LOJZE K O S S I	Oktober 199o	35 Kenwick Road,
Kenwick, W.A.6107	osemnajsta izdaja.	(09) 4591828
Želel bi Vam sporočiti, da je današnja izdaja tega lista namenoma izdana nekoliko pozneje kot pa bi morala biti. Pričakoval sem namreč na Vašo pismeno reakcijo, da vidimvkaksna mnenja prevladujejo med Vami, glede moje objave v zadnjem "KONJIČKU", da resno planiram ustaviti moj slovenski list. Toda ne zaradi Vas cenjeni bralci, temveč zaradi mojih osebnih poteškoč, katere mislim, da sem Vam razodel v moji prejšnji izdaj i.
Bo sedaj sem prejel od Vas enajst pisem, ter dva telefonska poklica. Prisrčno se zahvaljujem vsem piscem jugovzhodnih dežel Avstralije, iz Trsta in Afrike, kateri ste se oglasili pismeno in telefonsko.
Predragi ljudje sirom sveta, Vaša pisma in telefonski pogovori so me zelo ganili, posebno pa pismo iz Trsta. S tem mi pokažete, da so nasi stiki bili 'tkani zelo na gosto in prisrčno, Vasa skrb in pripravljenost za sodelovalno pomoč je neizmerna.
Razdalja Avstralije je pa vendar prevelika za uspešno sodelovanje. Potreboval bi namreč človeka v uredništvu, tukaj pa pomoči nemorem pričakovati, saj se nobeden niti zmenil ni, razen Jožeta Stritof,on je zaenkrat Še edini kateri mi pomaga pri moji zarjaveli slovnici. Seveda tudi od njega nisem upravičen iskati stalne pomoči, prvič zaradi velike oddaljenosti med nama, drugič pa zaradi Jožetove preobremenjenosti pri njegovi službi in seveda tudi doma. Drugim je pa po vseh izgledih baje vseeno ako bo "KONJIČEK" še nadalje izhajal ali ne, vsaj tako si sam predstavljam.
iJeKOlikb g opi sni k c v m j c za j ain ci 1 o nad s.1 jiic p o £ 11 ^ cm j c g \~cx "KONJIČKA". To mi je še edina spodbuda, da bi bil pripravljen sestaviti vsaj eno ali dve izdaji na leto in to že zaradi medsebojnih stikov. To seveda močno zavisi od zadostnega literarnega gradiva.
Težko se mi stori pri srcu, ko se mi porodi misel na umirajoč "KONJIČEK", s tem bo še manj slovensko pisane besede, katera nam je tako nujno potrebna. Torej dajmo se preseneČiti, kaj nam bo prinesla bodočnost.
Za enkrat na veselo svidenje,Bog ve kdaj,ako bo sploh še kaj prišlo.
+++++++
»DIPLOMACIJA"
Vedno bo klic po diplomaciji glasnejši. Nekateri naših Slovencev v Perthu mislijo, da bi se mi boljše razumeli, če bi bili bolj "diplo-matični", in bi živeli bolj mirno.
Tudi mene je že doletela "čast", da so me ljudje povabili, da bi bil bolj "diplomatičen v mojem pisanju, Večkrat sem se že Čudil kaj ti ljudje mislijo, Če mi svetujejo "diplomacijo".
ivaj pravzaprav pomeni beseda "diplomacija" ? Beseda ima vec pomenov,
vsi pa vodijo v isto smer: 1) Narodno-zakoni to pravilo. 2) Taktika pogajanj. 3) zastarelo za celokupnost diplomatov. 4) Pametno/premišljeno preračunanje.
Ker se jaz zunanje-polotično ne ukvarjam, odpade prvi pomem. Druga in tretja točka za mene tudi nimajo pomembnega značaja,torej mi preostane le še Četrta varianta.
Preračunane pikantne prijaznosti, ki bi jo kdo od mene pričakoval, te jaz ne prenašam in se z njo v moji vesti ne strinjam. S tem,da sem včasih zapisal resnico "preveč odkrito", sem si med nekaterimi ljudmi pridobil nekaj neprijatelj stva, tudi pa prijatelje kateri so mi čestitali, da sem napisal resnico. Kakorkoli že je, za mene je odločno, da so moja obveščanja resnična, verjetna in vredna truda.
