List 23. Tečaj XXX. gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 5. junija 1872. Obseg: Čemu vam pa bodo metulji? — Noriški konj slo venskega učitelja svojemu pobratimu. Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva. Potopisni listi Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari pokončaval metulje, ne bi bilo mu treba pomočkov iskati zoper gosenice na drevji l ziujj^jl guo^uluc jjlcv u1cyj1, želji 1u icjjl. Pokončani metulji, ki kmalu gnjijejo in potem strašno smrdé , se zakopljejo v gnoj in so potem sami dober gnoj. Ali tedaj še zmirom poprašujete: čemu vam pa bodo? Kmetijska družba, če tudi rada kak goldinar daruje marljivim učiteljem, da z malim plačilcem vnemajo mladino za pokončevanje škodljivega mrčesa, pa nima polnik žakljev denarja, da bi vse po deželi m repi Cerau vam pa bodo? Strašno veliko belih metuljev je letos na nekterih kraj ih naše gorenske kranjske dežele, od Ljubljane gori proti Gorenskemu; na Dolenskem smo slišali, da jih ni toliko. Na dopis „Novicam" gospodarja Ne ta na Kokrici, ki sta lani z učiteljem velela šolskim otrokom ta škodljivi mrčes loviti, in sta jim za vlovljene nekoliko re- etos m i j o v denarji dala, so tudi nekteri drugi učitelj lov metuljev šolarjem naročili; razen teh se je naročilo tudi gosp. Kavčiču, posestniku in poštarju v Medvodah naj kme- pomorjene metulje plačala. Lastna korist tiške in gosposke posestnike sili, da gredo na lov ro-parskega mrčesa. Marsikak kmet bi si veliko veliko vfeč goldinarjev pridobil, da bi bele metulje šel lovit, ki mu zaredijo gosenic na milijone, namesti da lovi ko- naj tudi on obljubi ljudem nekoliko plačilaza vlovljene ____ in pokončane bele metulje. Kmalu se je razširil ta rfstne mu ti čiče ________ __ __ glas v okolici Medvodski in v dveh dneh so mu pri- veliko veči dobiček nakloniíTda bf'šel V mrežlco" na nesli okoli 130.000 metuljev, ki jih je družbi kmetijski v Ljubljano poslal. Ko so mu otroci pa tudi odrašeni donašali metulje, so ga vprašali: čemu vam pa bodo? To vprašanje bilo bi smešno, ako bi ne bilo od druge strani tuai žalostno, kajti tako vprašanje je znamenje, da ljudjé ne vedó,*) da babice belih metuljev, ki so ali tako imenovani dre vesni ali pa željni in repni, zaredijo grozno veliko gosenic, ki na vrtih do golega objedó drevesa, na polji pa snedó včasih vse zelje in repo. Res žalostno je to, da je na tisoče in tisoče ljudi ki poznaj o sicer škodo požrešnih gosenic, ne vedó pa tega, da vse te roparje zaredijo metulji, ki ležejo in marsikak grajščak bi sebi tviiiixv sklonil, da bi šel z mrežico na »lov metuljev, kakor da gré s puško na lov zajcev in druge divjaščine! Noriški konj. onega časa, kar ministerstvo kmetijstva daje denarno podporo družbám kmetijskim, deželnim komi-sijam pa posebno za povzdigo konjereje, se je oživělo Od med našimi kmeti veselje, zboljšati živinorej o domačo. In to je bilo silno potrebno. Za vse bolj hribovske dežele stoji pa tisto težko ; pleme kónj, ktero je že v starodavnih časih slovelo pod na milijone jajčic, iz kterih se izvalijo gosenice. Ena sama babica po skušnjah gosp. Ferd. Schmidt-a izleže 150 do 200 jajčic. Stare ljudi že več „Pratika" ; žalibog, Najbolj rskem so to Ko- let podučujejo „Novice" in stare kostí in pa trdi možgani — to so pogostoma popoli-bratje! Zato je treba pri mladini s podukom začeti in ena najlepših nalog do-haja o tem učiteljem ljudskih šol — vsako leto. Očitna hvala gré za to letos gospodoma učiteljema na Ježici in v Smledniku, unemu so letos otroci nabrali čez 30.000 metuljev, temu pa okoli 177.000. Iz imenom noriškihkónj, v prvi vrsti, pleme čisto izrejevali v gornjem Stajarsxx^m, roškem in Kranjskem, vendar nikjer s tako posebno skrbj o kakor v Pincgavu na Salcburškem. Zato se je med ljudstvom starodavno imé: „noriški koni" bolj zgubilo in razširilo se pa imé: „pincgavs konj" konje : i glaVO , iiivumui yj.ciluuu., oxi. umírni jjxoj, oiiumui iviiacjjli močnimi nogami je popisan pa tudi narisan v bukvah Vendar je le pravo imé za vse take težke noriški konj". Tak težki konj, 15 in še več pesti visok, z debelo y t j y # • m » y • 1 • | «y močnim vratom síro cimi prsi } širokim križem ki jih je spisal 9 9 Jan. Bleiweis pod imenom „Umna St. Vida jih je družba kmetijska dobila okoli 70.000. družba. živinorej a" in jih na svetio dala kranjska kmetijska To skupaj znaša čez 400.000 metuljev, ki so bili v majhnem okrogu naše dežele pokončani, s tem pa e pokončanih na milijone gosenic, da ne bodo žrle Pisatelj je visokoučenega gosp. Davorina Trstenjaka naprosil, naj mu iz zgodovinskega svojega zaklada s a d j a zelj a m repe Al zdaj še vprašate: čemu vam pa bodo? Če bi vsak gospodar svojo dolžnost storil in JUHAlj^X VMil y AJLUJ U1U. Xtí ^^VUV T U T V/J Vg tv JLXb več piše o živinoreji tistih dežel, ki so bile nekdaj po