatelj največje tovarne za orožje v Avstriji, in bivši minister Glaise-Horste-nau. Glaise-Horstenau je svoje delovanje sam opisal v javnem go voru in izja-vil, da je ponosen nanj in na uspeh, s katerim je bilo kronano. Glaise-Horste-nau opisuje svoj prispevek k priključitvi na sledeči način: SchuschnLgg je hotel nadaljevati borbo proti narodnemu socializmu* in sicer z *vsemi sredstvi. On, Glaise^Horstenau, pa je že od leta 1934 dalje priprav Ijal priključitev. Takrat je bil od vlade poslan v Berlin, d« Glaise - Horstenau veljal kot Sohuschniggov najbolj zvesti zaupnik. Bomuneki list pravi, da bi tudi Guido Schmidt lahko mnogo povedal o letih, ko je bil Kurt Schuschniggov zunanji minister (iSchuschnigg ga je imel za najbolj zvestega šolskega tovariša) in na tihem priprav- ljal priključitev Avstrije k Nemčiji, ne da bi bil Schnsch-nigg kaj o tem vedel. Bil je prav tako, kakor Glaise-Horstenau in «3eyss-In-quart, že več let član narodno-socijalistične stranke in je v tej vlogi pripravil s Hitlerjem pogodbo z totžkov jih identificirajo, oziroma se svojci oglasijo, ostale pa po 30 (inevnem razstavljanju pod stelklom upeipeljijo v kreunato-pripravi pomiritev iped NemčiJ1"^11 ^^ spodarj y kleti. Denarne s podiljatve S DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ jroosumo Sat M............IHn- 100 9 BjOO ............ Din. 200 $ T .20............Mt >00 186 •••••••••••• tt®« fcl® *|R00 •••••••••••• Din. 1000 Dta. TITAUM Sat O^S ............ Lir 100 9 12.25............ Lir 200 " »».30............ Ur 000 ' * « V7J00 ...........J Lir 1000 - SUMO............ Ur 2000 tlflTJO .....••••«.. Ur 1000 ■ 1 H l . „ . aj Hcmcrnraaa SO MATMDSNS CON* GORI ALI DOLI jo in Avstrijo, toda^m^e hodil v Berlinu svoja pota. Ko so prišli odločilni dnevi leta 1936 — tik pred podpisom avstrijsko -nemške pogodbe — je bil tajni kurir med nemško vlado in nem škim poslaništvom na Dunaju. Z njim se je dogovoril za taj ni sestanek s Hitlerjem v Ober-salzburgu, in sicer za dne 2. julija 1936. Dne 1. julija sta on in Papen tajno odpotovala z Dunaja, V Salzburgu sta me njala avtomobil, da bi zbrisala vsako sled za seboj. Končno sta se ločila in je Glaise nadaljeval sam v navadnem taksiju. Treba je bilo avstrijsko policijo prevariti. Ko sta prišla v Obersalzburg, sta bila tamkaj v Grand Hotelu že zunanji minister Neurath in takratni Hitlerjev osebni svetovalec in današnji zunanji minister Ri-bbentrop. 4'Mi smo se obnašali, kakor da drug drugega niti ne poznamo-*' Potem ni več trajalo dolgo časa, ko je bil kar naenkrat postavljen pred Hitlerja, ki ga besedilo sporazuma z Avstrijo (ki je bilo 10 dni kasneje podpisano) prav čisto nič ni veselilo. Toda delali smo dalje in 12. februar 1938, ko je Hitler poklical Schuschnigga k sebi, je bil zmagoslavni zaljuček 4-letnega delovanja in pripravljanja. Toda vso to dobo je' ra mladosti. Podoba* te pretek- Ko sem se oglasil zadnjo soboto zvečer, sem jih našel dva-najMt neprebudno .sippčfh, ki jih je usmiljena smrt rešila vseh pozemel jskih k rižev in težav, daleč proč od svojcev in prijateljev. Med njimii sta bila dvafcčmc», toda nobena ženska. Pri zadnjem truplu v vrsti sem aatpazil nefcaj (nenavadnega: vznožje moža srednjih let je je krasil — cvetlični venec 'belih nageljev in vrtnic. — Odkod ipa te cvetlice? — vprašam uradnika v pisarni. — Neki njegov prijatelj mu jih prinesel. — Tako ? se je zvedelo, kdo je in odkod? — Nikalkor. Bivala sta skupaj nclkoč po stanovanju, in ko 6e je sini čajno oglasil tu, ga je spoznali iji,mu (poslal v*uec 'kot zadtnji -pewdrav. KADITE n^vni tobak brei po- "sebnih dišav, turški, makedonski in grSki tobak najboljfe vrste pa $2.65 funt; tobak Stv. 1 pa po 11.90 funt. — Turški tobak mešan » domačim $1.25 funt. — PoSIljatev pošljemo poštnine prosto, ali manj kot en funt ne pošljemo. l>3% pošljite za vsako naročbo, ostanek pa jk> C. o. D. STROJ ZA ZVIJANJE CIGARET.. 