"Diplomacija", jaz jo kličem hinavska zvijačnost, je signifikantno bolj enostavna kot poštena odkritost, ker človeku ni potrebno da se usmeri na neko stran ali v kakšno stvar in si tako nemore pridobiti nepri-jateljev. Na takšen način je pa človek nepošten, ne samo proti drugim, temveč tudi proti samemu sebi. Takšno ravnanje mora neovirno voditi do kompleksov, kateri v^obratnem doprinesejo, da človek svojega mnenja ne more več zastopati. Človek postane skozi "prostovoljno prisil^enost" vedno bolj "diplomaticen", istočasno pa tudi eden nič-viši-vasi. Sicer si človek s tem ne pridobi neprijateljev, ker jim ne nudi napadne snovi, nima pa tudi prijateljev, ker je preveč "diplomaticen.
Po mojem mišljenju je ravno tukaj glavni problem. Na svetu je preveč "diplomatičnih" ljudi in to se prikazuje tudi med nami. Jaz odklanjam vsako "umetnost diplomacije" v medčloveškem obsegu. Tisti ki od mene pričakujejo vec "diplomacije" in da naj opravljam pismene stvari bolj pametne in premišljeno, naj živijo v svojem mišljenju. Pozabimo vprašanje, ce sem jaz z mojim pisanjem na pravem tiru, ostane še drugo vprašanje, namreč, ^v katero smer naj jaz obrnem moja opazovanja, saj imajo ljudje tako različna mnenja.
Vsakemu objektivnemu ogledovanju mora "diplomacija manjkati, ker bi drugače vsako ustmeno in napisano poročilo bilo ponarejeno in postavljeno na laž. Odločena resnica je, da smo mi Slovenci posebno v klubu bili "di-plomatično" ravnani. Ce se hočemo zelo trdo izraziti, je meja med "diplomacijo in neresnico hitro prekoračena. Opazujmo še enkrat sami, koliko ljudi najdemo kateri nam "gledajo v obraz s prijaznim nasmehom in imajo za nas vedno prijazno besedo, bodo pa o nas govorili slabo kakor hitro jim obrnemo hrbet. So to sedaj "diplomatični" ljudje, ali so nepravi, neosno-vani ali celo lažnjivi? Moje mnenje je, da "diplomacija." v medsebojnem obsegu ni na mestu! Kaj je že tako slabega na poštenosti in odkritosti, razen da odkrita beseda večkrat zaboli? Fi ne bilo za skupnost bolj primerno, ce bi vsi vedeli kako stojimo z našimi bližnjimi?
R E_ P E K E N DUM
V bibliji je stvarjenje sveta opisano takole: V začetku je Pog ustvaril zemljo in nebo, zemlja je pa bila pusta in prazna.Zato je rekel:"Bodi svetloba!" in bila je svetloba.
Tudi v naslednjih dneh ni lenaril, naredil je zrak in vodo in zemljo in na zemlji živali in rastline,skratka opravil je veliko dela, kakršnega ni naredil se nihče pred njim in nihče za njim.
Seveda pa je bil po tako obsežnem, zahtevnem in trdem delu hudo utrujen, pravzaprav hudo preutrujen in tako šestega dne sploh ni več vedel kaj dela in je ustvaril človeka, ki se mu je, razumljivo, od vseh stvaritev, najslabše posrečil.
Potem je ta človek počasi vse uničil.
Postavil je tovarne in z njimi uničil vodo in zrak.
Z graditvijo mest,cest, železnic, tovarn in drugega je uničil zemljo, najprej naj bolj šo.
Ko je bila uničena zemlja, ko je bila zastrupljena voda in se ni več dalo dihati zraka, so počasi propadale tudi živali in rastline pa tudi sam uničevalec se je začel počutiti slabše.
Iskreno
+++++++
Najprej je nekaj kritiziral in trdil, da svet ni bil kaj prida in da si bo poiskal mesta na zvezdah in drugih planetih, a je s svojimi poskusi tudi tam povzročil samo zmedo. Ko je ugotovil,da z vesoljem prav na hitro ne bo nič, je začel iskati rešitve doma.