imenom N o r i k u m znane, da postane našim živinorejcem rav jasno, od kod imé noriškega konja. Gospod rstenjak je radovoljno vstregel pisateljevi želji in mu To veljá ne samo od kmetiških ljudi, temuČ tudi od mnoge ktero iz gori gospod Lahko bi imenovali imena take gospôde, pa je no- čemo očitno sramotiti izročil sledečo zgođovinsk o crtico , omenjenih bukev ponatisnemo zato, da se dandanes, ko Yred. je imé noriških konj na dnevnem redu, znanje tega ISO razširi imena toroznanstvo. med vse, kterim je v obce mar za na- pleho slovenski žrebci vplemenili da riu"u T J^xv^xxvylixxx , \XCh j Ô „J.1 V X 1 - sches Pferd", Neronov Dravko si na slovenski Gosp. Trstenjak o noriških konjih piše sledeče: zemlji iskal sladkege sená, čilega ovsa za moč obre-Prebivalci od Celja do virov Drave, od tod Nori čez visoke Tore (Hochthauern) do izliva reke In v Do-navo, dalje doli kraj desnega pobrežja Donave blizo do Kahlenberga (mons Cetius) v dolenji Avstriji, od tod prek čez štajarsko gorovje pri virih Rabe, nad gorenje slovenske gorice (Windischbiïcheln) po sedanji železniški crti do Save, proti zapadu pa do Kar- menj enj a vanjkov imenovali so se že pred Rimljani za ljanov noter do ov mj\j k/ivu. xiiuiiiaiu j zjc\t j stoletja Norici ali Noričani Rim- to je stanovniki: norâ, Schluchten, Vertiefungen, j einschnitten, kterim je glavno mesto bilo Nor ej a ? Thal- ki Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva Spisal Franjo Kuralt. (Dalje.) VIII. Kolikor mogoče naj se seme seje blizo razpađ pa V ze za Plinija ni več stala. gorenještajarskem Neumarkt U, Uli VU iVUlUOIVC^a xxxv* ti JJJX^V/T Brezja (Friesach). Te prebivalce imajo Nestor, Schloz- pa poljedelec to doseže LUVOtV LřllV XI V JL V-/J CAj y XVI Iščejo je pri današnjem lega gnoja Vsak poljedelec hoče mnogo žeti; on želi JC JJXX U.čtJLlčt»ll|CJUL1 T octiv. jJWij iiu^u xxiiiu^w /iUU , vu £jÇ>xx , v uri od koroškega mu trud njegov dobro izplača z obilim pridelkom. da se Da mora se truditi, da rastlinam zer ) ise Gilferding in jaz za Prašio vene. Kakor Strabon kolikor mogoče ? \\jUKj , iuvi« a\j bi uumi^ ua laoiuuuui rasti pripomore. Potrebno je tedaj > y bilo je divjih kónj (equi sylvestres) uui IVJ V 1WOIUUV voai ZJ ^LIKJJ V^J-U. y VAC* ^CAJ J 1.JUUL VI.V V j^i AJ. C4í ▼ Aj oriku, in kralj Voccio, ali po drugem berilu V o- in pripra vij enega, kolikor mogoče, blizo rastlinskih ko- obilo v da rastline oskrbí z gnojem, da ga jim dobro pripravi, cio (primeri imé kranjske vasi Vokle, staročesko imé renin spravi , \xa, Aiv V11UV v laoiuuv , i.li o^ř tam ^/v starosrbsko V okca) je poklonil Juliju Césaru naravski moči čem hitrejše in boljše v rastlinska skladna da živež pride v rastline, in se tam po y Vok 300 konjníkov, ko se je voj skoval z Galii. delà spremeni. teže Noriške konje so že Rimljani žavoljo njihove To pa poljedelec doseže, ako zemljo pri gnoj enj i, ? křepkosti in živahnosti zeló čislali y rabili so Jih bodi-si pred setvijo, bodi-si po setvi, dobro pripravi pri triznah (Kampfspielen) in ime „equus noricus obveljalo je tako za zaznamovanje čilega konja, kakor Cesar . kte- Če se vleče chalyôs noricus", za Čilo tvrdo jeklo. Nero je imel posebno čvrstega konja iz No rika rem U je UUV . I/ X a U^V, It* , JL/ X šem kotaru se je izvršila dobro. Al bilo je treba vse za drugi pot vsakemu žile napeti, kajti magjaroni so strahovito pritiskali. De- To vse m „kulture-, ktero hoče To pa je Je bil ; ai ne hodi v poduk sad nove „ere (C čiti Al lali so z denarjem, kakor da bi imela Hrvatska milijone za takove stvari izdavati. Poznam moža izbornika (vo- kultura mi mu pravimo umazani „Cittadino pojdi osre- rakom žvižgat taka Frick J lilca) xxi^o,;, kteri mi je sam pravil, da mu je ponujal magja-ronski agitator 10 for., samo da bi si glas njegov pridobil. Druge pa so činovniki (uradniki) strašili, ako ^v^xx.^ one»oni, o,xvu glasujejo za narodnega kandidata, da bodo službo Trsta Vodstvo telegrafično naznanja da se je 15 letna brzoj Roj an JLJL&lii« - * vuoivu LXCLU LI CL UJ CL y \JL<Ài O' dan maja v Toplicah na Dolenskem odprla po postaja z omejeno dnevno službo (Citalnica zgubili; al vse ni nie pomagalo. Magjaroni so se pre- tombolo. Uljudno se vabij skrbeli celó z obilo stražo, ter so si dvanajst ur daleč, štiti udje. napravi v nedelj J umi a obilnému obisku vsi ča- iz Varaždina, dali dopeljati celo kompanijo vojakov. kmetje so pošteni narodnjaki I Za odbor Dol naši Vsega ni bilo treba ne pa podkupljivi cigani. Narodni "kandidat g. Jožef nas Gorice 2. jun ► lit ve taj nik JL T dl XX X/ U 1 1 11 Ol 1 , LOM 1X1IV. Predvčeranjim so se končale pri za mest Milčić je dobil 26 glasov, nasprotnik njegov z vso stranka je sijajno propadl silo samo 13. kakor mrtev ? Ko se je to godilo, je bil Klanjec taresinst enega 77 m datov ni pravila v mestni zastop 12 odmah poči