35 centov. — Import!ran cigaretni papir 5 c. za zavitek. 12 zavitkov pa 50e. Prodajalci tobaka naj pigejo za Informacije gletfe cen. — Jamčimo za najboljšo postrežbo. ATLAS TOBACCO Co. 301 WEST 46th ST., NEW YORK, N. 1', m Peter • • • • • • Zgaga Ko seim se vrnil iz pisarne in se poslednji« ozrl po pokojnilh, se mi je nudil »e (boIj nenavaden prizor. Pred enim izmed trupel je klečala in molila — •že priletna žena. — Ali poznate tega moža? — jo vtprašam, ko je vstala. Malce se je zdrznila nad tem vprašanjem, na to pa mi odgovori v pretrganili stavkih: — 'Ne vem. Ne poznam ga, ne smem ga poznati. Spotmin GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS EDINI JUGOSLOVANSKI t*OGREBNIK V NEW* YORK 15 IN OKOLICI ANTHONY SVET, (Unlicensed) V slučaju smrti se obrnite na nafi pogrebni zavod in Mr. Anthony Svet bo prišel k Vam in Vam dal navodila In cene v VaSe popolno zadovoljstvo. NEW YORK; N. Z. fl BROOKLYN, N. Y. __ 456 W. 43 St. 219 Atlantic Ave. ■ »ifoMihmhe ^ Olrcl© 6-78W -I ^wan Važno zapotovanje naannjen potovali v Mart kraj afel «ohttf kom od , Je grabna, rta |a prntm r vaeb Mrareh. ViM aa*e Mga- fo tMMM mm ti mavmc PUBUSHWG COMPANY me-** Iv le patofiij« MM (krnile mim n m pojamlla. m »MWb. (UM arotajo - povraten JovotM«. iMte, rlaak In qrfofa m kar Je ta potovanje potretaa v «■ taw f ifimw, n' NoMrllMTMgiM Plfttto torej teke) sa «o fcoota pMcwi ta M* ' i« MdDjtft treoatkm. ier|Mpi «mUwk BHMWV r SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bur*»u) 2f6 West 18tK Street losti. .. rmi bodi milostiv! N^ vprašaj več! Po tem je na^-lo odhitela, kakor da bi se bala, da jo je kdo videl im spoznal. Oči je zaJtisnil v bolnišnici 'k večnemu počitku rojak Tomaž Bsel v starosti ravno 70 let ter bil včeraj (v torek) pokopan. Rojen jeibil v Borov ljah na Koroškem, v tej deželi ,pa je bival 35 let. Dokler je bil 'zdrav in mlajši, je ibil zelo priljubljen v druščini radi svoje šal ji vo^ti in veselega značaja. Ker nrmJa nobenih svojcev in sorodnikov, mii bodi med prijatelji in znanci ohranjen spomin. * * * Kadar se mudite pri bolniški postelji svojcev ali prijateljev, ivarujte se, da ne boste izreikli kake obsodilne hesede kakor: <d ravniku. K»o mp jo vsega pretipal in prctnkal, je dejal: — Fant, žal mi je, ali ti «i se prepozno spomnil na zdravnika, ko ti že voda v grlo teče. Vendar, ako ze hočeš še par let živeti, pusti vsiaikoitšmo delo, dobro se hrani in bodi vedno na zraku, kajti tvoja pljuča so za nič. S veda jaz nisem verjel in H»em še najprej delal in pil čaj z medom, in končno je kašelj ponehal in še dandanes zdrav travo poleti tlačim in sneg pozimi, dot wni zdravnik pa se je čez tri leta po tistem preselil v —-krtovo deželo. Kadar ste torej pri bolniku, mu dajajte pogum in bodrilo k skorajšnomu okrevanju, kajti ako je za zdrave upanje pol življenja, je za bolnike pol zdravja. * * * Xa nekem earn i valu na No. S idr je bilo aretiranih 7 mladih, premalo zakritih plesalk. Neumnice nespametne, zakaj pa se niso mesto majhne cunje okoli patou prilepile nekaj figovih ali kakoršnih bodi dre-vfta je vredna, dajpjstava je bila še vedno vojaška. Xo>iil je tudi kratko postri-žene lai-e. Predvsem pa je imel p..