Pa ni bilo tako preprosto, Drevesa na povelje niso hotela zeleneti, ribe v umazani vodi niso mogle živeti. Da bo treba za začetek očistiti zrak in vodo, so ugotovili, ni pa bilo znano od kod naj vzamejo denar za to. Bistre glave so iztuhtale, da bi bilo najbolje razpisa~ti referendum in razpisali so ga.
Ker je pa v Človeški naravi, da vse pokvari in stori napak, tudi referendum ni uspel, ljudje niso hoteli dati denarja za zrak in vodo, čeprav brez njiju ne morejo živeti.
Najbolje bi bilo, če bi se od nekod spet pojavil bog in naredil vse od začetka: svetlobo, zrak, zemljo, vodo, živali in rastline...
Šestega in sedmega dne pa naj bi počival, saj je zdaj v navadi petdnevni delavnik.
+++++++++	Evgen JuriČ.
Elizabeta Wernig, Kalgoorlie.
Čestitke gredo naši mami!
Naša mama, Elizabeta Gajšek, rojena Zdouo, bo obhajala njeno osemdeseto obletnico.	v
Koj ena je bila dne 17/11/1910 v Zetnlah pri Ptuju in poročila se je leta 1933*Hodila je tri otroke,hčerki Elizabeto in Anico ter sina Vinkota.
Leta 1962 je postala vdova in ostala je na domaČem posestvu le s hčerko Anico, kjer se je s težavami prebijala skozi življenje.
V letu 1982 se je moja hčerka Darinka noročila in ob tej priliki je mama prišla na svatbo njene najstarejše vnukinje, in da bi ostala pri nas v Kalgoorlie-u na dopustu za eno leto. Po Šestih mesecih se je pa mama morala vrniti domov, ker je Anica zbolela na raku. Bolana in z dvera otrokoma ni mogla veČ obdelovati d
orrace ro
en.lje in po nadaljnih šestih mesecih je sirota umrla. Tako je mama z dvema vnukoma ostala sama na domačiji.
Z bratom Vinkotom sva mamo pregovorila, da je prišla k nam v Avstralijo za vedno. Šla sem po njo, in 1o/11/85 sva prišle zopet nazaj. Danes je mama še avstralska državljanka.
Ker ima mama Vinkota in mene zelo rada, smo se dogovorili da bo mama živela pozimi pri Vinkotu v Port Hedland-u, poleti pa pri meni v Kalgoorlie-u. S tem "sistemom" nimamo nobenih prepirov.
Mami v čast in za njeno osemdesetletnico bomo napravili pri meni v Kalgoorlie-u party. Ma to se mama že zelo veseli (je še Čila in zdrava), ->ovabila je vse sorodnike, prijatelje in znance na obhajanje. Posebno se veseli ker bo po dolgem Času srečala Katico, njeno sosedo od doma, katera sedaj živi v Sydneyu in prišla bo v Kalgoorlie. Prišel bo tudi njen bratranec Anton Zdouc iz Ljubljane, katerega ni videla že 6o let.
Draga mama, tvoj sin, hčerka, vsi sorodniki, prijatelji in znanci, ti Čestitajo k tvoji visoki in Častivredni obletnici. Bog te naj živi, da boš preživela se dolgo vrsto let med nami.
Elizabeta V/ernig.
P.S.Čestitkam se pridruži tudi stara znanka Marija Zelenik iz Ka]goorlie-a.
+++++++++
- Cena parcel.
Gradbene parcele v Vrbnjah pri Radovljici stanejo toliko, da si Človek ne more nato kupiti niti krama in lopate, sa.j mu nič več ne ostane. Kljub vsemu pa bo parcel vsak hip zmanjkalo. Pa res ne vem, od kod vsem tem ljudem denar?! Od osebnega dohodka prav gotovo ne!
lih, kakšna nevoščljivost - in to samo zato,ker se drugi znajdejo,vi pa ne. Pravite, da ne ostane niti za kramp in lopato. Rešitev je preprosta: kupite najprej kramp in lopato, nato pa parcelo, pa bo šlo.
Pa še novica!
(Na žalost že pozno objavljena)
17/6/9o smo se Slovenci srečali v dvorani našega Kulturno- verskega središča v Kew, ______
kjer smo predstavili dve nove ^HiS^^til^l^i^V^^^
knjige:	^■■■^I^JjFjF irri^^Mjniflfi hjiifra
1)	To drevo na tujem raste.	BBBhIIfhRi SJBoi IIMPimbIiitIfflHHHMfc^HiSMmSB
Antologija slovenskega pes- ^MBftlllilfciilj| ništva iz Argentine, Japonske,	ijSffi^alJM^^
Indije, Kanade, Evrope, Brazi- rM,nr"J' ;iV' " •'"-" ' "^il^tiiiiTl^iiii"' (iffflnWWI lije, In seveda Avstralije. (Izdala družba ALEPH).
v	" " "	* X	•/
2)	Aurora Australis. Jože Zohar, zbirka. Jože je prišel iz Sydneya in knjigo tudi predstavil; pri ten mu je pomagala naša Ivanka Škof.
Posebna zahvala gre Ivanki Škof in Stanki GregoriČ, ki sta vse pripravili, Pater Niko, ki je program povezoval, pa mladini, ki so poskrbeli za glasbo.
Na sliki od leve: Stanka Gregorič, Hugo Polh (ki je bral pesmi Petra Košaka), IvankavŠkof, Jože Žohar, Danijela Hliš, Helena leber (ki je brala pesmi Cilke Žagar, Ivo Leber (ki je prebral Zigonov Izseljencev sonet) in na skrajni desni* Pater Niko, ki je prispel" v Avstralijo pred štirimi meseci.	^
Danijela Hliš, Stavell Vic.
i *
Ženska Pijem te
kot da bo jutri konec sveta, ali da me ^bo kap ali da boš oledenela.
Pijem tvoje ustnice in tvoje oči in vrat in vso telo -ves pijan
od tega belega potoka strasti, te dišeče enigme, ženska... Pijem tvoj dih, draga,
in še in se se vračam, bolan, pijan, a živ!
Moški
Božam ti lase,
svilene kodre poredne,
oči se potapljajo v tvojih,
kot da iščem zaklad,
moji prsti božaje ramena tvoja,
in tvoj vrat.
Kako močan si,
koliko miline čutim;
vse bi žrtvovala
prav vse bi dala
za ta sladki trenutek,
dan za dnem,
vse dokler ne bom zaspala, drobcena starka, ki je milino
svojega moža poznala.
Upokojenka
Zaklenila bi vrata sedanjosti,
in odšla med domače
hribe,
da bi uvela roka božala Žitno klasje, da bi oslabele oči pasle se na vaški lipi.
Da bijutrujeno telo leglo na mah v borovem gozdu,
da bi slišala milo besedo domačo...
A ne zaklene vrat, Sedanjost, konec koncev, ni tako slaba. Tu so otroci, tu so vnučki, tam daleč le spomini. Zaklenila je vrata preteklosti, a na mizi krvavo rdeči nagel cveti. Slovenka je bila, Slovenka je ostala.
Ivanki, Junij 199o.
- Koristen nasvet - Mi lahko svetuješ, kako naj ohranim svoje lase? vpraša Pavle prijatelja, ker ga vedno bolj skrbi pleša...
Seveda! Kupi si plastično vrečko in jih spravljaj vanjo... 11157.
Veter
Veter me draži, slišim njegovo dihanje preko odprtih okenj, vidim sklonjene veje, sužnje njegove moči.
Veter me draži, tudi v meni šumi,
Pavla Gruden, Sydney
/.7
topli južni dih mladosti, radosti, oh veter,
kako nagajivo se igraš in vse ti pripada a potem zaspiš in glasba in ples ostaneta le v meni...
D.H.
+++++++
Dva boga
Od tu do večnosti sva se ljubila, za naju prazen nič je bil ves svet. Vzplamtela sva, rodila in zgorela v toku sedmih nepopisnih let in dvajset same m^rzle ure štela.