možnar in oživělo je vse menda, od kar je vsako leto ona zmagovala Isonzo' jih kandi- 13 let je že in začelo Mil čicu „živio" vikati. In slo vesno so i letos m ga bila kos združenim mocém vseh druzih strank in strankic > spremili iz Novih Dvorov, kjer je volitev bila, nazaj na ki so se bile zoper njo zarotile. Borba je bila nepopis Klanjec. Narodno zastavo veliko je nesel mladeneč na ljivo huda. Zmernejša stranka, ktero današnji „Isonzo" konji pred neštevilno množico; malih zastavic pa je v prvo — kakor se mi zdi — s pravim imenom ime Ritterj uradnikov in doslužencev. nemškega krdela bilo gotovo kakih trideset. Muzikaši (12 uniformiranih) nuje : združbo pa so svirali same domaće slovenske in hrvatske. Ob četrti uri popoldan je bil pri zopet izvoljenem zastop- katol.-polit. društva in niku obed, med kterim so se čule lepe narodne napit- njencev, zmogla je, ker se je bila poprejšnjih let nava- klerikalcev pod vodstvom nekterih liberalnih spreobr nice m pa narodne pesme ktere igrala. ■J(ai u(«ivuu\/ j^v_/oxxxv> , jxLcxc je x.ju VXD tuči) „ uanua Veselje je trajalo do blizo belega dne. Kako izvrstna „banda" diia agitovati od skrajne stranke. Naj več je pripomogel združenji omenjenih strank in k zmagi združencev poparjeni so bili po tej bitvi magjaroni, lahko čitatelji „Isonzo" sè svojimi vso mero presegajočimi članki, kteri Mi pa kličemo in bodemo „Novic" sami presodijo. klicali: živio naš narodni zastôpnik g. J. Milčić! so daj ali )) Goriziano povod 7 pojasnovati jih in tako dino deva Trst a j unija Vsako leto se 7 ali 7 občinstvu oči odpirati. Druzega vzroka gre iskati v homatijah in osebnih razporih v prejšnjem starešinstvu kteri je ljubljanskemu „Tagblattu" brat, priza- in tretjega v znanih namerjanjih skrajnih „liberalcev' da bi se procesija sv. ReŠnjega telesa odpravila (li ber alce namreč imenujejo oni same sebe). Združba umazani „Citta- ( vsaj krog stolne cerkve sv. Justa šla. Al vselej vgrizne v kamen, in procesija gré kakor nekdaj po mestu. volj Je naredila m eslj , sicer pa se ne zdij VSl 1Z- Vsakako pa se bode, ako se Letošnje leto je ljudi strašil, daje nalezljiva bolezen ne motim, vsaj zmerniše in umniše vladalo, kakor do (kozé) v Trstu in da je zatega del ne varno, ako veliko sedaj Poprejšnjih starešin sta samo dva vnovič izvo-ljudi skupaj pride. V isti rog je zatrobil ultra-lahonski Ijena; med novimi je tudi prvostolni prošt bar. Codelli. magistrat, kteremu je žal, da za sestavo oltarjev vsako Brž ko ne bo župan grof Karol C oronini, nekdanji leto more nekoliko novcev na božjo čast dati. Vprašam deželni predsednik v Salcburgu. Mi Slovenci nimamo pa to lahonsko kliko: ali ni bilo škoda toliko tisočev v narodnem oziru ničesa pričakovati od teh mestnih potrošiti za lansko razstavo in druge potrate ad očetov: na edino to se smemo zanašati ^utivuAn dutM iMuoivu x íxzj o ta v \j XXX ui ugc ^uuauo xc ^au uugiuv , xx< majorem Italiae gloriam"? Kdo bo plaçai veliki deficit „Travnik" pusté) preteklega leta? Le mi mestjani! zato pa imamo tudi gotovo preimenovala da nam nas v se 77 Isonzo stranka bi bila ulice se pravico, pred svetom grajati zapravljivost, in stokrát vam v obraz povedati, da Italija nikdar ne bo gospodarica v naših pokrajinah, kajti slovanstvo je dorastlo! Procesija je bila ogromno velika in lepo vreme je kro- govori 106 Baňjaloka v Kostelu 24. maja. {BU z bùtom.) Včeraj mi je neki prijatel podal ljublj. „Tagblatt-a" štev. od 10 od maja t. x., xvj^x u^ai uu^iouu u nrednega svetca v tukajšnji cerkvi à X 1-r /x i • U I C\ TTl 1 n í ^ A rt 1 ť neki dop But nalo lepi praznik, kterega se vsak pošten Slovenec ve- svetec pa ima žensko imé if rr i j • M v® • • 11 • i •• o 1 !• // i • ^ QA I -j li nvi v^ A lr rrwit -ma ai att^ I arv^ ni H ^ I n H av\i a rl vin n n^AVi an A V I nTTti Alfc 11 mr Ali A® 7 77 Slavij Res ima kteri tukaj Ker nekteri rogovileži judje in lahoni o drugem agencijo Slavij učitelj ne morejo kljubovati, hujskajo stem ljudi, da pokriti (blankvete) v cerkvi, temuč v svoj • • • -» i #• f i # t i t v • v - i • 1 v • 1 • # Štefan Pirnat, pa nima table i v šoli obe- ZljajO , ivuuai ^lUVyCOlJíl XXX Ci XX U J ai XXX rvu XX OC OC XXX OCXXU. U U lui av^ IVU j^XQOiX uwviuoai lu. j^vomi nikomur posrećilo, da bi bil svojo pinjo srečno odnesel; bi vsaj prav brati moral, kaj je bilo na cerkvenem kajti nabita je bila na zmršeno čepino, kot obroci na zidu od cerkvenika naprej zunaj cerkve, potem zarad vsakdanje znotraj nabito' kedar procesija memo gré; nikoli se še ni seno. But ko pisar občinski in poštni ekspedito sodu zraven je pa še kaj po hrb tu padlo. Moram pa tukajšnje bore in nevihte omeniti, da pri letošnji procesiji se je brez števila takih Menda ni zoper pametno ravnanje, dobro občno zava-nesramnosti zgodilo, najbolj smešno pa je bilo pri pr- rovalno banko poznati in