almira ALMIRA Glasilo delovne organizacije Almira — Radovljica Letnik X. ŠTEVILKA 2 DECEMBER 1983 Vsem članom kolektiva in vsem poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno Novo leto 1984 Uredništvo KAKO V LETU 1984? Zahtevno leto 1983 se izteka. Bilo je leto preizkušenj za vsakega izmed nas. Kako smo se obnesli, ve vsak sam zase. Kot kolektiv smo dokaj uspešno prestali vse težave in se pravočasno izognili vsem čerem, ki so bile na naši poti. Ni jih bilo malo in nekatere so bile zelo nevarne. Poleg relativno ugodnega rezultata smo dosegli, dasmosezzreli-mi odločitvami o tem, kakšen odnos bomo imeli do dela, dokopali do višje stopnje odgovornosti in zavesti. Spoznali smo, da imamo svojo usodo v svojih rokah, in če hočemo, tudi v glavi. Kakšno bo za nas 1984. leto, je zahtevno vprašanje in skrb vseh nas. Še težje in bolj zapleteno bo kot letošnje. Doseči 90 milijard starih dinarjev skupnega prihodka, 50 milijard dohodka in 900.000 dolarjev konvertibilnega izvoza, bo, hočemo ali nočemo, moralo postati naš cilj, če hočemo, da ne bomo ogrozili svojega obstoja. Pota do takega poslovnega cilja so vijugasta in strma. Zagotoviti je potrebno denar in devize za pravočasen nakup surovin, nato izdelati vsaj 30% več kot letos, to prodati doma in v inozemstvu. To bomo lahko opravili le, če bomo vsi skupaj in vsak posebej marsikaj spremenili. Nekomu bo potrebno vložiti več, nekomu manj, kje je v združenih naporih, ve vsak sam. V 1984 bomo izpostavljeni novim preizkušnjam, strokovnim in moralnim. Doseči večjo osebno in kolektivno proizvodnost in uspešnost, jo vgraditi v višjo stopnjo samoupravne in poslovne kulture, to bodo naloge, ki jih pred nas postavljajo čas in razmere. Sorazmerno dober začetek nam zagotavlja, da bomo lahko premagali vse težave in ovire. Kot v vseh dolgih desetletjih boja za obstanek in razvoj, bomo tudivtemle-tu dokazali trdoživost tekstilne delavke in delavca, ki vedno najdeta pot tja, kamor ju silita potreba in nagon za samoohranitev. Leto 1984 je nadaljevanje strme poti, ki smo jo začeli pri preobrazbi na- šega poslovanja v zaostrenih materialnih razmerah. Oblikovati novo originalno ponudbo, ki bosprejemljivaza tržišče, na katerem povpraševanje pada, bo zahtevna strokovna naloga. Še bolj radoživo bomo morali združevati vse sile svojega znanja, dela in dobre volje, da bomo z zavzetostjo nadoknadili to, kar drugim omogočajo sodobna tehnologija in druge tržne razmere. Če bomo hoteli vse te zahtevne ovire premagali, bomo morali tekoče spremljati poslovanje, ga prek svojih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij z odločitvami in opredelitvami pravočasno usmerjati tja, kamor terjajo razmere. \/ novem letu želim vsem srečo, zdravje in obilo volje. MIRO ROZMAN Nekatere novosti pokojninsko -invalidskega zavarovanja 20. julija letos sprejeti zakon o pokojninsko-invalidskem zavarovanju ter v letu 1982 sprejeti zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja začnega v celoti veljati s 1. januarjem 1984. Najbrže bo marsikoga od nas zanimalo, katere so bistvene novosti. PREDČASNA POKOJNINA Novi republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po desetih letih v Sloveniji spet dopušča možnost predčasne upokojitve. Po novem letu, ko bo sprejet tudi nov statut SPIZ, se bodo lahko predčasno upokojili tisti delavci, ki bodo: moški stari vsaj 55 let in bodo imeli 35 let pokojninske dobe, in ženske, ki bodo dopolnile 50 let in bodo imele 30 let pokojninske dobe. Izpolnjena morata biti oba pogoja. Predčasna pokojnina se odmeri tako, da se starostna pokojnina, do katere bi imel zavarovanec pravico glede na pokojninsko dobo, če bi dopolnil 60 oz. zavarovanka 55 let starosti, za vsako manjkajoče starostno leto predčasnega odhoda v pokoj pokojnina zmanjša za 1,5%. za vsako manjkajoče leto pokojninske dobe pa še za 0.5%. delovna doba % pokojninske osnove ( maksimalna pokojnina je 85% ) moški ženska 15 35 40 16 37 43 17 39 46 18 41 49 19 43 52 20 45 55 21 47 57 22 49 59 23 51 61 24 53 63 25 55 65 26 57 67 27 59 69 28 61 71 29 63 73 30 65 75 31 67 77 32 69 79 33 71 81 34 73 83 35 75 85 36 77 — 37 79 — 38 81 — 39 83 — 40 85 — starost delovna doba % % delavec delavka zmanj. delavec delavka zmanjš.skupni% zmanjš. 59 54 1,5%; 39 34 0,5% 2% 58 53 3,0% 38 33 1,0%; 4% 57 52 4,5% 37 32 1,5% 6 % 56 51 6,0% 36 31 2,0% 8 %' 55 50 7,5% 35 30 2,5% 10%. Primer: Delavcu, staremu 59 let, se za 36 let delovne dobe odšteje 77%, za starost 59 let se odšeteje 1,5%, za delovno dobo 36 let se odšeteje še dodatna 2%, tako da znaša pokojnina 73,5% (77% — 1,5% —2% 73,5%). Primer za delavko, staro 50 let, in 30 let delovnedobe: 75% — 7,5% —2,5% 65%. Tako znižano pokojninoprejema upokojenecdo601etastaros-ti, upokojenka pa do 55 leta starosti, po tej starosti pa odbitki zaradi predčasne upokojitve ne veljajo več. Pravicedo predčasne pokojnine nimajo kmetje in obrtniki, oz. vsi, ki se ukvarjajo s samostojno dejavnostjo kot edinim poklicem. M.Š. OBISKI Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Stojče Stojčevski je med bivanjem na Gorenjskem v spremstvu člana predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije Lojzeta Fortune, predsednika Zveze sindikatov Slovenije Marjana Orožna, sekretarja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Zdravka Krvine in predsednice medobčinskegasindikalnega sveta Ivanke Sulgaj obiskal tudi izobraževalni center republiškega sindikalnega sveta v Radovljici in Grimšče pri Bledu, kjer seje pogovarjal s predstavniki Almire iz Radovljice. Predvsem ga je zanimalo, kako Almira uresničuje proizvodni program, kolikšna je njena izvozna usmerjenost in kako rešuje probleme surovin. V nadaljevanju pogovora so se gostje posvetili še vprašanju nadaljnjega razvoja in mesta tekstilne industrije v gospodarstvu kot celoti. Ob koncu obiska je predsednica medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ivanka Šulgaj predsedniku Zveze sindikatov Jugoslavije izročila spominsko plaketo s podobo Bleda kot spomin na Gorenjsko. V oktobru nas je obiskala delegacija Mongol Exporta in Tekstilnega kombinata Gobi iz Ulum Batorja v Mongoliji. Ogledali so si tovarno in nam ponudili nakup kašmir volne. Ker je ta surovina za nas zanimiva, smo sfirmo Intertrade iz Ljubljane sklenili posel v vrednost i približno 3 milijone ameriških dolarjev. Trenutno se z mongolskimi predstavniki še dogovarjamo. Prizadevati si za večjo produktivnost dela in kakovostne izdelke v--------------------------------------------------------------- Oktober je mesec, ko pregledamo, kako uspešno je bilo poslovanje v devetih mesecih tekočega leta, predvidimo naloge za prihodnje leto in se pogovorimo o možnostih za premagovanje morebitnih težav. Povzemimo na kratko podatke, ki kažejo poslovni uspeh delovne organizacije. Skupni prihodek, kamor štejemo plačano realizacijo, ki je dosežena s prodajo izdelkov na domačem in zunanjem trgu, znaša 442 milijonov dinarjev in je za 37,7 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, predstavlja pa 84-odstotno uresničitev letnega plana. Celotni prihodek, ki zajema doseženi skupni prihodek, interno realizacijoin ostale prihodke, je porasel za 25,1 odstotka. Porabljena sredstva so narasla za 16 odstotkov. Nižja rast porabljenih sredstev je posledica dodelavnih poslov za izvoz, kjer kupec dostavi material v dodelavo. Dohodek delovne organizacije tako znaša 273 milijonov in je v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 35,3 odstotka, letni plan pa je uresničen 77-odstotno. Gospodarnost, ki je izražena s celotnim prihodkom v primerjavi s porabljenimi sredstvi, seje izboljšala za 7,6 odstotkov. Donosnost, ki jo merimo z dohodkom nasproti povprečno uporabljenim poslovnim sredstvom, seje v letošnjih devetih mesecih znižala za 8,6 odstotka. Obveznosti iz dohodka so se povečale za približno 30 odstotkov, tako da smo ustvarili 195 milijonov čistega dohodka, kar je za 37,4 odstotka več kot v lanskih devetih mesecih. Večje bilo sredstev za osebne dohodke, saj so porasla za 25,4 odstotka. Ker smo za 8,2 odstotka presegli planirani konvertibilni devizni priliv za to obdobje, smo v skladu z določili družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za letošnje leto namenili za osebne dohodke še dodatnih 3,9 odstotnih točk. Tako je gibanje sredstev za OD vskladu z dogovorom. Skupno smo prodali 620 tisoč izdelkov, od tega 30 odstotkov za zahodno tržišče, 8 odstotkov za Vzhod. Čeprav so izvozni rezultati zadovoljivi, bomo morali več naporov vlagati v počpeše-vanje klasičnega izvoza na konvertibilno področje. Trenutno predstavlja ta izvoz le 18 odstotkov, ves ostali pa nastaja v okviru predelavnih poslov. Naše prodajalne so dobro poslovale, zato je umestna širitev lastne maloprodajne mreže, saj s tem načinom prodaje pridobimo višji dohodek, ker cena dela ostane delovni or ganizaciji. V naših prodajalnah lahko prodamo desorti-rano blago in se s tem izognemo večjim sezonskim znižanjem, hkrati pa so najboljši vir informacij o tem, kako so kupci zadovoljni z našimi izdelki, kakšne so njihove želje in potrebe. Ti podatki nam pomagajo pri oblikovanju novih kolekcij. Čeprav se na prvi pogled zdi, da smo v devetmesečnem obdobju dobro poslovali, so