-trrr4.sko zavest, ki je bila ]iievtv razvita za njegovo ame-i iško draavljanetvo. iSako se je kmalu zgodilo, da se je izkrcal v (}< nui Američan Litchfeld, ki jpt nato jjojavil ko Liitelifel- jo pomnim onim, ki je še ne poznajo. Zgodba nnuiinv dopušča* gotove ironične zaključke ter je veličina zase, kajti zgodba govori o človeku, ki ga — ako vohuni pri nas — označujemo z besedo iz potili črk in ki je ena največjih žaljivk, in kate-| Icr v nemškem glavnem stanu rtga — ako vohun za mis — jpii poveljstvu svojega starega povišamo z izrazom **v tajni i polka. >hur/:bi"Uer ga smatramo za ju-! "X<\" >to oseb,I Angliji ji' pomanjkljiva. Neki so dr.ijale Nemčiji okrajno kaj t. ni ni v redu. Mnogo več Zalbeležil si je skrivno vse, zvečer pa je naipiisal trgovsko pismo nekemu gospodu v I&oter-damu. Med vrste, ki so bile posvečene — recimo višji obliki iz delovanja gumbov, je na-pi-sal s kemično tinto vse, kar je videl. Ta ali oni parnik je dospel, sploh Vse, kar je bilo po njegovem mnenju važno. Pismo je končal z 'besedami: "Jutri Dublin, Liciitfelder," nakar je pismo oddal na pošto. Na nesrečo ubogega, preprostega patriota pa je bila na pošti mlada dama, ki je krajšala «voje dolge dneve z odpiranjem vselil pisem, naslovljenih v sumljivo inozemstvo. Vsa ta pisma je natančno pregledovala, ker je hotela zaslediti tajne pi- li rez po in mime in vr.i del na-llw»>t<4 koristili svoji domovini, save s kemično tinto. Na nje-pačne informacije o našem |jo- »ko cd|x>tiujete kot ameriški ložaju in o naših ukrepih in da I rli žavljan v Anglijo in nam od so oblasti z eno samo šahovskoi tam dol»:irvite vse informacije, pot« ze muiftiogočile njihovo ak. kar jih boste dobili.*' ciljo. < >d te^a trenutka dalje ni, JJtdifVUl j<» ■ 1 v Krču za svjo bil odkrit niti en primer vohun-1 ^ari polk, toda kot patriot je stva-po vohunih, ki -o bivali v j ugodil na < vetu. V dveh mese-Angliji že ob vojni n jiovedi.|eili je seznanil z vsemi skriv-Kakor so mi jirmdali, fia soimstmi -noje nove obrti, se vendarle zasledili nekaj nevaž- vkn del v fJenui te r se pojavil nih primerov v-hun-tva poo-e,zopet v Ameriki kot Light field, bah, ki so -e priučile t« hniki Kiiralu pot*m je odpotoval tajn«; -liižl»e. ali pa >o me 1 voj- I iveipool, preobložen s poslov-no s tem namenom prišle v An- ninii adresarji in vzorci ter je glijo. O enem teh primerov <70-j imel ameriški |Kitni list na svo-vori ta zgodba. i je ameriške ime. Friday, August 19, 1938 šap je ni samo prvo, aimpakj tudi zadnje." Razprava je bila preložen®. Zaslišanje še ni bilo končano in tudi vprašanje še ni bilo drugič stavljeno. Rano v jutro drugega dme, ko je stopil jetniški paiznik v liitcihf elderjevo celico, je viselo njegovo itruiplo na omreženem oknu, obešeno na šalu. — Sveto pi#mo, ki ga dobi vsak jetnik, je iležal-o pred nogami mrliiča. Na deski v celici pa je bilo zapihano: "Vojak sem, svojega čina Ti očem .povedati. Angleška KINO IZPODRIVA GLEDALIŠČE Število pariških gledališč, koncertnih dvoran in kabaretov je v zadnjih 8 letih zdrsnilo od 101 na 64. V isti dobi je padlo tudi število gledaliških predstav na deželi od 28,000 na 24 tisoč. Celo predstave Moliera včasih več ne napolnijo dvorane. Poglavitni vzrok padajoče ga zanimanja za gledališče je po mnenju tiska v tem, da gle- IPHB JCiABGEST SLO VEK® DAILY BT TJ. B. 9* debelo svinčeno cev, ki je napol njena z destilirano vodo. V Ny-borgu in Korsoeru pa morejo zdaj učenjaki natančno dognati ivse tozadevne spremembe o-točja. vlada me je zaslišala pravilno. dalisge ne ^^ ye(, Ne um rem kot vohun, tem vec ,konUurence s kinom ket vojak. Friam se v svojo usodo kot mož, toda krivopri-seiznik nečem bi'ti in tudi ne lažnik. Kar sem storil, sem s'toril za is»vojo domovino. Zahvaljujem in blagoslovi jam vse." In deselt odvetnikov — osem ju, temveč enostavno v tehnično gradbenih * "»©airih. Večina francoskih gledališč je popolnoma zastarela, medtem ko je celo po francoskih podeželskih mestih zraslo v zadnjih letih vse polno novih modernih kinov. DANSKO OTOČJE SE ZIBLJE ANGLEŠKI POLET V STRATOSFERA Angleško ministrstvo ima v načrtu, da preiskusi več poletov v strato-fero. Preskusiti hočejo, kako bi se dal izrabiti manjši zračni upor, in pa, kakšne lastnosti imajo razni vetrovi. Letalci in sopotniki bodo o- Danski otoki ne stoje trdnoj^1^ z ™P™vami za kisik. T11' ampak se dvigajo in padajo, ko'?f"\Pa Je ^^ti, vzdrzatii , VJ n „ ,r » .bodi obremenitev eta a. Amrle- _ . . [da bi se počasi pozibavali. Do-la- , . , , - v .. /,® . Tokrat si-' , ■■ - _ _ \„ - , .. ski letalski poročnik Adam poročnik Adam se Geodetskega 7avo f iuni'ia * leta- geoaetsKega zavo- Jom ^Bristol" in z motorjem ,da se ie posrečilo najti način, 40n ^toijem 'kako bi bilo moči meriti dviga- , , , v" slej niso mogli ničesar dognati,« cer ne na umetnostnem ^)Qdroc-,a načelniku Angležev in dva Američama — nje in padanje otokov. Med o-je soglasno zatmumralo: ",Hra- tokoma See land in Plyn so v 'ber dečko!" morski ožini Veljki pelt položi- In to jetbil v resnici. li 30 km dolgo in 8 milimetrov 490 konjskih sil, dvignil 16,450 m visoko v ozračje. advertise in "GLAS NARODA" V avgustu 1914. je živel v A I Prvi dan svoje "tajne služ-meriki trgovce* nemškega poko. be" se je potikal po pristami-lenja, am riski državi; n. ki ških napravah nekega mesta; jra bomo imenovali Litchfelder.! ki je bilo po njegovem mnenju V resnici je bilo njegovo ime važna pomorska postojanka. ANGLEŠKE PRIPRA VE ZA VOJNO Zgoraj je najnovejše angleški bombnik, sj>oelaj pa submarin najmodernejšega modela. Slika je bila posneta tekom zadnjih mornariških manevrov. no veliko vef=clje — saj je bila že naveličana neuspeha .svojega koristnega posla — se je prikazala med vrstami trgovskega dokumenta izdajalska tinta. Telefonirala je nekemu uradu noprevidne 'besede: "Jutri Dublin. Litchfelder." V onem času so smeli tujci potovati na Trsko samo pretko Holvheada. v Tjakaj je šlo telefo-nsko vprašanje: Al i je potoval včeraj nelki Litchfeld« r v Dublin?" Odgovor, ki je iprišel takoj, se je glasil: ".Američan v. imenom Lightfiohl se je peljal včeraj v Dublin, odkoder se je vrnil zvečer ter se je danes z vlakom odpeljal v London Custom kolodvor." Na londonskem kolodvoru so našega patriota t-fiekl." ■"'Potem," je izjavila britanska vlada — seveda je bilo pri tem dovoljeno mišljenje o vladi — "potem je stvar dru-ggtčna. Zaslišane boste pred rednim sodiščem in ne pred vojnim. Bramiil vas bo na naše stroške odvetniki, ki jih določi ameriške po-1 a 11 i&t v o." Prav kmalu — kajti takrat zakon ni dovoljeval dolgega odlaganja — je bil zaslišan a meriški državljan Lightfield, alias Litchfelder, ki je dal informacije sovražniku. Tri dni je pripravljal odličen odvetnik na stroške vlade svoj zagovor, toda neki znažne-. niti jurist, ki je nastotpal *kot javni abtožitelj, je temeljito ra»zmišljal o vpraišanju, s katerim bo pričel svojo obtožbo. "Gospod Li'tobf elder," je rekel in filksiral obtožen«!, "povejte mi, ali