njena pravila. Gosp. učitelj aa^k/a O ^^^^ J J J WUJIVUXXV J vy MAX JL/A JL X A V/ » MXXXV v xx xx V/«xxw *** «J ± --------- vemu blagoslovu to-le: Dva mandarjerska fanta velita, se mora za svoje poštenje pognati in bo But naj OC gUO^UU , XX ICI X XXX uaicu UU IXJ XIX O LCll , WXXVXXJC , Ck UUOOUU j^XXJCX, A. U Oij XXX aailil JV-» on se še změnil ni za to; ko pa besede ne opravijo izpostavil ljudem v cerkvi? Podp VII A n4"aym 4-n v\ o nrm 1a1\aiaii wm aaiatta TT/\lil-rn nlr a n aiavi ail A A G1 n TTi f^CC v\ A lr fllr ATTÛ C se gospod kteri ni daleč od njih stal, odkrije a besedo přijel, kdaj in kamje on tega svetca 77 Slavij za pa nikdar ni ne nič, stopita nazaj k lahonu, ter mu njegovo velikánsko agencije xxc ,,^x<*vxjc xxc rva^ » o uiu6v „^^^ — pinjo v tako pozicijo spravita, da ste se mu same rami bi je za nobeno provizijo ne hotel sprejeti. Iz tega se Slavij ne kakove druge „banke" imel in videli. Smešna ta maškara, ker je bil klobuk premaj- vidi, da prve vrste dop But so grd laž in hen, se nivedela kamdjati; po dobri instrukciji, ker je obrekovanj že polno zvezd in celó repatih videl, so mu morali pinjo Dali z glave izrezati; kriv tega pa je bil posebno njegov pred tem svetcem piše isti But 7 77 Slavij «î 7 da stare žene molij nos, ker mu je zaviral klobuk iz take nižave potegniti. zapopadka ne od cerkve, ne od blagoslovlj To kaže, da dopisun nima vode. ne Njegovi tovarši so ga naposled řešili te žalostné situa- kaj je 77 Ile UU CCX1VY C, XIC UU UlOr^UOlUMJUUW TV^V^, U. sacramentale ecclesiasticum". Ravno tukaj ka 183 žejo Kostelke stare in mlade svojo živo vero v Kri-stusa, kteremu je vsa oblast dana v nebesih in na zemlji, in kteri je to oblast svoji cerkvi izročil, da se ne kropijo z blagoslovljeno vodo mehanično, to je, tje v en dan, temuc da s trdnim upom v moč Izveličarj e vo in s svojo prisrčno molitvijo in kesom rabijo ta vsak- danji „sacramentale" cerkveni. Poslednjič dopisun Butorac graja cerkveno po-slopje, posebno žagrad (sakristijo), ktera je pri njem brez strehe. Ako bi dopisun pozna! tukaj šnj e razmere, moral bi vedeti, da je vsa druga cerkvena streha v dobrem stanu, zunaj dveh malih strešic nad „prav majhno sakristijo" in nad kapelico D. Marije , brez strehe pa ni noben del cerkve; in da imata cerkvena kljucarja že čez leto dan 60 gold, denarja cerkvenega v rokah, da kupita deske za te dve mali strešici. Pa ravno zato, ker noceta sama delà prevzeti, čakata tako dolgo s tem poslom, da pridejo še ostali možje iz kupčije domů, posebno pa čakajo podžupana Banskega, Jožefa Marinc-a, kteri bo morebiti po najniži ceni delo prevzel. Od kod pa vendar to divjanje pisarja Butorac-a? Žalibog! letošnja sila in lakota je nagnila mnogih milih dobrotnikov srca v Ljubljani, posebno pa Njih Veličanstvo svitlega cesarja, da so tudi v Kocesvki okraj poslali precej darov. In c. kr. okraj no glavarstvo je pošteno poslalo najpred deset centov moke v Kostelsko občino, pa predstojnik te občine Martin Južnic ni ve-del za noben funt te moke, kam je prišla! Pisar Butorac in njegov „alter ego" Butina sta moko ustavila v Banjiloki, in brez dogovora z občinskim predstojnikom jo razdelila med svoje znance in prijatelje, a tako, da sta zapisala, na priliko, za enega 20 funtov, dala sta je v istini po 7 do 8 ali 10 funtov. Potem je ostalo moke dosti za Butina, ki je posestnik, poštar, gostilničar in mrtvaški ogleda, in za druge enako ali še bolj premožne ljudi! Vse to je c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji zvědělo, ne samo po mojem sporocilu, temuc najbolj po pritožbi tukajšnjih siroma-kov. In Butorac je pádel v nemilost c. k. okrajnega glavarstva. Ob enem je po novem redu notarjev in posebno po „Legalisirungszwangu" zgubil službo zakot-nega pisača. Konecno je njega pokopalo tirjanje de-narnih kazin za šolske zamude preteklega íeta 1871. Namesti da bi bil, če mogoče, še jeseni 1871. kaj iz- tirjal, je velikoveč le za-se tirjal po 10—20 soldov in ljudi s tem sleparil, da bo on prošnjo pisal v Kočevje, in potem nikoli ne bode nobena kažen zadela zanikarnih starišev, ki nočejo otrók v šolo pošiljati! Res do sedaj ne pride še polovica otrok v šolo,*) čeravno je sedanji učitelj v šoli izvrsten mož, edino zato, ker občinski pisar in poštni ekspeditor Butorac je dal ljudem za-gotovilo, da ne bodo nikdar kaznovani zarad šolskih zamud. Bogme! da na Kranjskem niso duhovni nasprotniki šolskega napredka, ampak takovi zakotni pisarji in umazani dopisuni! V imenu cerkvenega predstojništva in kraj nega šolskega sveta: Banski. Iz Dolenskega 20. maja. (Dalje.) — Da se pa zeló ne- sramna lažnjivost, hudovoljnost in res zlobna zapeljivost „Tagblattovega" dopisnika še bolj razjasni, naj na kratko popišem velikonočne dogodke v Kos tanje vici, kakor so se v resnici vršili. — Kakor Novomeški in Krški, tako