CRNOfiELEM GLASILO ČASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK Leto XI 17. marca 1975 BILANCA TOZD TISKARNE LJUDSKE PRAVICE ZA MINULO LETO Številka 3 NAJVEČJI PORAST PROIZVODNJE V ZADNJIH PETIH LETIH Glavne značilnosti poslovanja TOZD tiskarna Ljudska pravica v minulem letu so: večja proizvodnja, porast poslovnih stroškov in osebnih dohodkov, manj zaposlenih in manjše investicije ter precejšnje naraščanje nelikvidnosti. Kljub vrsti problemov pa je Tiskarna lani v primegavi z letom 1973 poslovala občutno boljše. Na porast poslovnih stroškov so zlasti vplivale višje cene papirja in lepenke, ki so se zvišale za okoli 75 odstotkov, pa tudi visoka stopnja inflacije, tako v svetovnem kot tudi jugoslovanskem merilu. Precej pa se je povečala tudi poraba pomožnega materiala (pogonskega goriva, pisarniškega materiala, normativnih listkov in drugega). Stroški investicijskega vzdrževanja so se povečali za 117 odstotkov, kar pa gre predvsem na račun predelave bakrotiska v računovodske prostore in novih delovnih prostorov za ofset pripravo. Lani smo izvedli le najnujnejše investicije in sicer zato, ker je bila že leta 1973 izvršena obsežna rekonstrukcija in modernizacija. Več bomo spet investirali letos in v prihodnjih letih, kar pa bo seveda šlo na račun večje akumulativnosti poslovanja. Obratna sredstva so se lani povečala na 34,383.628 dinarjev (1973. leta 24,394.041 dinarjev). Zaloge so v povprečju višje za 41 odstotkov. Povečale pa so se predvsem terjatve do kupcev in sicer kar za 146 odstotkov. Povprečno so kupci dolžni poldrugo milijardo starih dinarjev. Dolžne so nam predvsem založbe. Planirani obseg proizvodnje za lansko leto smo presegli tako koli- ZAKLJUČNI RAČUN SKUPNIH SLUŽB Zaključni račun skupnih služb delovne organizacije PRAVICA-DNEVNIK je sestavni del zaključnega računa TOZD Ljubljanski dnevnik. Vse administrativne zadeve vodi namreč za skupne službe delovne organizacije zaradi enostavnosti in 'cenejšega poslovanja računovodstvo TOZD Ljubljanski dnevnik. Glede na število zaposlenih v obeh TOZD se delijo stroški po ustreznem ključu, pri čemer odpade 70 odstotkov prispevka za stroške skupnih služb na tiskarno LP in 30 odstotkov na TOZD LD,- V začetku leta 1974 so bili v skupnih službah 3 zaposleni, dočim je po odhodu bivšega direktorja in tajnice zaposlen samo še pravnik delovne organizacije. OBRAČUN ZA LETO 1974 Planirani stroški din 420.000,00 Realizacija din 268.000,00 (kar je približno 63 odstotkov planiranih stroškov) Za osebni dohodek izplačano din 159.000,00 Za glasilo Črno na belem din 58.000,00 Drugi stroški (pisarniški material, stroj za razmnoževanje, zakonske in pogodbene obveznosti) din 51.000,00 Planirani stroški za leto 1975 293.850,00 činsko kot tudi po vrednosti. Največji porast proizvodnje je ZA DAN ŽENA SMO ČESTITALI Ob dnevu žena je osnovna organizacija sindikata Ljubljanski dnevnik tudi letos nagradila zaposlene žene v naši temeljni organizaciji združenega dela. Vsaka izmed njih je skupaj s čestitko prejela bone v vrednosti 200 dinarjev. Za bone se je izvršni odbor osnovne organizacije sindikata odločil predvsem zato, ker si lahko žene z njimi kupijo tisto, kar si same žele. Tudi tiskarna LP je ob tej priliki simbolično nagradila vse svoje delavke. Vsaka je prejela bon v vrednosti 150 dinarjev, ki ga je lahko vnovčila v Nami za nakup kakšnega spominka ali. čisto” praktičnega predmeta. Za bon je namreč mogoče kupiti vse, kar je naprodaj v Nami Zavedamo se, da skromno darilo ne more izraziti vsega, kar bi lahko ob tej priliki izrekli. Želimo pa jim čim več uspehov in osebnega zadovoljstva ter jim ob prazniku iskreno čestitamo. zabeležen pri časopisih (16 odstotkov), knjigah (6 odstotkov), in obrazcih (10 odstotkov). Celotno povečanje proizvodnje znaša 13 odstotkov, kar je količinsko največji porast v zadnjih petih letih. Pri tem pa se je število delavcev v omenjenem času povečalo le za 2 odstotka ali od 470 na 480. Cene izdelkov smo povečali v primerjavi z letom 1973 povprečno le za 21 odstotkov, čeprav je bilo v našem gospodarstvu zvišanje cen lani 35-odstotno. Lastna cena storitev je bila lani precej višja zaradi že omenjenih podražitev materiala, poslovnih stroškov in zvišanja osebnih dohodkov. Najbolj