aiMe bili častnik v nemiiki armad.?" Ameriški državljan je cele ure pripovedoval sodnemu dvoru, da je silo zaposlen s svojimi kupčijami, navedel je svoje reference itn pokazal vzorce. Priiznal je, da je oddal pismo z nevidljivimi vrstami ter izjavil, da je potoval iz Amerike z nekiim holandtekim novinarjem, ki oiu je rekel: "S>a.j veste, da ne moremo dolbrti prav ni kakih poročil, ker smo nevtralni. Pošljite nato vendar kaiftoli, se-ved-a ničesar kar bi moglo škodovati Atogliji, toda nekaj, o čeaner bi mogli prsati." In to je storil. To vendar ne more škodovati nobenemu. Saj je napisal fcamo otročarije. Sa knjižic« — "How t« become a citizen of tte United States". V tej knjigi so vsa pojasntia In aako-ul sa naseljen«- Cena 35c- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari EogllR. J36 strani Penami problem je zelo zapleten In težaven in ga ul mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki Je znan čeSki narodno-Kospodar-ski strokovnjak, je razftirll ito?« delo tako. da bo sluillo slehernemu kot orientufnl spis o denarja. Cena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Fran jo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega iiviuorejca; * opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«? -trant. Zanimiv potopis s slikami »*«Un krajev nsia stare domovine, ki so Slovencem le malo mnanL Cena 70c. GOVEDOREJA. 8 slikaf' 8pisal R. Legvsrt. 143 stranL . , Cena $1.25 NAROD. Km IZUMIRA. 1U1 strani. Poljuden oois najsevernejšega naroda na ava- T tn. oJegove flefc-e In navade. Cena 40c. NAftp AKODMIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisni Fran Erjnve«-. :rJ4 strani. Br»»5. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 'J58 strani. Ve*.. ICcjlen je nnmenjenn v prvi rrsti r* stavbno, umetno in strojno ključavničarstc-«* *»r *ele-soi i varstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MA.JAK. Trije de!l: 1C2. 141. 133 strani. Cena mehko ves Poljuden In nataučen opis odkriti« novega r sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter Je sestavljen po nsjholjšlh virih. Cena 50c. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str... Priročna knjI2i«*a. ki vsebuje vse. kar Je pri nakunu In prodaji rnitrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE »TLOZOriJE Spisal dr. F. Veher. 341 atraui. Knjigo toplo pri|K>ro€amo vsakomur, ki se hoče seznaniti a glavnimi Ci.aini aodobno filozofije. Cena 70c., RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj, g! 413 strani. f V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrslub "uske atruje. Cena $1.50 SPOMINI. Jože I^vtitar.) J43 strani. • V tej knjgi nbnja naA znani potopisec Sapnik / Lavtlžar spomine^ na svoja brezštevilna »lo- to vanJa. Cena $1.50 IZ TAJNOSTa PRIRODR. St StranL Poljudni spisi o naravoslovju in svesdosnan- Cena 50c. KOKOfiJEREJA. Sestavil Valentin Rastaser, M strani Cena tidoves .... J6% Brofi. .... JO KRATKA SRBSKA GRAT^TIKA. 68 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, TOV IN SRBOV. 90 strani HRVA- Cena 30e. KNJIGA o VEDENJU. (Urbani.) Vem. Cena $1.25 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. Ul Str. Cena 50c. KUBIČNA RAČUNICA. Trda 144 -t*. Navodila sa laratananje okroglega, /esan*-ga 1b tesanega lesa. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična sblrka navodil sa kuhinjo ln dom. ' Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 Btrani. Cena: broš. $1^5, ves. $1.50 IA ia SNEROUA. Bptal dr. Lavo Cermet j. 8 slikami. 