imajo tudi Kostanjevški meščanje pravico ob od-ločenih prilikah nositi vojaško opravo (uniformo). Uniformirani meščanski kor se vdeležuje navadno vseh večih cerkvenih slovesnosti, posebno pa še cerkvenih sprevo- *) Kako, da tako rokonaštvo ni znano okrajnemu šolskemu svetu in da ne nastopi proti njemu postavne poti? Vred. dov o vélikonoči in na dan presv. rešnjega Telesa, kakor se vé da tudi v dan cesarjevega rojstva in imendan njegovega. Duhovstvo vselej rado dovoli tako spremstvo, ker slovesnost poveličuje. Nekaj časa, zlasti od lan-skega leta, se je pa n a dl aj tenant tega kora, to je, kupee Alojzij Gač, vedel proti cerkvi in duhovstvu silno drzovito. Zato se prečastiti gosp. župnik čuti v srčno žalost primoranega, nadlajtnantu prepovedati vojaško spremstvo presv. rešnjega Telesa ob veliko-noČnem sprevodu, da tako vsaj nekoliko ustavi silno drzovitost in pohujšanje tega člověka. Gosp. stotnik, kteremu se je prepoved ustmeno naznanila, to nadlajtnantu pismeno sporoči. Zdajci pa se prične razsajanje po ljublj. „Tagbl." s tako surovostjo in neobtesanostjo, da vsak nepristransk člověk, ki je bral one pisarije, moral je misliti, da se „TagbL" dopisniku, ne pa vr-lemu župniku v glavi vrti. Čuvši silno drzovito sču-vanje zlasti gardistov, češ, da jih duhovščina hoče komandirati itd., kakor tudi Gačevo silno drzno in oholo žuganje, da se hoče po vsaki ceni in prav vkljub tej zapovedi sprevoda v vojaški opravi udeležiti, bila je duhovščina primorana, pri oznanjenji procesije cvetno nedeljo naravnost opomniti, da cerkvene obhode ima vravnati le edino duhovščina, le ona ima tudi odlociti, kaj se s častljivostjo in spodobnim spoštovanjem tacih sprevodov sklada, kaj pa ne. Ko g. župnik tej opombi dostavi še besede, da nekteri v svoji silni predrznosti hočejo že tudi v čisto cerkvenih recéh cerkveni oblasti kljubovati in zapovedovati, zgrabi to neko Lojzelnovo žlaht-nico tako, da s svojo furijo skoraj vse farmane prav močno žali. Pod imenom je nocemo svetu naznaniti, upaje, da jej solnce spoznanja vendar kedaj zasije, akoravno zavoljo svojega neolikanega in popolnoma divjega obnašanja zlasti proti duhovstvu to že davnej zasluži, Nesramno psovanje ne le domaćega, temuč tudi tujega duhovstva pa treba, da se tudi naznani še na nekem drugem kraji, ako temu ne bo konca. Na to se je, kakor piše „Tagbl." dopisnik, Gačeva stranka podala v Krško, da vse sporoči ondotnemu kantonskemu glavarju. Ali pa veste, kdo so bili „španovija" te stranke? Na čelu njej g. Podboj, tukajšnji c. k. sodnik, o kterem živa duša ne vé, kaj da ima on z mesijanskim korom opraviti razen tega, da je gardiste, pozneje zlasti nekega Zalokarja*) prav zoper stotnikajiujskal; poleg njega sta bila še Gač in pa uradnik Susteršič kot lajte-nant pri koru. Cemu so šli v Krško? Niih namen ni mogel biti in tudi ni bil drug kot ta, da bi g. župnika, ki je od Gač a tirjal zagotovilo, da bode v prihodnje njegovo obnašanje proti cerkvi in duhovstvu dostojniše in potem se mu dovoli udeleštvo procesije v uniformi, da odjenja od te zahteve. Pravili so ondi tudi reči, ki so bile laž, na priliko, da je župnik cvetno nedeljo med svojim govorom s prstom kazal na Gačevo gospó, in mnogo druzega tako, da je okrajni glavar skoraj mislil, da Bog vedi, kaj vse se ima zgoditi; poročila so bila tako strahovita, da je, kakor je pozneje sam povedal, že mislil z vso žandarmerijo v Kostanjevico priti. Pre-pričal se pa je grof Chorinsky, ko je přišel véliko sredo v Kostanjevico, da so to bila le lažnjiva poročila. Zlasti tudi ono kazanje s prstom na Gačevo gospó. Al vse to Podbojevi in Gačevi stranki še ni bilo zadosti. Laž« njivi, silno dražljivi spisi v „Tagblattu", zlasti zoper duhovstvo in vrlega stotnika, potem ona obrekovanja *) Tega poštenega in res značajnoga moža je Podboj tudi pri zadnjih volitvah na vsak način hotel v „ťinfarstvo" spraviti. Al spodletelo mu je. Čast poštenjaku Zalokarju! Ali g. Podboj Se ne vidi, da se ljudstvo hudo spotikuje nad takim obnašanjem? ali ne vidi, da to že tudi drugi spostovani uradniki obžalujejo? Naj bi to vsaj tudi drugi gospodje videli, kteri želijo, da bi ces. uradniki in zlasti sodniki stali nad strankami! Pis. J ki Je ) pravo kmalu spoznavši, se pogozdovanj Krasa ? * sit ) so domovine, kolikor edini zaklad tega kosa naše pri okrajnem glavarji bojè nesramnega početja te stranke do grla jej bile še vse premalo. Dobila je neko grozno ne- kar smo ravnokar Božjega blagoslova prosili, nebo sramno pisano listnico (korespondenc-karto) od 27. marca starejim na prid dorastlo, a ti-le (na šolsko mladino ka mogoče, pospeši ) čeravno to, za m iz Ljubljane, v kteri se posebno g. stotnik in župnik zaje) mladici bodo se pod košatimi smrekami in borovci zasramujeta. Kaj tacega pisati more le duševno popol- oddahnili, ko bodo naše koščice že trohle; poslednjič noma pokvarjeno človeče! 