so porasli poslovni stroški za 23 odstotkov, osebni dohodki pa le za 16 odstotkov. Lani smo največ izvozili v zahodne države. Izvoz se je povečal od 1,921.447 dinarjev v letu 1973 na 4,350.971 dinarjev lani, kar je povečanje za 126 odstotkov. To- likšen izvoz je bil nujen zato, ker potrebujemo devize za odplačevanje kreditov, kakor tudi devize za nadaljnje investicije in modernizacijo. PODRAŽITEV »NEDELJSKEGA« Delavski svet Ljubljanskega dnevnika je na eni zadnjih sej ugotovil, da je naša TOZD kljub velikemu povečanju materialnih stroškov lani v glavnem uspešno poslovala, da pa bo letošnji položaj bistveno težavnejši, predvsem zaradi predvidene velike podražitve papirja. Zaradi tega smo že bili prisiljeni podražiti Nedeljski dnevnik za 50 par in je tako nova cena v kolportaži 4 dinarje. Nedeljski pa je kljub temu še vedno cenejši kot drugi tedniki, saj se je na primer konkurenčni ITD tik pred spremembo cene Nedeljskega podražil od 3,50 na 5 dinarjev. BILANCA POSLOVANJA TOZD LJUBLJANSKI DNEVNIK V MINULEM LETU VEČ DOHODKA IN ZADOVOLJIVA NAKLADA V lanskem poslovnem letu je delovni kolektiv Ljubljanskega Dnevnika uspešno gospodaril. Celotni dohodek je znašal 55,853.572,81 dinarjev (41 odstotkov več kot predlanskim), dohodek pa 17,421.500,13 dinarjev ali 39 odstotkov več kot leto poprej. Posebno ohrabrujoč kazalec je gibanje naklade Dnevnika in Nedeljskega. Povprečna mesečna naklada Dnevnika predlanskim je bila 47.051 izvodov, lani pa že 52.911 izvodov, kar je 12-odstotno povečanje. To kaže, da se ugled in priljubljenost največ j ega slovenskega opoldnevnika večata. Za letos načrtujemo, da se bo povprečna naklada Dnevnika dvignila na 55.000. Pri Nedeljskem soimenjaku je bila povprečna mesečna naklada leta 1973 199.979 izvodov, lani pa 204.038. Za letos je naš cilj, da se povprečna mesečna naklada Nedeljskega dnevnika dvigne na 205.000 izvodov. Povrnimo se spet k dohodku oziroma njegovi delitvi Za osebne dohodke smo lani namenili 9,967.261,10 dinarjev ali 35 odstotkov več kot predlanskim. Pogodbene obveznosti so znašale 221.256,65 dinarjev (26 odstotkov več kot leta 1973), zakonske obveznosti 2,176.560,35 dinarjev (147 odstotkov več). Ostanek dohodka v višini 5,056.422,03 dinarjev pa smo razdelili takole: v rezervni sklad smo namenili 348.430 dinarjev ali 39 odstotkov več kot 1973, v sklad skupne porabe 2,000.000,00 ali za 150 odstotkov več, v poslovni sklad pa 2,707.992,03 dinarjev ali za 12 odstotkov manj. Oglasi so se v lanskem letu povečali nominalno za 16 odstotkov, kar pa je manj, kot je znašal porast cen. Plan smo presegli tudi v oddelku IBM in drugih stranskih dejavnostih. Pri materialnih stroških so se posebno povečale postavke za ekspedit in pri raznašalcih. Povečati smo morah - v skladu z zakonom - tudi amortizacijo, in sicer za četrtino, precej pa je bilo novih naložb v ekspeditu. Če primerjamo naše stroške z drugimi dnevniki, so naši precej nižji. Naša slaba stran je predvsem v dohodkih, ki so, na primer, od oglasov na izvod nižji kot drugod, pa tudi naročnina je nižja. Odobrene cene za izvod Dnevnika 2 dinarja in za izvod Nedeljskega dnevnika 3 dinarje ustrezajo. Po podražitvi ro to papirja pa bo verjetno treba zmanjšati popust naročnikom, ki zdaj znaša več kot staro milijardo dinarjev. Naročniki Dnevnika ne plačajo niti 1,30 dinarja za izvod. Osebni dohodki so se povečali za približno četrtino, pri tem pa je treba upoštevati približno 8-od-stotno večjo zaposlitev. Dosedanji samoupravni sporazum ni bil ugoden za našo TOZD, ker je temeljil na šolski izobrazbi; ta pa je pri nas zelo nizka. Glede na osnutek samoupravnega sporazuma za letošnje leto bi lahko namenili za osebne dohodke približno 70 odstotkov dohodka, medtem ko smo lani Februarja je imel delavski svet Ljubljanskega dnevnika kar tri seje. Na svoji 20. seji je med drugim odobril nakup najemnega stano- porabili za osebne dohodke le 57 odstotkov. Lani smo veliko namenih za standard zaposlenih, saj je vsak deseti delavec dobil stanovanjsko posojilo ah stanovanje. Za nova stanovanja smo dah 1,379.832 dinarjev, za posojila pa 2,001.251 dinarjev, skupno torej 3,381.083 dinarjev. Letos smo namenili za reševanje stanovanjske problematike 500.000 dinarjev iz dohodka, prav toliko se bo nateklo iz stanovanjskega prispevka, približno 500.000 dinarjev pa naj bi prispevale druge organizacije združenega dela, kjer so zaposleni zakonci naših delavcev. Če bi ta sredstva o ročih na 10 mesecev, bi dobili še za 75 odstotkov stanovanjskega posojila, kar bi bilo verjetno dovolj za reševanje stanovanjskih vprašanj v letošnjem letu. vanja za novinarja Silva Matehča. Stanovanje bo last Ljubljanskega dnevnika in tovarne Lek. Podjetji sta se namreč sporazumeh, da NOVO VODSTVO SINDIKALNE ORGANIZACIJE Kot sta se že pred časom dogovorila izvršni odbor sindikalne organizacije in sekretariat osnovne organizacije zveze komunistov, bo letna konferenca osnovne sindikalne organizacije Ljubljanski dnevnik 13. marca (o njej bomo poročali v prihodnji številki). Po razpravi in sklepanju o poročilu o delovanju osnovne organizacije v preteklem obdobju, o finančnem poročilu ter po sprejetju letnega delovnega načrta in finančnega plana bomo na konferenci izvolili tudi nov izvršni odbor, ker pač sedanjemu poteče mandat. V prihodnjih dveh letih naj bi osnovno sindikalno organizacijo vodih naslednje tovarišice in tovariši: za predsednika so predlagah Matjana Lekšeta, za podpredsednika Tineta Stiploška, za tajnico Greto Iskra, za blagajnika Tončko Cankarjevo in Majdo Kalanovo, za člane pa Staneta Klemenca, Meto Lazarjevo, Anico Ravnikarjevo, Ago Sarajlija, Iva Štorglja, Bredo Deniša in Tomaža Nučiča. bosta skupno rešili stanovanjski problem družine Matelič, in bo vsako podjetje, kjer sta zaposlena zakonca, prispevalo polovico kupnine. Na isti seji je delavski svet rešil stanovanjski problem še enega novinarja; Vasu Gasaiju je namreč odobril posojilo za nakup dvosobnega stanovanja. Eden izmed pomembnejših sklepov te seje je tudi ta, da se da v javno razpravo predlog ocenjevalnega sistema za analitsko oceno delovnih mest po točkovni metodi Na 21. seji je delavski svet med drugim sprejel obračun stroškov skupnih služb delovne organizacije za leto 1974 in plan stroškov skupnih služb delovne organizacije za leto 1975. Iz vrste sklepov pod točko razno pa naj omenimo odobritev službenega potovanja novinarju Miranu Ogrinu. Obiskal bo več dežel v Afriki, ZDA in Aziji ter bo za potovanje izkoristil tudi celoten letošnji dopust. Na še daljše potovanje bo po odobritvi delavskega sveta letos odšel repro-fotograf Stane Klemenc. Kot član jugoslovanske alpinistične himalajske odprave se bo udeležil vzpona na Makalu (8471 metrov). Odprava bo odšla na pot v začetku avgusta, vrnila pa se bo predvidoma konec novembra. OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V JANUARJU 1975 Povprečni mesečni osebni dohodek 3.004,90 dinarjev. V ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 2.986,55, v strojni stavnici 3.606,45, časopisni enoti 3.869,90, klišarni 3.020,35, knjigotiskarski strojnici 2.725,20, fotografiji 3.489,35, litografiji 2.797,45, knjigoveznici 2.120,60, mehanični delavnici 3.430,10 in v režijski grupi 3.349,60 dinarjev. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.762,50. najvišji pa 8.583,40 dinarjev. PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU FEBRUARJU 1975 Povprečni osebni dohodek je bil 4.213,67 dinarjev V redakciji znaša povprečni osebni dohodek 5.122,08, v BEP 3.758,61, IBM 3.950,17, ZP LP 5.971,95, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 4.067,78, v prodajnem oddelku 3.613,31, v naročninskem oddelku 3.504,81, v ekspeditu 3.654,54, v adremi 3.183,96, v podružnicah 3.475,52, šoferji pa so prejeh 3.564,19 din povprečnega osebnega dohodka. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.970,90 din (naroč-ninski referent). Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 8.500,95 din (resorni urednik). REŠEVANJE STANOVANJSKE PROBLEMATIKE ZAPOSLENIH NOTRANJI PROBLEMI V LD PREMALO DELOVNE VNEME Neštetokrat smo že zapisali in povedali, da je dosledna gra ditev socialističnih samoupravnih odnosov in razvoj naše družbe odvisen, predvsem od uresničevanja ustave, stališč in sklepov desetega kongresa ZKJ ter vseh drugih kongresnih dokumentov. Žal pa moramo prav v naši TOZD Ljubljanski dnevnik, ki ima še posebej pomembno vlogo pri informiranju delovnih ljudi in občanov, ugotoviti, da smo le površno seznanjeni s temi pomembnimi sklepi Spotikamo se torej ob ,,neizdelano" informiranje in izobraževanje, pri tem pa le redko priznavamo, da si sami ne vzamemo dovolj časa za to. Obveščanje znotraj TOZD teče že več kot leto dni Vsak član kolektiva lahko zve vse tisto, kar ga zanima. Toda zanimanje je izredno majhno. Tako vsaj kaže praksa. Zganemo se le takrat, ko so prizadeti naši osebni interesi, največkrat, ko gre za osebni dohodek. Najbolj očitno seje to pokazalo pri delu delavske kontrole, saj so člani „ delavni" le ob obravnavanju zaslužkov, ki prebijajo poprečja, na katera smo več ah manj navajeni. Vsa ostala področja njihovega dela Pa ostajajo nedotaknjena. Zanimanja ni ne med člani kot tudi ne med ostalimi delavci. Tudi komunisti pasivno stojimo ob strani Ravno tako se sicer precej številno udeležujemo sestankov osnovne organizacije, soglasno sprejemamo različne sklepe, ki naj bi nas „predramili“, izvajanju sklepov pa se potem izogibamo. Res je prezaposlenost nekaterih ljudi očitna, zato smo tudi s klenih, da posamezni člani ZK prevzamejo ysak po eno funkcijo ah zadolžitev. Toda seznam zadolžitev Posameznih članov v TOZD in na terenu je še vedno prazen. Tisti pa, ki so že prevzeli nove zadolžitve, so se z njimi strinjali v Slavnem le na papirju. Delov-ne vneme je bilo le malo. Zato bomo morah oceniti delo Posameznikov in si prizadevati 23 bolj načrtno delovanje na '^h področjih. DELAVSKI SVET LP SPREJEL PREDLOG NAŠO ORGANIZACIJO DELA SPRAVITI V INDUSTRIJSKI TIR Delavski svet in poslovni odbor LP sta se v mesecu februarju sestala dvakrat. Prva seja je bila namenjena pripravljalnim opravilom, ki so potrebna za pripravo zaključnega računa, na zadnji seji pa sta oba organa skupaj sprejemala zaključni račun. Poleg zaključnega računa, ki ga kot najpomembnejši dokument obravnavamo posebej, je delavski svet razpravljal in predložil obratom v sprejem še en pomemben akt — predlog samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Ta samoupravni sporazum je pripravila komisija, ki jo je posebej za to imenoval delavski svet. Komisija je bila v mesecu januarju precej delovna, saj je predelala celoten tekstualni del samoupravnega sporazuma in ga tudi že prilagodila določbam sindikalne liste in sporazuma za grafično stroko. Komisija je opravila svoje delo dovolj temeljito, tako da pripombe, ki so jih sprejeh zbori obratov in bosta o njih ponovno razpravljala komisija in delavski svet, niso tako bistvene, da bi lahko vplivale in zavlekle sprejem sporazuma. Pripravljen je že tudi osnutek analitskega dela samoupravnega sporazuma, ki pa bo pretresen še na komisiji, preden bo o njem izrekel svoje mnenje delavski svet. Predvidevamo, da bo do 15. marca predlog tohko izdelan, da bo lahko dan v razpravo v obratih in sprejet do konca meseca. Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je eden tistih sporazumov s področja urejanja neodtujljivih pravic delavcev, h kateremu morata s pismeno izjavo pristopiti najmanj dve tretjini vseh delavcev v združenem delu. Zato bodo vsi zaposleni ob koncu meseca marca prejeh pripravljene izjave in jih bodo podpisali, če se bodo strinjali z novim načinom delitve dohodka in osebnih dohodkov. Dokler novi način delitve osebnih dohodkov ne bo uveljavljen oziroma dokler novi samoupravni sporazum ne bo pričel veljati, je delavski svet sprejel prehodni sklep, da se akontacije osebnega dohodka od meseca februarja dalje povečajo za 10 odstotkov. Vzporedno s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov bo ista komisija, kije pripravila že ta sporazum, pričela pripravljati tudi samoupravni sporazum o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ustrezne službe v tiskarni pa bodo pri- V MINULEM LETU POROČILO 0 OBISKU SEJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV TISKARNE Delavski svet se je v letu 1974 sestal desetkrat na redne seje. Petindvajset članov DS je seje obiskovalo takole: 10-krat: Dunja Pleško, Franc Černe, Stane Tršinar, Rezka Colja 9-krat: Jože Rus 8-krat: Jakob Dormiš, Ivan Ulčakar, Stojan Negrievski, Stanko Tome, Jože Suhar 7-krat: Andrej Skalar, Martin Tavčar, Zlato Pavlica, Ivo Križnar 6-krat: Herman Miklič, Jože Pernarčič, Marjan Kržišnik, Bogomir Šefic, Vinko Papež 5-krat: Leopold Brezovšček, Aleksander Ficker, Andrej Glavan, Bojan Kopitar Med letom je namesto Marinčičeve, ki je izstopila iz TLP, obrat knjigoveznice delegiral v DS Klaro Japelj, ki se je v preteklem letu udeležila treh sej. Prav tako je obrat knjigo tiska namesto Žabjaka, ki je izstopih izvolil Draga Bregarja, ki je bil na 6 sejah. Poslovni odbor je imel v preteklem letu 10 rednih sej in 3 izredne. Od de- vetih članov se je udeležilo: 13 sej: Franc Pavlič, Kazimir Rapoša 12 sej: Rudolf Meden 11 sej: Milan Šubic 10 sej: Franc Krmec 9 sej: Marko Finec 8 sej: Franc Vrhovec in Ladislav Vrhovnik 7 sej: Miha Gerbec pravile za delavski svet plan zasedbe delovnih mest. Od ostalih vprašanj, o katerih je razpravljal delavski svet v mesecu februarju, bo člane delovne skupnosti zanimal podatek, koliko sredstev je DS namenil našim družbenopolitičnim in drugim organizacijam, ki delujejo znotraj tiskarne, in sicer: — sindikalni organizaciji 145.000 dinarjev — mladinski organizaciji 5.000 dinarjev — za kritje stroškov skupnih služb ČTP Pravica—Dnevnik za leto 1975 — 70 odstotkov od zneska 293.850 dinarjev (30 odstotkov krije Ljubljanski dnevnik) — prostovoljni gasilski skupini v tiskarni enkratno denarno podporo 2.000 dinarjev. Zadnja seja delavskega sveta je potekala v znamenju bilance in našega uspešnega finančnega poslovanja v preteklem letu. Ugoden rezultat pa je malo zagrenila ugotovitev, , da se za tak uspeh nismo posebej trudili s svojim delom, saj je produktivnost v letu 1974 spet nižja, kot je bila leto prej. To se ponavlja že nekaj let. Vsako leto ob koncu leta ugotavljamo, da nismo delali tako, kot bi morali, pa ta ugotovitev nikoli ni rodila za-željenega rezultata. Običajno najdemo pavšalen odgovor: organizacija dela ni takšna, kot bi morala biti. Verjetno je to le pesek v oči samim sebi, da nam ni treba priznati, da bi lahko delali bolje, več in z manjšim tratenjem materiala. Letos bo odklenkalo tudi takšnim izgovorom. Delavski svet je namreč sprejel predlog, naj bi povabili strokovnjake iz Višje šole za organizacijo dela iz Kranja, ki naj bi našo delno obrtniško organizacijo dela spravili v industrijski okvir. Uvajanje nove organizacije dela bo proces, ki bo trajal do konca leta, lahko pa tudi dalj, vsi pa se nadejamo, da bo prinesel čimbolj še rezultate. Naš posnetek je iz Kapiteljske ulice, kjer imajo Dnevnikovi šoferji ki se jim pri razvažanju naših časopisov ponavadi zelo mudi, vedno precej preglavic. Te jim povzročajo tisti vozniki, ki tamkaj parkirajo, čeprav je ulica zelo ozka. Mar tega res ne bi mogli že enkrat urediti? Ce ne gre drugače, pa v sodelovanju z milico! OCENJEVALNI SISTEM V NAČELU SPREJET Kmalu bomo v Ljubljanskem dnevniku določali vrednost delovnih mest po točkovni metodi V minulih tednih smo v Ljubljanskem dnevniku na zborih delavcev razpravljali o ocenjevalnem sistemu za analitsko oceno delovnih mest po točkovni metodi, o sprejemu dveh samoupravnih sporazumov in o delitvi dohodka za leto 1974. NA TREH PODROČJIH SODELOVANJE Z VEČEROM O sodelovanju z Večeromzo tem, kako ga bomo izvedli, sme se pogovorili s pomočnikom glavnega direktorja Dragom Bitencem. Pri sodelovanju z Večerom gre za naslednje tri oblike: — sodelovanje med redakcijami, — sodelovanje na področju prodaje in komerciale, — skupne investicije v razvoj prodajne mreže. O sodelovanju na področju prodaje in komerciale lahko povemo predvsem to, da si hiši prizadevata, da bi bilo to sodelovanje čim tesnejše in uspešnejše. Ker so naši prostori v Celju neustrezni, želimo čim prej spraviti obe poslovalnici pod isto streho. Čas dostave Dnevnika in Nedeljskega ter tudi Večera v Celje je enak, kar pogojuje lažje organiziranje skupne prodajne in raznašalske mreže. Kako bodo potekale te stvari, oziroma kdaj bomo začeli s sodelovanjem, je odvisno od tega, kako se bomo držali rokov, ki smo si jih postavili. Najprej bosta vodja Večerove in naše poslovalnice pripravila osnutek dogovora o sodelovanju, ki ga bo potem pretresel širši krog. Vsekakor pa smo prepričani, da večjih težav ne bo. O zadnji obliki sodelovanja, se pravi, o skupnih investicijah v razvoj prodajne mreže pa lahko povemo to, da je naš delavski svet potrdil predlog za nabavo desetih kioskov, skupnih seveda, ki bi jih potem postavili na Štajerskem. Na pet kioskov bomo dali napise Dnevnik—Večer, na pet pa Večer— Dnevnik. Lokacije za kioske bo iskala vsaka hiša zase, vendar se bomo medsebojno dogovarjali, katera lokacija je za obe najboljša. Lanskoletni uspehi pri prodaji in dvigu naklade Nedeljskega in Dnevnika so zelo vzpodbudni za ocenjevanje uspeha naše prodajne službe in vodilo pri nadaljnjih prizadevanjih ze enako ah še bolj uspešno prodajo. Kakšna je bila prodaja v januarju pa nam je povedala tovarišica Na vseh štirih zborih po oddelkih smo se odločili, da bomo delovna mesta ocenili po 11 kriterijih. Po vsakem kriteriju je za vsako delovno mesto predvideno določeno število točk glede na stopnjo, v katero ga bo posebna komisija razvrstila po zahtevnosti posameznega kriterija. Po kriteriju „izobrazba“ se na primer vsa delovna mesta razvrstijo v 6 stopenj. V prvo stopnjo (10 točk) spadajo delovna mesta, na katerih delavec UGOTOVITVE IN PREDLOGI DELAVSKE KONTROLE LP Delavska nadzorna komisija tiskarne je na svoji seji razpravljala o zaključnem računu za leto 1974 in ugotovila: Povečale so se terjatve do kupcev, in sicer za 46 odstotkov. Zato predlaga komisija, naj računovodstvo občasno dostavi komercialni službi spisek nelikvidnih naročnikov, pri novih naročnikih pa naj se komercialna služba pred sprejemom naročil skuša informirati o stanju njihove likvidnosti. Glede na izgubo z izvozom, predlaga komisija delavskemu svetu, naj preuči, če je sploh potrebno povečati izvoz v letu 1975. Ta predlog je predvsem narekoval spremenjeni režim plačevanja obveznosti za investicije iz uvoza (LB režim). Prekoračena je odobrena kvota dnevnic za tujino. Delavski svet naj ugotovi vzroke in morebitno potrebo po povečanju teh dnevnic. Glede na to, da dobropisov naročnikom ne vodimo več kot izredne izdatke, ki jih odobrava delavski svet, ampak se za dobropise zmanjšuje realizacija, naj v bodoče potrjuje dobropise naročnikom poslovni odbor. Dana Nučič, ki je vodja prodajne službe: „Z naklado pa tudi s prodajo obeh naših časnikov smo lahko zadovoljni, saj smo v januarju zabeležili podatek, ki zgovorno priča, da smo izpolnili tisto, kar smo načrtovali. Če pogledamo ta podatek, vidimo, da smo v januarju praviloma lahko uspešno dela, če ima nepopolno osnovno šolo, v drugo stopnjo (28 točk) se razvrstijo delovna mesta, na katerih delavec lahko uspešno dela, če ima popolno osemletko, za razvrstitev v tretjo skupino (52 točk) se zahteva poklicna šola, za četrto stopnjo (80 točk) srednješolska izobrazba, za peto stopnjo (112 točk) višja izobrazba in za šesto stopnjo (150 točk) visoka izobrazba. Drugi kriteriji so: potrebna praksa (do 50 točk), iniciativnost (do 100 točk), odgovornost za naloge (do 200 točk), odgovornost za sredstva (do 50 točk), odgovornost za vodenje in organizacijo dela (do 150 točk), napor čutil (do 50 točk), napor pri delu z ljudmi (do 70 točk) in delovni pogoji (do 50 točk). Sedaj bo treba za vsa delovna mesta pripraviti take opise delovnih mest, da bo možna Letos smo v Ljubljanskem dnevniku podražili propagandne usluge. K temu sta nas vodila predvsem dva razloga: stalno naraščanje uslug in razbremenitev strani Dnevnika in Nedeljskega, ki so imele nemalokrat veliko preveč oglasov. Tako naročniki zdaj plačujejo za manj prostora isti znesek kot lani. To pa pomeni še nekaj: da imamo v časopisih letos manj oglasov, kljub temu pa zaslužka ni nič manj. Nekateri sicer pripominjajo, da ne dosegamo lanskoletnega obsega oglasov za januar. Temu pa ni tako, saj je januar mesec planiranja in v mnogih podjetjih še nimajo razporejenih sredstev za propagandne namene. BEP se lahko letos že v začetku leta pohvali, da je z načrtnejšim in prodali povprečno dnevno 51.400 izvodov Dnevnika in 203.500 izvodov Nedeljskega dnevnika. Omeniti pa je treba, da je k temu pripomoglo tudi to, da so se zmanjšale zamude pri tiskanju, kar posebno vpliva na zmanjšanje remitende. Nabavili pa smo tudi pet novih kioskov. njihova ocenitev oziroma razvrstitev na stopnje po vseh navedenih kriterijih. Komisija, ki ji je poverjena ocenitev delovnih mest, bo opravila poskusno ocenitev nekaterih značilnih delovnih mest, da bi po potrebi izvedli korekture sprejetega sistema, nakar bomo pristopili k ocenitvi vseh delovnih mest. V razpravi o pomoči železničarjem, da prebrodijo težave zaradi premajhnih dohodkov v lanskem letu kljub dobro opravljenemu delu, je zmagal čut za solidarnost, saj so se zbori skoraj 100-odstotno izrekli za to, da okoli 200.000 dinarjev, ki smo jih lani in predlanskim odvedli v raznih oblikah kot posojilo, ni treba vrniti. Prav tako se je kolektiv brez večjih pomislekov odločil, da pomaga s podpisom ustreznega samoupravnega sporazuma zbirati sredstva za izgradnjo cestnega omrežja v Ljubljani v prihodnjih 10 letih. Odločil se je toliko laže, ker je Ljubljanski dnevnik neposredno zainteresiran za dobro cestno omrežje. sistematičnejšim delom uspel pridobiti večje število razpisov in malih oglasov. Te, zelo brane objave, pomenijo za hišo nove možnosti, saj jih podjetja (mislim na razpise) naročajo mimo propagandnih akcij in tudi plačujejo iz drugih virov. Prav tako pa se že kažejo prizadevanja BEP v aktivnejšem iskanju novih strank. Zavedamo se namreč, da so mnoga naša stalna podjetja vezana izključno na zneske, namenjene za propagando, ne pa na obseg le-te v dnevnem tisku. Zato se zdaj, ko smo cene dvignili, odločajo za objavo v višini določenih zneskov, ki jih imajo na razpolago. V prihodnje pa bo treba poskrbeti še za kvaliteto barvnih oglasov. S temi so zdaj nemalokrat težave, posledica pa izpadi pri plačevanju realizacije barvnih oglasov. Ob vsem tem ne moremo mimo ugotovitve, da mnoga podjetja, s katerimi že vrsto let sodelujemo in so nekdaj dajala več za propagando, mačehovsko odmerjajo sredstva v propagandne namene, saj jih peste najrazličnejše finančne težave. Da je temu tako, vedo povedati tudi druge časopisne hiše, ki v primerjavi z nami niso glede števila in dohodka od propagandnih objav nič dosti na boljšem. ZMANJŠANJE ZAMUD PRI TISKANJU ČASOPISOV POSLOVANJE BEP PO NOVEM LETU SO OGLASI DRAŽJI KRVODAJALSKA AKCIJA Kadarkoli se je v Ljubljanskem dnevniku pokvaril kakšen pisalni ali računski stroj, smo imeli vedno precej čakanja in preglavic, preden so jih popravili Odkar pa je začel to nalogo opravljati zasebni obrtnik Maks Veliko-vrh, nimamo več problemov. Zelo je uslužen, takoj se odzove in prihiti v Kopitarjevo ter hitro popravi, kar je narobe. Medtem ko smo morali prej čakati na popravilo tudi po mesec dni so zdaj okvare odpravljene največkrat že v nekaj urah. Vse priznanje uslužnemu mojstru! Tiskarna Ljudske pravice je vsako leto ena izmed prvih organizacij združenega dela, ki jo občinski odbor Rdečega križa Ljublja-na-Center zaprosi za sodelovanje v krvodajalski akciji Letošnja akcija je bila 31. januarja. Krvodajalske akcije se je udeležilo 41 članov delovne skupnosti, posamezni obrati pa so bili zastopani takole: Krvodajalcev — ročna stavnica 12 — strojna stavnica (linotype in monotype) 4 časopisna enota 3 klišarna — knjigo tisk 8 fotografija 3 ofsettisk — knjigoveznica 3 režijska enota 8 Letošnje krvodajalske akcije se je udeležilo poleg nekaterih delavcev iz knjigotiska, ki v njej redno sodelujejo, še precejšnje število mladih delavcev, zlasti iz ročne stavnice. Tiskarna poskuša zagotoviti čimbolj množično udeležbo svojih delavcev v tej akciji tako, da prizna vsakemu delavcu, ki se akcije udeleži, en dan izrednega plačanega dopusta. \ KADROVSKE NOVICE V_________________J PRIŠLI v tiskarno ljudske pravice v FEBRUARJU 1975 SMUČARJI SO SE ODREZALI SLABŠE KOT LANI Ekipa tiskarne Ljudske pravice je bila deveta ( predzadnja, medtem ko je bila lani četrta ) Jozefina Vukovič, delavka v knjigoveznici; Sonja Maver, delavka v knjigoveznici; Romana Krejan, delavka v knjigoveznici; Stojana Karadžič, delavka; Sretana Perič, delavka v knjigoveznici; Drago Mušič, ofsetretušer - prišel J2 ILA; Radojka Goranovič, delavka v knjigoveznici; Marta Pajnič, delavka v knjigoveznici; Vladimir Foršek, delavec v knjigoveznici. ODŠLI IZ TISKARNE LJUDSKE PRAVICE V FEBRUARJU 1975 Marjan Tomažič, knjigovez - odšel v •JLA; Janez Demšar, ročni stavec -odšel v JLA; Peter Firm, delavec v ofsetstrojnici - odšel v JLA; Marjan nikar, kemigraf - odšel v JLA; Jožica artojč, delavka - sporazum; Anton gorele, delavec v ofsetstrojnici -sporazum, zaradi vpisa v poklicno šolo; judmila Kešar, delavka - invalidsko upokojena; Jože Leben, ofsetstrojnik -odšel v JLA; Mevlida Šarič, čistilka -sporazum; Cvetka Možina, delavka -sporazum; Franc Pleteršek, korektor — sporazum (odšel 31. 1. 1975) Ljubljanski dnevnik V mesecu februarju se ni na novo ?^Poslil nihče, sporazumno pa sta odšla 'da Perdih (referentka v naročninskem 0 seku) in Andrej Grum (vodja centrale v Ljubljani). Občina Center je tudi letos organizirala svoje sindikalno tekmovanje, ki bi moralo biti v Kranjski gori, a je bilo zaradi pomanjkanja snega preloženo. Tako so organizirali to tekmovanje na Sorici, kjer so snežne razmere še dopuščale izvedbo tako množičnega tekmovanja. Naša tiskarna je poslala na tekmovanje ekipo, ki so jo sestavljali: Jakob Kregar, Janez Ilija, Marko Finec, Božo Sulič, Boštjan Sekula, Matjaž Repar žensko ekipo pa je zastopala Klara Japelj. Naši tekmovalci so se uvrstili takole: — Klara Japelj na 15. mesto. — člani, rojeni po letu 1945: Boštjan Sekula 6. mesto, Božo Sulič 9. mesto, Matjaž Repar — odstopil — člani, rojeni od leta 1935 do 1944: — Marko Finec je izmed 48 uvrščenih tekmovalcev zasedel 47. mesto - veterani, rojeni do 1935: -Janez Ilija 14. mesto, — Jakob Kregar 23. mesto. V skupni uvrstitvi je ekipa Tiskarne Ljudske pravice zasedla predzadnje 9. mesto (lani pa smo bili četrti). Tekmovanje je bilo dobro organizirano, saj je organizator sam preskrbel prevoz tekmovalcev na Soriško planino. Po tekmovanju je bila uradna razglasitev prvih treh mest v vsaki skupini, nato pa je bil še srečelov za vse nastopajoče. Tokrat je imel največ sreče med našimi Marko Finec, ki je dobil lepo in praktično darilo. Po tekmovanju je bilo slišati, da bi morali na takšno tekmovanje poslati številnejšo ekipo, saj je osnovni namen te akcije podpirati množično rekreacijo. Toda že ob tako skromni ekipi, ki smo jo letos poslali (za primeijavo — lani je ekipa štela skoraj dvakrat toliko članov), so nastali problemi Zato upamo, da bomo v bodoče takšne probleme bolje reševali in ne bo potrebno več sklicevati sveta enote, da bi izpopolnili ekipo. BRALCEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA Vsa pisma — po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla. Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika). Uredništvo ČRNOGE LEM Izdaja delavski svet časopisno tiskarskega podjetja Pravica-Dnevnik - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Marija Mežek, Srečko Mrak, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Leopold Šega, Majda Tičar in Rafko Trušnovec. -Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta - Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani V DESKU, kjer se oblikuje vsebina Dnevnika, skoraj vsak dan, ko uredniki in novinaiji odidejo domov, na ves glas igra radio. V istem DESKU prihajajo v časnik članki o malomarnem trošenju sredstev. Očitno po geslu: Ne glejte mojih dejanj, ampak berite moje besede! Kadar na uredniškem odboru in pozneje na sestanku Dnevnikovih novinarjev človek posluša naštevanje premij za minuli mesec, ima občutek, da je v operi ah drami. Pri premijah se namreč pogosto zdi, da so nekateri kar obonirani nanje, kot v operi za , jed A", drugi pa na ,,red zeleni". črno—brlem V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU Sistemizacija delovnih mest v uredništvu očitno dobro napreduje, še posebno odkar nam pomagajo tuji strokovnjaki. Nekatere moti pri teh strokovnjakih samo to, da se jim v predlogu sistemizacije ni ljubilo popraviti nekaterih izrazov, pisanih očitno za podjetje popolnoma druge stroke: novinaiji namreč običajno niso inženirji in nimajo opravka z raznimi lugi in solmi.. . Dnevnik je bil v tednu od 23. II. do 1. III. zelo bogat raznih pomot in napak, ki so večinoma nastale pri montaži. Tako je bil popolnoma zame tiran feljton, enkrat je bila namesto šestkolonskega naslova na zadnji strani samo široka zelena pasica, v Nedeljskem pa sta bili v delu naklade zamenjani fotografiji stoletnega starčka in majhne deklice .. . Čudno, nikoli še nisem videl montažerja ali montažerke, ki bi nosila čevlje na glavi, suknjič na nogah, krilo prek ramen itd... . STRUPENJAK KLJUB TEMU, DA SMO SPET PRAZNOVALI 8. MAREC, UGOTAVLJAMO NEPOPOLNO EMANCIPACIJO DEKLET IZ ČASOPISNE MONTAŽE: DELATI SICER SMEJO, PRI BALINANJU V METERNICI PA JIH ŠE NISMO VIDELI!