180 stran* Nfipk o atomih, molekullb In elektraqin. Po-Undno pisana rasprava o U^eaiua uodem Cena $1.25 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. dens $6.00 SPLO&NI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. cena brofi. Cena 50c. slov.-angi^Ski in angleSko-si.oven- 8 LOV AR. 148 stranL Cena 90c. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Druga polovica knjige vsebuje nemdko-slo-veuskl slovar ln kratko slovnico slovenskega in nemskeca jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.. «52 Btrani. CeUft 75C. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. Cena bros. CenaSOc. veliki v8evedež. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkočasnib spretno-, atl; burke ln Šaljivi poskusi: vedeievslna tabela; punkUranje; zastavice. Cena $1.45 vodniki in preroki. strani. Knjiga Je izfila ▼ založbi Vodnikove drpibe ter vaebuje Uvljenjepiae m cA. ki bo s svojim delom privedU slovenski narod la auienjstva T BT0b0d°- Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL Zanimivosti la,rpske sgodovlne ln nstanCen opla vojaSke republike aaporoAklb koaakov. (Sena 50c. ZDRAVILNA ŽELITA. «2 strani. _ Cena toc. VERNf DUŠE ? VTCAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. £§ Eden najboljših spisov francoskega nsfetra. vseu ls natega kmsUkecs itvljanja. *BGSS RIlODP-RtvM Friday, August I 9, 1938 G1XOE8T WUJVm DAILY IN U« B. ft WIllHHfflim^ ROMA! IZ 2IYUEUA a "6US NARODA" PRIREDIL: I. H. " O teen bodi brez In E&on Straeeer ni vedeli, da je nekaj obljubil, česar ne bo mogel držati. "Kafkor so že stvari, mislim, da je najboljše, ako že jutri odpotujem z otrokom. Upam, da se mi bo hitro poerečilo dobiti zaupanje, n večjo zahvalo. Niti najmanj ti ne tajim, -da mi je to velika denarna pomoč, da bomo dobili Dagmar v hišo. Denar za njeno vzgojo odmeril talko visoko, da bo tudi nam še mnogo stalo. Ker dobimo živpž dkoro zastonj od svojega najemni«-ka, zato zaradi Dagmar ne bomo imeli nobenih posebnih itz-datkov. " " ~~ V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni-ških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — •i. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST I8th STREET, NEW YORK v Vojna na Španskem Že dve leti raja vojno klanje v Španiji z vsemi grozotami tako zvane moderne vojne. _______„_________________________Pred dvema letoma, 18. juli- Ker pa boš za Dagmar plačeval tudi vzgojiteljico, • je objavila španska vlada si bomo tudi pri tem mnogo prihranili. [pod vodstvom Čazaresa Qniro- Truden nat=meh zaigra oikoli Rudolfovih ustnic. ge kratki komunike, ki je v "Fin fanit si, Egon, in veseli me, ako je vaš trud saj ne- |njem sporočiila, da se je del koliko olajšan. Svoji soprogi, prrtsim. izroči moj posebni |>oodrav in zahvalo. Sedaj pa z Bogom in srečno pot — in — drži se, proeim, natančno tega, kar sva se dogovorila." "Br«s skrbi, ako pa boš kaj premislil, mi pravočasno naBnanL" Rudolf naglo zamaihne z roko. Nič več ne more govoriti. Kot bi bezal, odide iz hLše. Nillodo ni smel vedeti, kako se je navzlic vsemu 'bal ločitve od Dagmar. S seboj je bil Orožji kot ž njo. Toda fcojra saon ni priznal. Z zaprtimi očrni in španske armade v Maroku upri proti španski republiki. T?: kratka vest je bila prva ofici-jelna o revolti, ki je izbruhnila 12 ur pred tem v noči od 17. do 18. julija na ukaz gen. Frančiška Franca. Zgodovinsko, neutajljivo dejstvo je, da v času, ko je začel , . , . , » ---------nn u uu » LUOUJ au gc f-mrtno bled lezi v Maizmah svojega avtomobila, s katerim se Franco pripravljati revolucijo, te TH>Ii;i V svnm f rrrnn^n^ T ^ k. ------ ^ ___• . . . . . ______ & peljal V svojo trgovino. Le is težavo se premaguje, da pride tja. Na vratih sreča Wemerja Falknerja, ki je porabil vsako prosto minuto, da že sedaj spoon a svoj bodoči delokrog. V gimnaziji je imel dve uri časa in je šel takoj v trgovino. Sedaj hoče ravno iti *v skladišče. Za trenutek ga Rudolf Strasser pridrži in pravi: "Ako se hočete od Dagmar posloviti, Werner, se dame« se bo odpeljale 5 svojim stricem." Werner se zgane in gleda v ibledi, trepetajoči obraz svojega gospodarja. V njem vidi težafte boj in si ga po svoje razlaga. Da je očetu bila loč He v od »otroka zelo se mu Hozdev» brez vsakega dvoma. 4 4 Potem .grem pa takoj tja, getapod fttrasse-r.' £trasser mu prikima molče. Werner ostane sam in s pomilovanjem gleda za njim. . 12. POGLAVJE. Egon Strasser je po zajtrku že nekaj časa posedel z Bri-gito. S pomilovanjem je gledai za bratrancem . y»Strašen položaj mora biti, v katerem se nahaja Rudolf," pravi os vzdihoma. Brigita prikima. "Tega niikdo boljše ne ve, kot jaz. Rudolf je ona nesrečna narava, ki more nesmiselno drvjarti sama proti sebi. Verjenii oai, svojega otroka ljubi navzlic v^amu in vsfled ločitve trpi več, kot pa hoče saim setoi in drugim pokazati." "Ttelko se tudi meni zdi. Toda tudi razumom, da težko preraUa pogled na otroka. Saj si poznala Riudolfovo ženo, Brigvta, ali misli s, da je mogoče, da Dagmar ni Rudolf ova hoi," praw Egon. Brigita odločno zmaje z glavo. 4'Ne, Egon, to se mi zdi izkfljučeno. Leonona je vroee-krvna in odločna in jo je huda strafct pognala ie te mirne ih-*e. Toda svojega otroka je imela neizmerno rada :n ga za nobeno ceno ne bi pustila v Rudolfov i hiši, ako ne bi foil njegov in če se s tem 0 mudili pri vprašanju mednarodne intervencije, saj jo značaj španske vojne dovolj znan. Statistika o španski vojni še ne bo tako kmalu objavljena in težko je reči, da bi bila kdaj po polna. Zdaj govorimo le, ne da bi si ustvarili jasno predstavo pomena besed, o sto-tisočih mož, žena in otrok, ki so izkrvaveli v divjem klanju in pustošenju. Zmagovalci v tej vojni nikakor ne bodo Španci, zmagovalci bodo zunaj španskih meja. Škoda, ki jo je povzročila dveletna vojna je neprecenljiva in delno tudi nepopravljiva, če upoštevamo, da je bilo uničeno nešteto umetnost nih spomenikov stavbne umetnosti in opustošenih celo več muzejev. •Španska .vojna je največja ljudska katastrofa, ki je prizadela, človeštvo po svetovni vojni. Kako dolgo še t Po vsem tem. kar smo slišali zadnje čase, je verjetno, da bo vojna trajala še do prihodnje pomladi, vendar presenečenja niso izključena. Franco ima zdaj pod ob lastjo približno tri petine španskega ozemlja in ;večino pomembnih mest ter pristanišč, razen Madrid, Valencije in Barcelone. Republikanci se kljub vsemu še vedno junaško upira-jo in uporniška vojska prodira le počasi. O izidu vseeno zdai še ni mogoče govoriti. ČEZ 90 LET ODKRITA ŽA-LOItfRO V PUŠČAVI Iz -Sidneya (Avstralija) po-poročajo: — Strahotna najdba sredi avstralske puščave je po 90 letih bržkone pojasnila usodo slavnega raziskovalca Avstralije, Leichhardta. V južno -avstralskem parlamentu v A-delaidi so te dni razglasili, da so v Simpsonovi puščavi, 30 milj daleč od reko Finke, našli osem okostnjakov belih ljudi. Menijo, da so ti okostnjaki o-stanki članov ekapedicije, ki je bila 1. 1848 odšla v Avstralijo! pod vodstvom Leichharta, pa! je nato brez sledu izginila. (CRETAN JE PARNIKOV SHIPPING NEWS 20. avgusta: Res v Genoa lie de France v Havre Veendam v Boulogne 23. avgusta: Bremen v Bremen 24. avgusta: Paris v Havre Queen Mairy v Cherbourg New l'ork v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa 30. avgusta: Euroi»a v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre 31. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 3. septembru: Conte di Savoia v Genoa 4. septembra : Champlain v Havre 0. septembra: lie de France v Havre Nieuw Ainesterdam v Boulogne T. septembra: Queen Mary v Cherbourg Deutschland v Hamburg Vulcania v Trst !». septembra: Bremen v Bremen 10. septembra: Volendam v Boulogne Rex v Genoa 13. septembra: Paris v Havre VSE PARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence za stopa: SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL* DEPT. 216 W. 18tb St, New Yerk, N. V. 14. septembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg 16. septembra: Europa v Bremen 17. septembra: Saturnia v Trst 20. septembra: Statendam v Boulogne 21. septembra: De Grasse v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 22. septembra: j lie de France v Havre 124. septembra: ' Conte di Savoia v Genoa 27. septembra: Bremen v Bremen -Nieuw Amsterdam v Boulogne Champlain v Havre 28. .septembra: Normandie v Havre Hansa v Hamburg 1. oktobra: Rex v Genoa Veendam v Bolougue 4 oktobra: Paris v Havre Europa v Bremen C. oktobra: Queen Mary v Cherbourg S. oktobra: lie de France v Havre Roma v Genoa - Volendam v Boulogne 11. oktobra : Statendam v Boulogne 12. oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 13. oktobra: Bremen v Bremen in. oktobra: Vulcania v Trst 18. oktobra: Nleuw Amsterdam v Boulogne in. oktobra: Queen Mary v Cherbourg 20. oktobra: Europa v Bremen 22. oktobra: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 2«. oktobra: Aquitania v Cherbourg 28. oktobra: lie de France v Havre 29. oktobra: Bremen v Bremen Rex v Genoa Veendam v Boulogne _ VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tuu; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lau&ir COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis. Fr. Znpaatt* ILLINOIS: Chicago, J. BevčlL Cicero, J. Fabian (Chicago* Cxero in Illinois) JoUet, Jennie Bamblch La Salle. J. gpellch Mascoutah, Frank Augustto North Chicago In Waukegan, Wariek UARXLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivee MICHIGAN: Detroit, L >c!>c>c»ir'' lHillHMwM||Hllll advertise in 'GLAS NARODA" MINNESOTA: Chlaholm, Frank Gouže, J. Lrxan' ft Ely, Jo«. J. Peahel Eveleth, Louis Goals ..Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Porfle Virginia, Frank Hrratlch MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Kari BtnMNi Uttfe Falls, ft** mm OHIO: Barberton, Frank Cleveland, Anton Bobe k - Gas. Bar-linger, Jacob Resnlk. Jo**» Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youngstown, Anton KlkdJ OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Bronghton, Anton Ipaveo Conemangh, J. Bresovee Coverdale In okolica, Mrs. Ivana Ropnik Export, Loots Bapantti Farrell. Jerry Okcrn Forest City, Math Waihi Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, Mm Pslaats A Krajn, Ant TauSdJ Luzerne. Frank Balloch Midway. Juud Žust Pittsburgh In okolica, Philip Prsgar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Scfcifimr West Newton, Joseph Jovan .. ,. .. WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr. Sheboygan, Jase WYOMING: Rock Springs, Lsois Diamondvtlle, Jos Bolh* ta. kalen Je pnfeL VTWk 44*004"