6ac ž njo zapeljevaje po- pa dostavi še to, da to, kar je pod njegovim vodstvom sebno nekega vodnika gardistov zoper stotnika je sicer za pogozdovanj Krasa ze rekel da je listnica prišla iz Ljubljane pa vrli dodelanega, ne přepisuj on sebi na čast, ampak pridnim in ubogljivim delalcem trga, kterim zato „živeli!" zakliče, kteremu vodnik ga precej zavrne rekoč: o àkod se pa vse to v Ljubljano poroča? Lojzel na to odgovora ne vé! Vsak so vsi pričujoči živahno pritrdili pa govori, da listnica v Kostanjevici je bila skovana, od Te naše slovesnosti pa so se tudi iz okoli drevesnice ležečega lepega buko- tod poslana v Ljubljano pod zavitkom, in odtod zopet nazaj vega gaja mili tički, posebno v Kostanjevico. Od kod drugod pa bi jo bil Lojzel udeleževali slavčeki, z milimi svojimi tudi dobil m dal. j ker srce segajoča bila je res cela Tedaj Je stotnik nobenemu takému v roke slovesnost. Potem se je cela množica do zdraveg mrz nemčurijo grozno sramotilno karto? Vipavc 31. vél. travna. 26. dne t. m. zopet pokazal, da še Lojzel povejte , od kod imate ono (Kon. prih.) ; lega studenca „Curka" podal Vrli nas „Sokol' i v • • Z1V1 Je , pri kterem se je marsi-ktera domaća in tuja dušica zopet zdrave sape navdi-hala. Domaća dobra piva in na mestu pečeno kraško . uri in hrabro po- jagnje, razni govori in napitnice so končali ob stopa po krajih Vipavske doline. Napravil nam je na zvečer slovesnost, ktera vsem ostane v vednem živem slovesnost se je krožila okoli spre- ta dan zopet veselico s petjem in igro „Bob iz Kranja". spominu Drug Pevci, med kterimi smo posebno g. Ju lij an-a obču- jema našega novega gosp. župnika Ignacija Ok dovali, so mične pesmice „Na straži" in „Jan ni bedak" JVUUC* JLIC^OV^C* 11KJ 1 £j\X^J L±X l\Cv llCiV^lJ j nim z lipovim vencem in trobojnicam,,na čast nova na račun države in soseske dve, in župan senožeški vpeljanemu gospodu župniku' Živela slog na račun soseske in kmetijske podružnice senožeške Kranja. (Zahvala msgr. Jeranu.) eljem so eno na soseskih spašnikih napravil. Veča ali centralna sprejeli učenci kranjske gimnazije 25 iztisov slavosp • • • K a i v • _ # 1 # 1 • A T Q 1 • // T J J I4! i« drevesnica, ki meri 250 □ sežnjev, je bila primerno s kjer Abuna Solimana" Up am } da ne bo brez trobojnicami in veliko cesarsko zastavo okinčana, kjer mladih src ta dar msgr. Luka Jeran je gosp. Dimic po blagoslovu pričujoče z gladko sloven- rojakov mičejo mladino še posebno sko besedo nagovori!, ter pomen današnjega dne in do Izgledi velikih imenu mladini- nem drevesnice namen na tanko razjasnil, omenivši tukaj šnji kmetijski tabor od 1. 1870., v kterem se je o tej stvari - ^ - - a «* ^ -m mm m i • 1 jalo; po- in se tedaj blagodušnemu đaritelju dostojno zahvaljuje i i 1 • 1 • • t govorilo, zdaj pa že djansko nekoliko izpelj Ljubljane katehet kranjske gimnazij Dve novici, ki smo Ju yedeli pre tekli teden v Ljubljano, ste včinili velik vtisek na nas tem je priporoČal ljudstvu ljubezen do gozda jako vesela iz Hrvaškeg drug zeló žalostna slednjič županu za njegovo prijazno in iskreno pripo- iz Ceskega. Na Hrvaškem je pri volitvah poslancev moc pri stavljanji drevesnic in gosp. farnemu admi- v deželni zbor vkljub vsem krivicam, vkljub vsem zvi-nistratorju za blagoslovi]enje srčno zahvalil ter tri- jačam, vkljub vsemu podkupovanju in strahovanj m kratno slavo svitlemu cesarju vzkliknil, ktero SO VSÍ m X cAt UMI1 uuu« Obxctxxrvcfc, Ili laav , JVa&Ul OIIIU V pi pričujoči z navdušenim trikratnim slava - klicem med slednjem našem listu rekli, utegnejo zopet Hrvat ga! d trank m tako kakor smo v po gromom možnarjev odzdravili, namrec domaći občinski odbor in pa davkarski uradniki (sodnijskih uradnikov rešiti Avstrij iz silnih šili leta 1848. SI zadreg, kakor so jo pogube re- ^ouuuijojmu ui auniAu v, iv/iw xvivj. Kj x liE> 1YU OtUXAl, IZj V 11 uliuxví XX o. ovuju „ u.c; uio ivu IZ4- 32. dež. reda tej zahtevi nikakor ne more za- obraženost" toliko ponosni učitelj tako grdo zasramo- dostiti. Gosp. deželni glavar pa je nanašaje na svojo vati javni vstav, v kterem se podpirajo sinovi sloven-pravico ta sklep začasno ustavil, ter se bode o tej kako more na svojo nemško iz- na skih mater, da morejo študije zadevi na najviše mesto za razsodbo obrnil, povedó „Novice" drugo pot več. nadalje vati, da se morejo tem (V poslednji seji deželnega Šolskega sveta) je bil približati zakladom znanja in umetnosti potrebnih v to, da bi bili kedaj kinč narodu in podpora njegova v hudih borbah sedajnosti? Kako se drzne profesor sploh učitelj Pust v Dobrepoljah, ki služi že 44 let ? v pokojni stan djan in za učitelja v Pre do sijah učitelj v šoli tako trivialno govoriti; mar to tudi k poduku Gross iz St. Vida pri Brdi imenovan bilo ministerstvo nauka prositi, da to, veljá ? spada? In kako se drzne vstav, imajoč tako lep namen, javno sramotiti? Ali ne vé, da je s tem hudobno žalil kar za Koroško tudi vodstvo? Ali se ne godi s tem velika krivica sklenjeno je y dobi tudi veljavo za Kranjsko V y namrec y y kdor je gimnazijo ali realko dovršil in hoče postati j o j i 1 učitelj ljudskih šol, sme brez sprejemne preskušnje naravnost v 3. leto preparandije stopiti in da dobi za učiteljem dotičnim gojencem, kteri moraj o molčé pozirati grde psovke, ako nocejo, da jih „mogočni" profesor potem krivično sekira in samovoljno preganja, kakor je to po-kazal pred dvema letoma, ko je nekemu Alojzniku tako to leto še državno štipendijo z lOO gold, ki potujejo k okraj nim in deželnim šolskim konferenci jam, se je iz normalnega šolskega zaklada določila popotnina; — zidanje nove šole v Fari kočevskega okraja naj se za zdaj še opusti; nika na c. k. preparandiji naj se razpiše; — prošnja učiteljev ljudske soie v Kamniku zarad šolnine se ni pa se je naročilo okrajnerau šolskemu da mestni zastop kamniški, kterega da dolgo žugal z dvojkami in trojkami, dijak prisiljen zapustiti ljubljansko gimnazijo, ter tako Je bil ubogi podati se y tudi podpore dobrodelnega ustanova oropan, ____________v Novo mesto, kjer je gimnazijo izvrstno dovršil, ter z služba služ alb- odliko dostal zrelotno skušnjo? In ali slednjič profesor vslišala, ob enem svetu naj skusi učiteljstvo malo stroškov prizadeva, učiteljem vsaj ne- Heinrich s tem izrazom ni zalil tudi vseh nekdanjih bivateljev v tej hiši? Toraj vsi ti so mu „oslovci"? Zakaj neki? Mar zato, ker se je do sedaj in se še večina njih v šolah med drugimi jako odlikuje v znanju? Ali zato, ker ima hiša tako lep red, kteri skrbi mla- za zidanje šole v koliko z b o 1 j š a remuneracijo ; Kresnicah, ki se vleče že od leta 1856., se hoče deželni šolski svet prizadjati, da se za zidanje dobi dini za zdravje, ter jej pridobiva podlago vstrajnega delovanja? Ali morda zato, ker je hiša nekako ogra- kakih 900 gold, patronovega pripomočka. jena od zunanjega sveta, da se ne more svetni ral ni' y yy y libe- katoličanstvu nasprotni duh tako lahko va-njo naši (Vodja vélike dunajské razstave) je dal deželni komisiji na znanje, da se obrok za razstavne oglase ne bo podaljšal, ter da se na oglase, kteri bi došli po zadnjem dnevu tega meseca, ne bo moglo ozir jemati. ' ' ~ ' Av- vriti? Morda zato, ker se v njej častí sv. Alojzij ; vzor čiste, redne, delaine, ne le za telesni in časni, ampak v se bolj za dušni in večni blagor skrbeče mladine? kaki možje so prišli iz te hiše? Ne naštevamo vrsto Časti tih duhovnov, delaj očih in ljubljenih med sloven- (Matični zemljovidi) za 1871. leto (Afrika skim ljudstvom y omenimo y y da bivši udje te hiše stralija in Rusija so že na poti iz Dunaja v Ljubljano ter se razpošljó s knjigama za 1872. leto (Pokornijevim rastlinstvom in živalstvom v Tušekovem in Er-javčevem převodu), ki se vsaki dan pričakujejo. (Nova znajdba pruskih Nemcev) je ta so tudi izvrstni j eziko slovci, dobri pis at elj i, pes- niki slovenski: da sedé za šolskimi katedri da tudi do y na konzulske poslaniških klopéh, časti je eden dospel. In to so vsi Heinrichu oslovci? da na Se ve, ko bi trobili v nemškutarski --UUW UiltlAJ UJUIA) JLSf Iiork/Vt t XT %JU1/\j&lJ J JV^ lOl y VjLOi JLLCL QODIO napěv avstrijske cesarske pesmi pojó „veliko- kalci' ko bi zatajili domovino svojo, in ko bi ne bili vsaj po većini „kleri- rog nemške" besede. Tako pesem od 4 Nemcev prepevati se je na veliko nevoljo domaćih slišalo nedavno v neki kremi v šentpeterskem predmestji! (striki) rokodelski Bismarko ve tem y ampak bi trobili bi bili „aufgeklart" ? v „liberalni" rog y kaj ne po- Take pesmi y upori in še druge rovarije so res lep sad ère v Avstrij i ! {Poslano.) Ali nemška omika rodí tak sad? Vsaj vendar profesor Heinrich ves v nemški omiki plava in njo bi rad vcepil slovenski mladini! Mi spoštujemo vednostno delovanje Nemcev toda ko bi bilo še dosti He in- •j vAuiv; valili v - lkjkjloj y kjjl uiiu ou uuou xi g i u šolah naj si mladina izolika duha rich o v v Ljubljani, spoštovanje bi se nam popolnoma m srce s pojmi ter načeli, kakoršni blažijo člověka, vsušilo in moralo bi se spremeniti v zaničevanje Sola bi morala biti tiho zavetje zoper burje, razsajajoče sedaj po svetu in žaleče človekolj ubno srce. Pa profesor Heinrich, dasiravno ima sicer kos- duh viuj-L prepira, zasramovanja, ovna^uvou u^ omuj, xm^u ^x, ^aiu jc uaiuuu uijaivum, xx volij da v deželni zbor še na to, da se mladina ne prepušča rokam možá, i ju uu zj Kfyjí eh « udulicu .u li a, u. o iv uict « tako grdi, zaseja sovraštvo in strast, ter s tem zatira v panov, 1 Turopolje in 41 magnatov m imajo b pra V vico do zbora, namreč 2 nadškofa, 7 škofov, 8 naazu mladeniških srcih blage kali spodobnosti in poštenosti. Quousque tandem! haj