rezultati v resnici le zadovoljivi. Res smo gospodarili v zaostrenih gospodarskih razmerah, ki smo jih obvladovali do te mere, da smo povprečno uspešni v primerjavi z ostalimi proizvajalci v isti stroki, toda v naslednjem letu se bodo pogoji za gospodarjenje še dodatno zaostrili, in ker sodimo v lahko industrijo, se bomo morali popolnoma opreti na lastne sile. Kljub temu da ni mogoče trditi, dadelamo slabo, ješe veliko neizkoriščenih možnosti za boljši prispevek vsakega posameznika. V kakšnih razmerah bomo torej gospodarili v prihodnjem letu? Med predpise in ukrepe, sprejete v skupščini SFRJ, ne- kateri pa so še v postopku sprejemanja, ki bodo vplivali na pogoje za poslovanje, štejemo povečanje obrestnih mer, kar bo povečalo stroške poslovanja, znižanje kreditnih limitov, kijih dajejo banke, kar bo poslabžalo dinarsko likvidnost, že s 1. avgustom pa smo pričeli dodatno izločati devize za pokrivanje deviznih obveznosti. Obrestne mere bodo selektivne, najnižje za izvozne kredite, nekatere obrestne mere pa bodo dosegale zelo visoke stopnje. Dodatna zaostritev je predvidena z začetkom prihodnjega leta, ko bo začel veljati zakon, ki bo terjal, da se delovne organizacije z neplačanimi računi pri izplačevanju akontacij za osebne dohodke vrnejo na raven prejšnjega leta. Pričakujemo velike težave pri oskrbi proizvodnje z domačimi in uvoženimisurovina-mi in omejitve energetskih virov. Na področju denarno-kreditne politike pričakujemo tudi v letu 1984 selektivno kreditiranje, predvsem kreditiranje izvoza. Da bi proizvodni proces, kljub navedenemu, tekel normalno, bomo morali vsi dosledno opravljati sprejete naloge. Enaod osnovnih nalog poslovodnih in vodstvenih struktur je planiranje, kamor štejemo izdelavo planov, spremljanje doseganja planskih ciljev in ukrepanje ob nedoseganju planskih ciljev. Nabavna služba bo morala zagotoviti primerne zaloge materiala za redno proizvodnjo, za rezervne in dopolnilne programe, ki bodo zapolnili izpade redne proizvodnje, če bi do njih prišlo. Iskali bomo možnosti za uporabo domačih materialov, lastnih kapacitet predenja, previjanja in predelave odpadkov. Na področju prodaje bomo iskali možnosti za povečanje klasičnega izvoza, za širjenje maloprodajne mreže na domačem in tujem trgu, za širjenje kooperacije in lastne proizvodnje domače in umetne obrti ter za prodajo metraže. Na področju investiranja v prihodnjem letu zaradi uvoznih omejitev, pomanjkanja deviznih in dinarskih sredstev ne moremo pričakovati večjih možnosti naložb. Poslovna uspešnost bo zato v večji meri odvisna od prilagodljivosti, iznajdljivosti in hitrih akcij pri uvajanju novih programov, ki naj bi bili donosno dopolnilo in dodaten vir dohodka osnovne proizvodnje, pri čemer mislimo na program dodatkov in metraže ter kooperacijo. Na uspešnost finančne politike bo vplival enakomeren vpliv sredstev iz redne realizacije. Nelikvidnost v poletnih mesecih bomo morali reševati z izvoznimi krediti, z omejevanjem vseh nabav v obdobju od maja do julija, z zagotovitvijo in povečanjem dnevnih prilivov od prodaje v lastnih prodajalnah in maloprodaje v prodajalnah drugih delovnih organizacij, od cene dela, ki nam jo priznajo druge delovne organizacije za prodajo njihovih izdelkov in povečanjem prihodkov iz dejavnosti Grimšč ter kooperacije. Ne glede na predvidene težave moramo povečati izvoz za 20 odstotkov. To pomeni, da predvidevamo izvoz v vrednosti 104 milijone dinarjev in prodajo izdelkov na domačem trgu v vrednosti 650 milijonov dinarjev. Naš cilj v prihodnjem letu pa ne more bi ti le doseganje planirane proizvodnje, ampak preseganje plana, če želimo v neugodnih inflacijskih tokovih ohraniti poslovno uspešnost in s tem socialno varnost. Uspešni bomo le tedaj, če bomo povečali produktivnost dela in kvaliteto izdelkov, spremenili odnos do dela in ustvarjalno prispevali k vsakodnevni proizvodnji. MK /• — RAZSTAVA TEKSTILNIH STROJEV V MILANU Od 10. do 19. oktobra so v Milanu razne svetovne firme razstavljale približno 5000 najnovejših tekstilnih strojev, ki sojih razvili v zadnjih štirih letih. Na ogromnem razstavnem prostoru so stroje razvrstili po skupinah glede na vrsto in proizvodnjo. Tako si je bilo moč ogledati stroje za predenje, za tkanje, za barvanje, za dodelavo, za tekstilni tisk, za pletenje in za oplemenitev. Razstava je pokazala, da se tudi v proizvodnji tekstilnih strojev vse bolj uveljavlja elektronika. Pričakovati je, da bodo te vrste stroji izpodrivali klasične tekstilne stroje, saj zahtevajo manj živega dela, povečujejo obseg proizvodnje in s tem pocenijo artikle, hkrati pa zahtevajo izredno dobro usposobljenost delavcev, kijih upravljajo. Za nas so zanimivi predvsem pletilni stroji. Predstav ljamo vam tri vrhunske dosežke firme Scheller. NIKO ZUPAN Model NC I — elektronsko krmiljenje, — 4 fonture, dolžina igelnice 86,36 mm, — finoče 9— 12—15 — 18 — 21 —24gg, — 36 vodilcev na 1 fonturi, — možnosti vzorčenja: prečno črtasto, intarzija, platiranje, regularno pletenje. Transrobot—2 — stroj za snovanje patentov na snovalne grebene cotton strojev — elektronsko krmiljenje, — finoče E6, E8, E10, E12, E14, E16, — dolžina igelnice 1016 mm, — snovanje: 2 finoči s premičnimi snovalnimi iglami, — vzorčenje: levo-desno, desno-desno, patenti 1:1, 2:1, 2:2,3:2. v____________________________________________________________) OBVESTILA Dopisujte v glasilo delovne organizacije in popestrite njegovo podobo. Objavljamo tudi zahvale in voščila ob različnih priložnostih. MC—618 S —UNIVERSAL — elektronsko krmiljenje, — finoče E—5, E-6, E-7, E-8, — dolžina igelnice 205, cm, — možnost vzorčenja: intarzijsko — Jacguardski — prevešalni avtomat z možnostjo vzorčenja na obeh igelnicah. Nova stanovanja Praznovanja so se udeležili tudi naši upokojenci DAN ALMIRE Socialno varnost zaposlenih med drugim zagotavljamo tudi z razreševanjem stanovanjske problematike. Prav to področje dejavnosti pa v Almiri razrešujemo z največjo mero tenkočutnosti. Premoženja tovarne ne predstavljajo le stavbe, stroji in ostala proizvodna sredstva, temveč tudi stanovanja, s katerimi delovna organizacija razpolaga. 3250 kvadratnim metrom stanovanj bo v teh dneh dodanih še 286 m2, kajti v Radovljici in na Bledu bodo dograjena nova stanovanja, Almira pa je odkupila v Radovljici 4 in na Bledu eno stanovanje. Kdo so srečneži, ki bodo v teh dneh dobili stanovanja? Trisobno stanovanje v Rado- ZAH VA LA Sodelavkam! Ko darilo sem dobila, iz oči mi solza je kanila. Iskrena hvala vam, da bi pozab’li me nikdar. Iz srca se zahvaljujem vsem sodelavkam. Urška vljici Bernard Minka, če izprazni dvosobno stanovanje, kije prav tako last Almire. Leto se dodel i Matkoviču Slavku, ki mora iz lastnih sredstev vplačati 340.000 din, to je delež, ki bi ga morala plačati delovna organizacija, kjer je zaposlena žena, znesek pa se poveča še za 4% lastno udeležbo, ki jo vplača vsak, ki dobi družbeno stanovanje. Izpraznjeno garsoniero na Gorenjski cesti 20 se dodeli Vrho-vac Vidi, ki že stanuje v sosednjem enosobnem stanovanju. Večje, dvosobno stanovanje dobi Hodžič Šamija, manjše, dvosobno, pa Turk Štefka. Enosobno stanovanje dobi Demšar Silva, izpraznjeno enosobno stanovanje v Za-pužah pa dobi Golmajer Evgenija. Trisobno stanovanje na Bledu dobi družina Repe Božene ob finančni soudeležbi DO Alpetour. Še pred nedavnim je bilo na almirski prednostni listi priča-kovalcev stanovanj 20 prosilcev, danes pa se lahko pohvalimo, da se n am je lista zmanjšala le na 9 prosilcev. Ob tem je treba zapisati šeto,dazaenk-rat perečega nerešenega stanovanjskega problema nimamo. (Podatki o stanovanjih in prosilcih so brez novogoriških). M. Š. 35. Almirin rojstni dan smo se odločili praznovati prvo soboto v septembru. Zbrali naj bi se na pikniku na Katarini nad Zasipom. Pod pokroviteljstvom konference osnovnih organizacij sindikata smo poslali vabila in sestavili program družabnega srečanja. Vse se je bilo moč dogovoriti o poteku prireditve, le za vreme smo lahko upali, da nam ne bo zagodlo. Toda prvo septembrsko soboto so nad Radovljico in Bledom viseli težki deževni oblaki, iz katerih je od časa do časa rosilo. Misel o pikniku na prostem smo takoj opustili, praznovanje pa prenesli v športno dvorano na Bledu. Na dan Almire so bili povabljeni poleg sodelavcev tudi predsednik skupščine občine Radovljica, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki poslovnega združenja tekstilne industrije Slovenije, predstavniki sorodnih delovnih organizacij — Vezenine Bled, Sukna Zapuže in Lip Bled, predstavniki krajevnih skupnosti Radovljica in Bohinjska Bistrica, častni člani in vsi bivši člani našega kolektiva. Sekretar republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije Jože Klofu-tar nam je ob tej priložnosti poslal telegram: „Najlepše se vam zahvaljujemo za prijazno povabilo ob dnevu Almire oziroma ob 35-letnici vaše delovne organizacije, vendar nam druge obveznosti preprečujejo, da bi se temu vabilu odzvali, zato celotnemu kolektivu delovne organizacije, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom ob vašem prazniku iskreno česti- tamo z željo, da bi tudi v prihodnje dosegali tako dobre gospodarske rezultate oziroma da bi bili še naprej zgled dobrega gospodarja znotraj tekstilne industrije in v gospodarstvu naše republike nasploh.” Pozdravni telegram sta poslala tudi podpredsednica skupščine SR Slovenije Silva Jereb in predsednik zbora združenega dela skupščineSR Slovenije Martin Mlinar: „Ob vaši 35-letnici iskreno čestitava in želiva še naprej veliko prodornosti in delovnih uspehov v dobro delovnega kolektiva, v zadovoljstvo kupcev in za napredek naše socialistične samoupravne skupnosti." Za uvod vdružabnosrečanje nam je Almirin ženski pevski zbor zapel ljudsko pesem, kratko zgodovino tovarne in njene nadaljnje perspektive pa nam je predstav ila predsednica konference osnovnih organizacij sindikata Mili Černe, ki je v zaključku dejala: „Vključevanje v svetovno tržišče bo od nas zahtevalo, da čim prej dvignemo proizvodnost delovne organizacije vsaj za 30 odstotkov in na ta način ustvarimo pogoje za nadaljnji obstoj in razvoj. To bobitka,ki bo težka in bo od vsakogar od nas zahtevala več prisotnosti na delovnem mestu, več zavzetosti, več intenzivnosti pri delu. Tega cilja ne bomo dosegli na noben drug način kakor samo s tem, da bomo pometali vsak pred svojim pragom, združevali delo in pamet po čim krajši poti. Ti cilji sodosegljivi, kar nam omogoča sorazmerno (Nadaljevanje na 6. strani) ... na žalost, trakuljo imate, gospa Federacija, način zdravljenja vam je pa gotovo že znan ... Domače manekenke so v zaključku programa predstavile modele iz letošnje zimske kolekcije (Nadaljevanje s 5. strani) visoka samoupravna naravnanost vseh struktur našega kolektiva. Almira uživa nadomačem in tujem tržišču ugled, ki ga je pametno izkoristiti, da preko svojega dela še bolj utrdimo svoj materialni položaj, kateremu osnova je izviren in samosvoj proizvodni program, dobro opravljeno delo in zaupanje v svoje moči. Mnogo članov kolektiva je z Almiro preživelo vse njene slabosti in radosti in vsak ji je brez obžalovanja dal del sebe. Današnji 740-članski kolektiv je strnjen in uporen in zato pripravljen spoprijeti se s težavami, ki ga čakajo, kar mu bo ob slogi in dobri volji zagotovo prineslo uspehe.” Predsednik skupščine občine Radovljica je zate m delovni organizaciji Almira Radovljica podelil občinsko plaketo, medalje občine Radovljica pa so prejeli: Jože Perš, Anton Resman, Urška Vidic, Ivanka Logar, Takrat, ko se gospodarstvo spopada s težavami, običajno iščemo napake in vzroke zanje. Najprej se kritično ozremo po gospodarstvu, se zavemo zgrešenih investicij, nizke produktivnosti, nepravilne razporeditve dohodka, premajhnega izvoza in podobnih šibkih točk. Ker pa je vsako gospodarstvo sestavni del določene družbene ureditve, v našem primeru samoupravne socialistične družbene ureditve, kritično oko zajame tudi odnose v družbi kot celoti. Tako se ob različnih priložnostih ocenjuje, da je delegatski sistem zelo dobro zastavljen, le da njegovih zakonitosti v praksi ne uresničujemo dosledno. Tam, kjernipovratneinforma-cije, tam, kjer so razprave mlačne ali jih sploh ni, takoda delegati potrjujejo že nekje drugje sprejeti e odločitve, se delovanje delegatskega sistema ocenjuje kot slabo. Za Almiro in njene tozde lahko rečemo, da se prek delegatov in delegacij dobro vključuje v delo različnih teles v občini. V mesecu oktobru so se naši delegati udeležili seje zbora združenega dela, prisostvovali so sejam skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zd- Francka Zakrajšek, Polona Smukavec, Ekrem Derviševič in Miro Rozman. Delavcem in delavkam, ki v Almiri združujejo delo deset, dvajset ali trideset let, je predsednica delavskega sveta delovne organizacije Mihela Gosnik podelila jubilejne nagrade. Za trideset let zvestobe Almiri so jubilejne nagrade prejeli: Fani Valentinčič Marica Zupan Bronka Bohinc Tončka Kokalj Jelka F. Mulej Franc Brinšek Spaso Sekulič Francka Perše Albina Slabe Ciril Zorman Mira Sovič Valentin Pintar Praznovanje 35-letnice delovne organizacije je v resnem delu programa popestril naš pevski zbor, uvod v zabavni del prireditve pa se je začel z modno revijo, na kateri so domače manekenke predstavile zimsko kolekcijo. MK ravstvo in seji skupščine občinske samoupravne stanovanjske skupnosti. Temeljne delegacije za posamezne samoupravne interesne skupnosti in za zbor združenega dela so se vsakokrat sestale najmanj tri dni pred sejo skupščine in pregledale gradivo. Čeprav gradiva niso bila zelo zajetna, smo na sestankih delegacij pogosto menili, da dnevne rede sej ni smotrno obremenjevati s takimi zadevami, ki jih delegati le formalno potrjujejo, ne glede na to, ali se v celoti strinjajo s predlaganimi sklepi ali ne. Tak primer je program stabilizacijskih ukrepov v zdravstvu in višja participacija za posamezne zdravstvene storitve. Ta problem so najprej pretresli na skupščini občinske zdravstvene skupnosti in ga kljub številnim pripombam z manjšimi spremembami tudi sprejeli. Ista tematika je bila bolj kot informacija predložena delegatom za zbor združenega dela s tem, da le-ti sklepe tudi formalno potrdijo. Že na sestanku naše konference delegacij za skupščino občinske zdravstvene skupnosti smo opozorili, da problemov financiranja zdravstvenih storitev ne bi smeli reševati tako, da glavno breme pada na delavca in občana kot posameznika. Enako so menili delegati v delegacijah za zbor združenega dela in predlagali, da bi sredstva, ki se stekajo za različne samoupravne interesne skupnosti, notranje prekana-lizirali na tak način, da bi se zdravstvu, ki je zaradi objektivnih razlogov (višanje materialnih stroškov) zašlo v izgube, pomagalo na veliko manj boleč način za delavce, ki potrebujejo zdravljenje. Ta primer kaže na to, da iz delegatske baze prihaja veliko Na Pokljuki je bil 29. in 30. oktobra organiziran posvet za člane in vodstva OO ZSMS Radovljica, ki se gaje udeležilo več kot 120 mladincev. Poglavitna ugotovitev posveta je bila, da mladina le ni tako neaktivna, kot ji očitajo. Že prvi dan popoldne smo imeli razgovor s predsednikom izvršnega sveta radovljiške občine Janezom Smoletom in predsednikom komiteja za urbanizem Andrejem Golčma-nom. Mladi smojima postavili veliko, včasih tudi neprijetnih vprašanj, in to predvsem v zvezi z zaposlovanjem, štipendiranjem, stanovanji zamlade, kakor tudi o varstvu okolja. Skrbi nas namreč gradnja akumulacijskega jezera, s tem povezana pogostejša megla in usoda turističnega razvoja. Drugi del delovnega popoldneva smo preživeli s predsednikom komisije za idejnopolitično delo pri republiški mnenj za boljše rešitve od predlaganih in bi jih kazalo v bodoče bolj natančno proučiti, ne glede na to, ali jih predlaga manjšina ali večina delegatov. Vse pripombein predloge,ki so jih oblikovale naše delegacije na podlagi pregledagradiv, smo pismeno posredovali skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti, za katere so bile naslovljene, ter zboru združenega dela za tematiko, ki jo je obravnaval. MK konferenci ZSMS, mladincem Srečom Kirnom. V tem delu razprave smo bili zelo kritični do dela mladinske organizacije, hkrati pa smo ocenili tudi delo drugih družbenopolitičnih organizacij v republiki, predvsem borčevsko in sindikalno organizacijo. Beseda je stekla tudi o služenju vojaškega roka. Slovenci se zavzemamo za 12-mesečni vojaški rok in kasnejše boljše usposabljanje, v drugih republikah pa na to gledajo nekoliko drugače. Po ogledu diapozitivov o alpinistični odpravi radovljiških alpinistov v bolivijske Ande so podelili priznanja najaktivnejšim mladincem, „srebrni znak ZSMS”. Večerje bil rezerviran za zabavo, kakršna pač odgovarja mladim. Razživeli smo se v disko klubu. Drugi dan smo delo razdelili v komisije, in sicer posebej za Delegat naj odloča,ne le potrjuje POKLJUKA ’83 šolstvo, za krajevne skupnosti in za druženo delo. Glavne pripombe so bile na štipendiranje in prenatrpanost učnih programov usmerjenega izobraževanja, stanovanjsko problematiko, investicije in na način dela mladinske organizacije, ki naj bi bil tak, da bi ta organizacija v tej družbi imela pravo mesto in ne bi bila odrinjena na rob. Za zaključek smo izvolili tudi novo vodstvo. Za presedni-ka je bil izvoljen Ljubo Bu-razin, za podpredsednico Eva Štraus in za sekretarko Elza Šekli. Srečanje na Pokljuki seje še enkrat pokazalo kot zelo koristno, saj je bil vsak mladinec dejaven vsaj na enem področju. SANDI MAROLT Pevke so popestrile program na prireditvi ob dnevu Almire Almirin ženski pevski zbor Osemindvajset jih je, deklet in žena, naših sodelavk, katerih ubrane glasove smo že večkrat slišali na prireditvah delovne organizacije. V sedanji sestavi so se prvič zbrale septembra 1982. Vodila jih je želja ohranjati slovensko ljudsko pesem, ki je v marsikaterem okolju prešla v pozabo. Hkrati so želele ponovno oživiti dejavnost, ki je zamrla pred približno desetimi leti. Tedanji pevski zbor je uspešno deloval nekaj let, razpustitvi pa je botroval odhod dirigenta iz naše delovne organizacije na drugo delovno mesto. Ljubezen do petja je kljub dolgi prekinitvi ostala. Njihov Priznanje, krvodajalcem Ob tridesetletnici krvodajalstva je občinska konferenca Rdečega križa Slovenije pripravila proslavo, na kateri so darovalci prejeli priznanja za petkrat, desetkrat, petnajstkrat, dvajsetkrat in petindvajsetkrat darovano kri. Med jubilanti, ki so prejeli priznanja, je bilo tudi deset delavk in delavcev našega kolektiva. Priznanja so prejeli: Jožica Grivec, Ani Jrkovič, Olga Kunstelj, Antonija Mežan, Olga Pintar, Angela Rezar, Franc Selan, Vida Šumi, Anton Vovk in Vida Zupan. V bodoče naj bi se vrste krvodajalcev še pomnožile in s tem razširila humana dejavnost, s katero rešujemo življenja. MK repertoar je že precej širok, izbirajo pa med pesmimi iz pesmarice „Sto slovenskih narodnih pesmi”. Vsak ponedeljek popoldne se zberejo na vajah, kijih vodi dirigent Brane Pirih, sicer zaposlen v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Kljub težavam, ki jih včasih imajo, trdno vztrajajo in jih ob pomoči dirigenta tudi odpravljajo. Še pogled v prihodnost. Že po novem letu se bodo vključile Kot blisk se je razvedelo po šivalnici, da bomo imeli sindikalni izlet. No, končno, so menile nekatere, saj smo lani v jeseni imeli toliko dela, da si nismo mogli privoščiti proste sobote in se odpeljati na izlet. Ženske še niso pozabile veselega vzdušja, ki je vladalo na zadnjem izletu in katerega so se še večkrat rade spominjale. Dnevi so počasi minevali in končno je le prišla težko pričakovana sobota, 21. maja. Pred vhodom v tovarno se je nabiralo vedno več ljudi z majhnimi potovalkami, saj smo odhajali za dva dni. Nasmejani in sproščeni smo bili. Vsak mimoidoči bi lahko uganil, da so ti ljudje željni dobre volje in sprememb, kise zgode, ko se človek iztrga iz tistega vsakdana, ki je dan na dan enak: služba — dom — delo. Na avtobusih smo se prešteli, če kdo manjka, nato pa veselo odrinili proti Ljubljani in po primorski cesti proti Kozini. Na začetku se nismo v občinsko zvezo kulturnih organizacij, s čimer jim bo omogočeno nastopanje na kulturnih prireditvah tudi izven delovne organizacije. Za krstni nastop pa lahko štejemo predstavitev na proslavi ob dnevu republike v domu Janka Benedika v Radovljici. Želja do petja in vztrajno delo jim bosta trdni podlagi za uspešno predstavitev navzven. MK toliko zanimali za pot, saj je bilo bolj važno, kdo je z nami v avtobusu, in da smo vsi zares dobro razpoloženi. Kmalu seje oglasila še pesem in bili smo resnično na izletu. Ni bilo več časa misliti, kako bodo otroci preživeli dva dni brez mamice, ali bodo dobro zaklenili... V dobrem razpoloženju smo kar hitro prispeli v Kozino, kjer nas je čakal zajtrk. Svež kruh, kraški pršut, sok ali vino in kava. Kaj bi še hoteli boljšega! Še obvezno „lulanje" in že smo se peljali naprej. V Črnem kalu smo zavili proti Reki. Namenjeni smo bili v vasico Hrastovlje. Tu stroji na hribčku cerkvica, ki je zavarovana z visokim zidom. Zid jo je obvaroval pred Turki. Lektorica nam je odprla vrata in pokazala seje s freskami poslikana notranjost. Najbolj znana freska je „mrtvaški pies'-. ki prikazuje smrt, vodečo za roko vse sloje prebivalstva, od otroka do papeža in kralja. Poslušali smo posnetek, ki podrobno opisuje vsako treslo. Kmalu smo spet sedeli v avtobusih, saj smo morali doseči še otok Krk, pa tudi sončenje smo že načrtovali. Z bližino morja nam je postajalo vedno bolj vroče. Kar prijal nam je hlad v tunelu Učke. Hitro smo se zapeljali skozi Reko in pred Kraljevico zavili na odcep za Titov most. Sodelavkam smo pokazali pot do našega počitniškega doma. Z mostu se je videla plaža in del doma. Ko smo zapeljali na Krk, je bilo vsem že pošteno vroče. V hotelu Tamaris v Ha-ludovem je bilo večini prva pot v kopalnico. Slišati je bilo samo vodo, ki teče, teče. Sveži in urejeni smo prišli v jedilnico, kjer nas je čakalo kosilo. Vodič nam je povedal, kdaj bo večerja, do takrat pa smo bili prosti. Po kosilu smo šele ugotavljali, kako zanimivo je urejen hotel. Šel si v četrto nadstropje, pa po hodniku in treh stopnicah, pa spet hodnik, ovinek, stopnice gor ali dol in spet hodnik. Še pogled skozi okno in ugotovitev, da bi lahko skoraj stopil na travo. V kopalkah smo se napotili nazaj na obalo. Vsak v svojo smer. kakor je bilo komu bolj udobno: nekateri v pokrit bazen, drugi pa na prosto. Sonce je kar prijetno sijalo in najbolj korajžni so se zakadili v vodo, ostali pa smo se zadovoljili s sončenjem. Ko smo proti večeru odhajali v hotel, nas je najbolj osvežilo točeno pivo. Že na začetku poti smo se zmenili, da bomo med vožnjo tudi ustvarjalni. Tovarišica Mili nam je predlagala, da si na melodijo pesmi „Zakrivljeno palico v roki”, izmislimo drugo besedilo. (Nadaljevanje na 8. strani) Sindikalni izlet (Nadaljevanje s 7. strani) Po večerji smo to ustvarjalnost tudi pokazali. Najbolj uspešen je bil šofer avtobusa in je za s voj o „ pesnit e v ” t udi dobi 1 prvo nagrado. Ostali dve pesmi pa sta nastali kar med večerjo. Bili smo res dobro razpoloženi, kdor pa je želel, je šel v sosednji hotel, nekoliko boljši od našega, kjer je bila živa glasba na terasi. Kar prehitro se je približala polnoč. Kdor še ni imel dovolj zabave, je lahko odšel tudi v disko in nočni klub. Ostali so se odločili za počitek, saj nas je v nedeljo čakal še napornejši dan. Noč je bila za nekatere prekratka, vendar smo na zajtrk prišli pravočasno. Kmalu smo napolnili avtobuse in se odpeljali proti celini. Ustavili smo se še na vrhu Velebita, kjer je čudovit razgled na morje in otoke. Kratek postanek in naprej do Plùvie. Med vožnjo smo si ogledovali narav o in peli. kar prehitro je minilo. Po kosilu Prebrali ste drugo In hkrati zadnjo število glasila v letošnjem letu. Morda ste našli kaj zanimivega zase, ati pa so se vam zdeli prispevki dolgočasni. Vsak odmev s strani vas, bralcev, bi bil zelo dobrodošel pri nadaljnjem urejanju. Vsi skupaj se zavedamo, da smo jesenske mesece preživeli v veliki napetosti, ki bo trajala do konca leta in še dlje. Želeli smo izpolniti in preseči načrt proizvodnje, prizadevno smo premagovali neugodne pogoje gospo- smo se napotili na ogled jezov in slapov. Domačini so jih kar dobro uredili. Hoja ob vodi, čez vodo po' mostičkih, gor in dol. Bilo je lepo. Po ogledu smo se nekoliko spočili in spet krenili naprej, saj nas je čakala še dolga pot do doma. Postanek v Metliki, da smo si malo oddahnili od vožnje in sedenja, se osvežili in nato spet na pot. Po prihodu v Radovljico smo se porazdelili po avtobusih za Jesenice in za Bled. Še pomahali smo si v slovo in prijetno utrujeni odšli vsak na svoj dom. Res, da smo se veliko vozili, toda vožnja ni bila dolgočasna. Ogledovali smo si mesta, hiše, pokrajino, peli. se smejali, se krepčali. lizali bonbone... Preprosto povedano, bilo je lepo in takih izletov si lahko samo še želimo. Tudi Kompasu smo lahko hvaležni /a tako lepo preživeta dva dneva, ki se jih bomo vedno znova spominjali do naslednjega sindikalnega izleta. LS. darjenja, živahno pa je bilo tudi del osamouprav-nih organov. Kljub temu daje vsakdo dovolj in preveč obremenjen z lastnimi delovnimi obveznostmi, moramo ob-držati pri življenju tudi glasilo. Tako si bomo zagotovili dodaten vir informacij, ki niso nikdar odveč. Povabilo k sodelovanju iz prejšnje številke velja še za naprej. Nadejamo se, da se bodo skriti pesniki, pisci in risarji le otresli zadržanosti. Uredništvo bralcem čestita za novo leto Moda za letošnjo zimo je kot nalašč za energetsko krizo. Navdušuje se nad široko, udobno linijo in slojevitim oblačanjem. Plašči in dolge, tričetrtinske jope so udobno krojene iz mehkih volnenih materialov. Pogosto so kombinirani s platnom v isti ali kontrastni barvi. Modni so kimono in globoki reg lan rokavi ali ravno všiti rokavi. Ovratniki so visoki, stoječi ali v obliki velikih fazon. Pod udobno jopo oblečemo pulover s prav tako širokimi rokavi, s puli ovratnikom ali „O" vratnim izrezom. Preko puloverja lahko oblečemo še kratek brezrokvanik do pasu, ali dolgega kot tunika z globokim „ O " ali „ V" izrezom. Poleg bomo nosile športna udobna krila z gubami ali nabrana v pasu. Krila imajo velike žepe in so lahko precej dolga. Nosimo jih skupaj z volnemimi nogavicami, ki jih obujemo v gle-žnarje z visoko peto ali športne čevlje brez pete. Hlače so še vedno široke, v pasu pogosto nabrane in imajo lahko velike našite žepe, tja do kolen. Hlače se spodaj zožijo in so prej nekoliko prekratke kot predolge. Če nosite raje obleke, so tudi te zgoraj ohlapno krojene, preko bokov pa se zožijo v ravno krojeno krilo. Barve letošnje zime so vse sive, odsvetledotemne. Nosimo jih v kombinaciji s črno, za poživitev pa malo rdeče. K črni barvi se lepo poda tudi živo modra barva in za poudarek malo močne rumene. Modni so tudi vsi naravni odtenki surove volne, ki jo že vedno lahko kombiniramo z usnjem. VESNA GABERŠČIK — ILGO cilmirci Glasilo izdaja delovna organizacija ALMIRA, Alpska modna industrija Radovljica. Glavni urednik Mendi Kokot.Odgovorni urednik MarinaBačar.Ured-niški odbor: Aleš Šmit , Malči Brence, Nada Carl, Frane Grče, Katja Kos, Lili Kozinc, Cveta Ipavec, Marjeta Rozman, Lavra Sosolič, Martina Tavčar in Alma Jelenc. Naklada: 800 izvodov. Priprava in tisk: DITC Novo mesto. r s I s I s I s I s I s t. ČAKANJE Pri oknu stojim in gledam v noč, oči so vlažne in pusta je noč. Dolgo, zelo dolgo tam stojim in sama sebi kot puščava se zdim. Glej luč, o žalost zdaj proč, že nasmeh mi sili v oči, ko moj dragi pri vratih stoji. (Pesem, kije nastala na sindikalnem izletu.) UREDNIKOVA BESEDA