Ni bliska, ki razpolovil bi noč, oblaka ni, ki sonce bi zasenčil, t** morja* ki bi se v puščavo zlilo, L.Kana ni, ki zvezde v prah bi zmlel, ne zla, ki Zemljo bi ugonobilo...
Je ni moči, ki naju bi ločila, prisegala sva si, uživaje mčd ljubezni dveh bogov v zasebnem raju, ki ga hip je strdil v večni led... Ostaja pesem ta v spomin na naju.
Beračica -
Porumeneli listi
Porumenelih listov se dotikam svečano, kot otrok podobic svetih. Kar ljubo mi bilo je v mladih letih, Ponovno v želje nenasitne slikam.
Sedanjosti v teh stihih se umikam, pozabljam breme romarjev prekletih, nerazsvetljenih bratov v zlo ujetih. Kot srečna starka za spomini stikam.
V svet drugih odleteli so kragulji, nocoj ni mar mi za nesrečna leta. Kaj de, če na dlaneh so grenki žulji,
v dneh novih zopet bom našla moč poleta, mladost me je obsipala z dragulji, v bodočnost bom krenila v njih odeta.
pesnica
Ko pred menoj se razproste tančica, ki v noč jo tke spomin mi iz trenutkov v senci mojih srečanj in dejanj,
razvalovim se vsa do dna globine v ožinah presajenega življenja v borbi za obstoj na tujih tleh,
ker rada žuborela bi kot pesem,
i iz studenca v grudih domovine jo zajema pesnik sebi zvest.
Jaz pa se z niči praznimi ukvarjam in v voljo ljudstva upam proti upu. Svet povedla jaz bi rada v mir.
In vedno kot norica slepa brskam po materinščini že na podstrešju uma, ki podjarmlja ga tuj duh.
Med skoraj mrtvimi besede nase v zakladu obubožanem na tujem prosim že, da me ne zapuste.
Če pa usmilijo se me besede, ki spremljajo me zunaj domovine trideset že let in nekaj več,
umakne se jim moja žalost v sreči nad rojstvom vsaj še ene poezije predno me odnesejo od tod.
In beračica - pesnica, iz groba pod Južnim Križem bom svarila:"Bratje, rodnemu jeziku čast - naš dolg!"
Pastirju mojih oči
Iz kraja v kraj, od zvezde do zvezde	le kaj bi te oči
v pesmi trosim svojo lepo žalost	brez zvezdnatih pašnikov
za mojim svetlobnim Pastirjem,	nad mojim prgiščem tujine,
ker ni oči, ki bi se mogle	ki mi je dala vse le druga ne,
z mojimi na smrt zazreti	da neslišno bi z menoj ponočeval
v viste poezije.	prisluškovaje Dubu do prisvita zore.
Marcela Bole, Pasco Vale Vlc.
Dobrodošel pater novomašnik
Dobrodošel "Novomašnik"v našo sredo, da bi Vam srce ovčice vse objelo. Občutek sreče Vam želimo med nami, prav kot doma pri ljubi mami.
Avstralija, ta naša novp domovina, ima lepote, kruha in tudi vina. Duhovno hrano nam patri delijo, doma o od Vas si Slovenci selimo.
Živel pater, novomašnik,mlad pastir, Svetu pa bog daj blaženi mir.
Čestitke patru Paziliju
Čestitamo Vam pater za uspešno delo. 40 let bogoslužja je že odletelo. Želimo Vam zdravja,uspeha še v bodoče,
dom počitka, to so naše želje vroče, *
Živel pater Pazili j, naš pastir, molite, prosite boga za svetovni mir.
PATER CIRIL BOZIC
V	Kaw v cerkvi no oltarju sv. Ciril, pred Dltarjam Jo *stal pnter Ciril.
Pogled na oba slišnost teka, kot bi bila prava brata.
Mame njegova mi jo pripovedovala, božja rol:a ga Jo za patra zbrala. Sv. Ciril ja z basudo vero aejal, ta pater bi red pravico na mizo dal,
V	Sydewu zraven patre Valerijana: Pater Ciril za razpršeno ovce je skrbel, vee bi rad spravil v oo sam bo£ji hlev. Sodem let ja v Sydneyu dBloval;
z verniki obnovil cerkev novo streho dal.
Peter Valerijan je v domovini obiskal mamo, med tem časom je bilo delo V corkvi končano, V mesečnih Mislih sem vso to brola,
dobra roltG patra Valerijsna Ja napisls.
ilrauen v; Mislih njcgoVB Članka smo citall, sotJaj na 3posobnast so mu druja dolo dali. Pater Ciril podjeten, t.ilad in močan, tok talent nesi^e biti polcopan,
¡i
Zclim,	da se spot vrrta mi;d ljudi,
soj v	Avstraliji ga imamo rodi vsi.
Pater	Ciril, - Uog blogosluvi Vase delo,
da po	Avstraliji bo ža cvatelo.
Srečanje v moji deželi
Slovenska mati me je rodila, slovensko besedo v srce vsadila. Oče slovensko besedo je gojil, že male otroke nas petja učil.
POD FAŠIZMOM t Slovenska zastava v skrinji skrita, od mene korajžne je bila razkrita, Z zastavo v rokah sem po cesti letela, mama od 3traha je Bkoro omedlela.
Mati mi jo je vzela iz rok, meni užaljeni sio je na jok. Ce prav je izginila iz pred oči, ljubezen do nje Se v srcu gori.
Ze dolgo let v tujini živim, najraje slovensko povaod govorim. Vnuki in vnukinje slovensko govore, to je največje veselje za moje srce.
Iz ljubezni do Slovencev sem prifila k Vam', prisrčne pozdrave iz srca Vam dam. Ce prav okoli Slovenije povsod grmi, po celem svetu naj Slovenec živi.
Krivice storjene naj gredo v pozabo. Gospod, pokati Slovencem cesto res pravo. Ceste, ki jjelje v resnični mir, - - -tokrat končan bo na svetu prepir,
Resnična zgodba iz prve svetovne vojne
To resnično zgodbo iz prve svetovne vojne mi je povedala stara ženica po drugi svetovni vojni, saj prej ni smela na plan.
Na primorskem je živela srečna družina, mož, žena in pet otrok,zadnji otrok komaj rojen.
Tudi v to hišo je prinesel pismonosa brzojavko: "Mož mora v vojno". Mlada žena je zaihtela, otroci so jokali rekoč: "Ne, ne naš ota ne sme od hiše". Komaj rojenojje nenehoma jokalo, kot da bi slutilo kaj se godi.
V hisi je bila vojaška pisarna. Ko je oficir slišal jok, je prišel pogledat kaj se dogaja. Objokana žena mu je pokazala brzojavko. Oficir jo je pogledal, jo odnesel v pisarno, se Čez nekaj časa vrnil ter povabil moza in ženo v pisarno.
V uradu so vzšji oficirji z zdravnikom vred podučili moza kaj naj stori
da se bo sprostil vojaščine. Takole so mu svetovali: kadar bo prišla k Vam
4	1
soseda, vzemite dobre čevlje in hlače," si te jih na cok pred biso in raz-sekajte jih s sekiro. Sosedi pa recite da sekate drva za zimo. Ko bo prišla mimo hiše pa druga soseda pa sleci te obleko. Soseda bo zbežala in vsem povedala kaj je videla. Mi vam bomo pa napisali, da niste sposoben za vojaški stan. Samo jezik za zobe.
Vojaška pisarna je/ostala v hiši do konca vojne in mož je pridno delal v srečni družini. Vojna je končala in nekateri možje in fantje so se srečno vrnili domov. Mnoge žene in matere so pa zamanj čakale na svoje ljube In drage do smrti.
Po vojni so se možje in fantj običajno shajali v gostilni ter si pripovedovali o dogodivščinah na bojišču. Tisti mož, ki se jevz zvijačo izognil bojnega polja, se je zavedal koliko je vredna čast. Čutil se je ponižanega, ker se ni mogel pridružiti pogovorom.
Leta so hitro minula in hčerke so odrastle. Starejša je imela uglednega .fanta in ko so njegovi starši zvedeli za to ljubezen, so mu prepovedali, da se shaja s to punco. Ne, tiste rodbine ne smeš poročiti! V drugo hčerko, bila je lepo dekle, se je zaljubil fant iz dobre družine. Tudi tej ljubezni so bili starši sina nasproti. Tako je po nedolžnem trpela cela družina. Resnica ni smela na dan.
Z velikim vzdihom mi je rekla ženica: komaj sedaj,ko ni več ne Avstri-j e in ne Italij e v naših kraj ih in naš Tine počiva že v grobu, sem lahko povedala kaj se je zgodilo v naši družini.
Ta resnična zgodba nam pove, da se tudi časa sladke pijače spremeni v pelin, ki ga piješ do smrti.
+++++++
Ciri1 Se tn i car, Canbe rra.
Kdor se vtika v zadeve drugih
Kdor se rad vtika v zadeve, ki se njega ne tičejo, si nagrmadi vedno novih težav. Taksén človek misli, da je edini, ki vse prav dojema in razume, zategadelj se vmešava v vsako stvar. S tem pa več pokvari kot popravi, sebi in drugim. Sebi s tem, da je v stalnem sporu s svojimi bližnjimi in prav tako z okolico, ter si s tem po svoji lastni krivdi preni življenje brez potrebe. Drugim pa pokvari mir in temu dostojno dolro voljo, Škoduje pa tudi v zdravih medsebojnih odnosih s sočlovekom.
Kadar se takšen človek samega sebe osmeši ali se zameri drugim, po svoji lastni krivdi seveda, se bo pritoževal nad okolico in svetom, češ, da so ljudje krivični do njega in ne poznajo hvaležnosti, ker je vendar toliko dobrega storil za njih. Na žalost se pa ne zaveda, da so dejstva ravno obratna. Torej, da je z vmešavanjem v vsako stvar naredil le sebi grd vtis. Takšnega človeka se bodo zavestni, miroljubni ljudje izogibali in bo s svojo prevzetnostjo in zaničevanjem do drugih, ostal sam, kot izobčenec. Zato ne bo našel pravega ravnotežja; niti v družbi, niti v samemu sebi. Zaradi tega gc bo s namenom, d, a skrije ovo j o pomanjkljivost pod plašč, skliceval na pravico. Pri iskanju te pravice bo šel s pretvarjanjem tako daleč, da se bo bistveno pokazal krivičnega. Sicer pa iz živ-ljenskih izkušenj lahko pričamo, da prav tisti človek, ki se največ sklicuje na pravico je obenem tudi največji prepirljivec, kajti pravica sama po sebi je hladna, ostra in dostikrat brez ljubezni in sočutja. To človeka mnogokrat vznemirja. Toda, če pa je pravica združena z dobroto,potem človekovo dušo pomirja in poplemeni, še posebno, če le-ta izžareva iz celega dostojanstvenega, oziroma krščanskega človeka.
Da damo pravi izraz pravici združeni z dobroto, pa je potrebna velikodušnost, katera se v harmoniji z omenjeno pravico dviga visoko nad^ zlom. Velikodušnost nam daje obilni čut za mnogo važnejša, oziroma poštenega človeka pristojna dejstva, katera so plemenitejša, kot je hladna,gola in brezobzirna pravica.
Človek, ki zavestno in brezobzirno meša pravico s krivico, dobro s slabim, nesebičnost s sebičnostjo, skratka grdo z lepim, z edinim ciljem da se pokaže v lepi luči, druge pa v grdi, je brez dvoma naj ostrejši nasprotnik pravega, poštenega človeka. Takšen človek je pravi farizej, hinavec, ki se ne ustraši nobenega ovinkn, z namenom da skrije svojo škodoželjnost in hudobijo pred drugim. Ka1ti navidezno bo delal dobro in se
izogibal slabega, toda njegovi nameni bodo vedno v okviru zlobe. Zaradi tega je taksen človek nezanesljiv, pri njemu nikoli ne vemo pri čem smo, kajti vedno bo nam kazal samo eno stran svojih misli in namenov, zlo bo skrival v sebi, zunanjost bo pa vsak dan drugače pobarval.
Taksen tip je seveda veliko nasprotje poštenega, dobronamernega človeka, Dejansko je kakor gadja zalega, v sredini poštene človeške skupine.
Nekaj izvlečkov iz
sprejetih pisem.
Dragi Lojze!
Vaše pismo me je razzalostilo...bo šel Konjiček v hlev na počitek... se nisem zavedala, da ste potreboval pomoč... Mislim, da bodo vsi, ki so Vas spoznali preko Konjička in Vas spoštovali, žalostni... Kaj pa, če bi Vi zbiral tipkani materija! za vsako Številjko, napisal uredniško besedo in mi potem vse poslal? Jaz pa bi fotokopirala in odposlala na naslove,ki
bi mi jih Vi dal. Če hočete, lahko "poskusiva"...	Vic.
+
Zelo rne je ožalostila Vaša izjava v zadnjem Konjičku, da nameravate ustaviti izdajanje Vašega lista. Res je škoda, saj... Kaj se ne bi dalo, da bi Še naprej izhajal, jaz sem pripravljen, da Vam pomagam s tiskanjem
in razpošiljanjem, ali že kaj...	Qld,
+
Žal mi je če boš nehal, toda popolnoma te razumem... Zelo modro si nam napisal, da se moramo približati mladini. Le kako? Z balinanjem?.,. Predlagam da dopisuješ v Vestnik. Tam boš gotovo dobrodošel.Pošiljaj jim vesti iz slovenskega Pertha, 8 tem boš ostal aktiven in nihče ti ne bo mogel
reči,da si popustil zaradi slovenske izseljenske apatičnosti... NSW.
+
Z zadnjo številjko si me nekako neprijetno presenetil, da se TI in tvoj Konjiček odpravljata v "pokoj". No ti s tvojimi leti bi si ze res to zaslužil,nikakor pa ne tvoj Konjiček, ki bo šele 3 leta star... Rad bi ti £ekel»nadaljuj,ne daj se še... Imam občutek,da te nismo dovolj podprli... Ce se niso v Perthu kaj posebno zanimali,da bi to bilo vse nekako lokalno glasilo,potem seveda lahko pospraviš in rečeš Zbogom, in na svidenje - po
naslednji vojni...S štajerskim pozdravom:AUPBIKS - CRtVA NA PLOT! NSW.
+
Lolgujem Vam odgovor že na 2 pismi in zahvalo za 2 Konjička... Lojze, tudi za Vas mi je zelo žal,da boste prenehali s Konjičkom.Ge biimela veliko denarja bi Vam srčno i*ada finančno pomagala ampak saj sami vidite,da smo že precej v letih in moramo še delati,ker samo z minimalno penzijo se
ne da živeti...	Trst.
+
Prav presenetila in kar nekam razžalostila me je tvoja odločitev, da boš prenehal izdajati Konjička, de prav prijeten listi Zapolnil je praznino med rednimi revijami in časopisi. Skoda!...Če pa misliš, da Konjiček res mora umreti.se je pač treba potolažiti z mislijo starih Grkov da "kogar bogovi ljubijo,mora umreti mlad"... Bolje tako,kot da bi nekoč - morda celo v drugih rokah - postal stara mrha...	Afrika.
+
Jih je se, teh pisem, ampak pustimo sedaj to. Boli me §rce... Ze precej Časa popravljam in barvam mojo hišo, da bi jo prodal. Časi so pa sedaj za prodajo zelo slabi...Okolica se je v zadnjih časih tukaj zelo spremenila in živim samo še med kozami.Kot je znano;tričetrt Avstali^e je v tujih rokah, zadnja Četrt je pa ria prodajo,ker je nikdo ne more vec vzdrževati... NIČ ne de prijatelji, imam občutek,da se borno še slišali.Do takrat pa pošiljam vsem bralcem, prijateljem in znancem hvaležne pozdrave.
Japonec avstralijancu: Oprosti "KATK",da smo v&s v svetovni vojni na-Dadli z orožjem in s tem prelivali vašo in našo kri. korali bi misliti že takrat pametnejše; z denarjem, ki smo ga potrošili za orožje,bi mi lahko od vas kupili celo Avstralijo, z vami in vašimi taščami vred i