aj o v zbor škofie 15 do 20 magnatov teh pa ne do 11 mag Več bivših Alojznikov. natov pa je, ki so odločni narodnjaci. Po takem je brez dvombe zdatna većina národna brez odštetili tistih. (Pobirki iz Časnikov.) Pruski Bismark je dal kterih nevelj komando „bobnati" zoper J ezuit e y da volitev bode zavrgel deželni zbor In se preženó iz vendar peštanski magjaroni in dunajski nemčurski čas velike Nemčije. Ker še zmirom veljá pregovor: „a bove niki hočejo svét slepariti, da bode zborova večina w\ n i AiiA nun v^ n rrn X i^li T\ n 4-i C L n vi i Ir n vizirii tt J ^ ^ mt* ^ f \JF ***** ^ 1 mm Z 1--- Xv ^ ^ — - u ^ ^ ^ — ^ ^ _ ^ Y ^ ___ majore discit arare minor", so začeli „bobnati" časnikarski Prusjaki na Dunaji, graško mestno starešinstvo itd. se Kmalu jim bode mrena padla z očeša kliče deželni zbor zato tudi ljubljansko „konstitucijsko društvo" ni smelo to je še vprašanje? > ako ali pa se bode sklical y zaostati ; najelo si je nekega mlađega doktorja Riihlinga i r\ nTTA^ /\ riTirv Cesko za y> celim bobnarja m ljublj. Nepopisljiva je nesreča, ki je 25. in 26 yy Tagblatt" je svet osrečil s dne maja po groznih povodnjah zadela velik del češke ni bilo: ali njegovim govorom, iz kterega nam samo to jasno dežele. Oblaki so se utrgali na več krajih in povoděni yy Tagblatt" je o tem Rûhling vé, kaj so Jezuiti? razložile da y kakor so „Novice" zadnjič deželni odbor namerava nekoliko norih taka je segla hipoma po topila noči krog m krog y da je po vse - UVXiUlUI UUUU1 liaillVX Ci Y C* X1\jXVUJ11J\V/ \J J. A Xly kterih je vsak dan več, oddativ prazne inpopolnoma m gozde Škoda hiše z ljudmi in živino, vaši in mesta, polje Dozdaj se vé, da je čez 500 ljudi vtoni se veliko milij Pre svitli ločene prostore deželne delalnice, prav surovo napadel prvi, ki je poslal iz lastne blagajnice 20.000 gold Je um WHHH? deželni odbor, češ, da uboge nore hoče poslati v „Zucht-haus". Mi pa mislimo, da prav tak člověk, ki brez vednosti, kako in kaj, tedaj le íz zgolj hudobije natolcuje bil Mi- odari se nabirajo povsod 1 • v* sil SI v zuchthaus! xxi^v^xj^ Popravek tiskarnega pogreška. Y 22. listu „Novic" na Laibachenci" moremo po- strani 177., v 11. vrsti od zgorej namesti besedo „po dp ira" beri yy vedati, da od konca do kraja je vse laž, kar je te dni „podíra Na strani 176. v 17. vrsti od spodaj v dopisu iz ovedovala o dogodbi v stanovanji gosp. kanonika Cerknice beri namesti „v KoSani" „v Cerbnici". Doneski 9 ktere so na pomoč po povodnji na Českem nesrečnim zložili sledeči Čehoslovani v Ljubljani: Listnica vredništva. Gosp. J. G. v Idr.: Da je o cerkveni godbi želeti, da bi se marsikaj odpravilo, to je kazal tudi dopis v „Dan." od 5. januarija. Namen bolj humori stičnega kakor žaljivega članka v Nov. u Gospá Ana Cerna gold y gospá Petronila ř bil je le ta, da se odpravi, kar se z dobro voljo labko odstraniti dá. Zato bolje kaže, da se ne meša stvar iznova, in tako ne bi kajti na Vase n poslano prišlo bi drugo » poslano sterova 2 gold. 50 kr., gosp. Jan. Lad. Cerny y gosp. Anton Foerster gold gold 3 gold, gold y gosp. JL' . XViX 11 tu 11 dl %J guivi. , gUQj^. V. JLitšJ-UOiU gosp. dr. A. Valenta 3 gold., gosp. J. N. Horak Kandrnal 50 kr gold y gosp gosp gold Vávrů Zeman bilo ni konca ne kraja. Y bratovski prijaznosti povsod najlože do- sežemo napredek, ki ga gotovo tudi Vi želite. Gosp. Jan. Pezd v Lj: Predno se bodo iz državne podpore kupljeni junci letos na y deželo dali, pride razglas v „Novicah,ť , da se oglasijo proš njiki, kako in kje. Do onega časa je treba potr peti. Gosp. y gosp gold gosp y gosp Navrátil Geba 20 kr Maršalek gosp. dr. Merhal skupaj 51 gold. 20 kr gold gold, j y gold gosp y y gosp gosp. gosp. Biskup Solmajer prof. Finger Cačák gold gold gold. Greg. Jak. v Zat: Zavoljo obilega gradiva danes še nismo moglî vstreči Vaši želji; drugi pot gotovo. y y V abrane doneske sem nemudoma poslal centrainemu odboru v Prago. Cehovi! Roj Zitna cena v Ljubljani 1. junija 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 60. banaske 7 fl. 5 v* 4 fl. 40 nosti svoji nesrečnim rojakom Hitite na pomoč še dalje po zmož sorsice 5 fl 20. rží 4 fl. 20 ječmena 3 fl. 30 prosa 4 fl. 20 ajde 4 fl. 20. ovsa 2 fl. 20 Krompir 3 fl. 20 Ljublj junija 1872 A tud SI gla Jan. Lad. Cerny y Kursi aa Dunaji 4. junja astopnik banke „Slavij lovanskim bratom Vredništvo „Novic* jim 5°/0 metaliki 64 fl. 75 kr. Narodno posojilo 72 fl. 20 kr. Ažijo srebra 109 fl. 90 kr, Napoleondori 8 fl. 93 kr. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Loterijne srećke: Iz Dunaja. v Gradcu grebu s vitle nadvojvodinje Zofije, ki Zbornica poslancev je po po- na Dunaji 1. junija 1872: 54. 17. 63. 20. 21 64. 3. 22. 85 bil v soboto, v Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 15. junija. Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani