Naša gospodarslca organfsacifa —g Članom Učit. samopomoči. Po sklepu zadružnega načelstva Vas obveščamo, da so umrli v mcsecih oktober, novcmber in december 1. 1935 sledeči člani: Gorazd Katinka, Ljubljana, Mihelič Marija, Sv. Jurij ob Ščavnici, Pestevšck Karel, Maribor, Potočnik Marjana, Ljubljana, Plhak Marija, Žabja vas. Rainer Jpžef, Zg. Potekava, Marinič Julka, Sv. Urban pri Ptuju, Hafner Angela, Šmartno pri Kranju, Dckleva Marija, Stožce pri Ježici, Dr. Romih Tomaž Novo mesto, Supan Ignacij, Brežicc in Fcrsch Josipina. Maribor. Označba: 357. do 358. smrtni slučaj. —g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za mesec december 1935. Darila: Za Pestevškov kamen«: Ferdp Primec, Celje, Din 50.—; Marica Bregant, učit., Dramlje, Din 100.—; dr. Simon Dolar, Kranj, Din 50.—; Joško Bizjak, šolski upravitelj v pok., Ljubljana, Din 100.— ; France Lobnik, živinozdravnik, Gornji grad, Din 30.—; Anica in Anton Hren, Studenci, Din 50.—; trgovina čevljev V. Wregg, Maribor, Din 50.—; Jos. Kolman, posestnik, Slivnica pri Mariboru, Din 20.—. — Simon Vodenik, šolski upravitelj v pok., Kranj, iz hvaležnosti do svojega najboljšega učitelja, pokojnega dr. Janka Bezjaka, Din 50.—; Mirko Kožuh, Maribor, v hvaležen spomin svojemu razredniku, dr. Janku Bezjaku, Din 50.—. — Ga. dr. Sernečeva, Maribor, v zahvalo za petje ob grobu njene sestre, učiteljice Šorlijeve, Din 200.—. — Vsem darovalcem iskrena zahvala! — Gospodarska podjetja: zemljcvidi Din 6350.—. — Deležnina Din 30.—. M. Kožuh, blagajnik. —g Prvi uspeh zborovanja, na katerem smo obravnavali predavanje o Učit. tiskarni, se je že ppkazal. Nanovo se je dpsedaj prijavilo v Ljubljani 12 učiteljev(ic) kot zadružniki Učiteljske tiskarne. Za trud vsem poverjenikpm najlepša hvala, ostalim tovarišicam(em) v posnemanje! POROČILO s sestanka zadruge »Dom učiteljic« v Ljubljani, ki je bil dne 4. januarja t. 1. Po otv0ritvejnem 'nagovoru je poročala načelnica zadruge tov. Sodnikova o delovanju zadruge. Gospodarski svet JUU je započel akcijo za podvig vseh včlanjenih učiteljskih gospodarskih ustanov. V ta namen so se že odppslala informativna predavanja posameznih ustanov vsem sreskim učiteljskim društvom. Sedaj je ležeče na naših poverjenicah, da se zavzamejo za našo stvar, kadar pride na zborovanju vrsta na »Dom učiteljic«. Zadnji odtegljaji od plač so razpoloženje precej poslabšali, toda ravno taki udarci morajo dvigniti našo odpornost, saj nam jas,no pričajo, kako zelo potrebna nam je samopomoč. Naš dom bi nam ne bil samo materialna dobrina, večjo važnost polagamo na njegov pomen kot moralnp oporo in kulturno središče. Za uresničenje naših načrtov ostanejo kot najzanesljiv(\jša in izdatnejša sredstva kamni potom mesečnih odtegljajev. Čeprav živimo v težkih razmerah, zamore zavedna učiteljica utrpeti določeni znesek, saj ima zavest, da žrtvuje za našo iskupnost in boljšo bodočnost. Natp je predavala g. Cirila Štebijeva, bivša učiteljica o temi: »Učitel.jica — kot središče pošolske izobrazbe kmečke žene.« Zgodovina ženskoga gibanja, ki ima v programu tudi vsestranskp izobrazbo žene, izpričuje, da so bile voditeljice tega gibanja večinoma učiteljice. One so umele zainteresirati meščanske žene za razumevanje političnega udejstvovanja in jih pridobiti kot sobojevnicc za popolno državno in politično izenačenje obeh spolov. Učiteljice so tudi sodelovale pri organizaciji delavk. Da bi pa pridobile za naš skupen boj po številu najmočnejši del žen — naše kmetice, jim dosedaj ni uspelo. Kmetica nima pravega zaupanja do učiteljice in vez med njima je veliko rahlejša kakor vez med učiteljem in kmetom. Sploh se učiteljice manj upoštevajo kot njih moški tovariši. Kateri izmed učiteljev so si znali pridobiti zaupanje in ugled? Predvsem vzorni sadjarji, čebelarji ali učitelji, ki' so poleg šole delali za ljudstvo v zadrugah, posojilnicah in drugih gospodairskih ustanovah. Zakaj bi se tudi učiteljice ne udejstvovale na gpspodarskem polju in si tako utrdile svoj položaj. Ze na učiteljišču bi se morala polagati važnost na to, da učiteljev delokrog ni samo šolska sbba, nič manj važnp ni delo med narodom. Tako udejstvovanje pa zahteva. da temeljitp pozna učitelj sam gospodarska kakor tudi vsa socialna in politična vprašanja. Sedanja ureditev učiteljišč ne nudi naraščaju zadostne zadevne predizobrazbe. Fantje imajo sicer praktičen pouk v sadjarstvu, dekleta niti tega ne. Teoretični pouk v gospodinjstvu, ki so ga deležna dekleta nikakpr ni zadostna priprava za praktično udejstvovanje med kmečkimi ženami. V gospodarskem ppgledu je torej učitelj bolj zaželena moč kakor učiteljica, ravno zaradi njene pomanjkljive izobrazbe. Kako je z njeno socialnp in politično izobrazbo? Temelji za študij teh vprašanj brez kakega strankarskega vplivanja bi se morali položiti že na šoli za oba spola enako neglede na to, da žene v naši državi še nimamo političnih pravic. Učitelj kakor učiteljica, ki hočeta voditi narod, morata na podlagi teoretične predizpbrazbe zasledovati živo življenje svojega naroda in ga primerjati z življenjem ostalih narodov, imeti morata vpljo, da popravita vse napake, kolikor je v njihovi moči. Učiteljica ne bi smela zapustiti učiteljišča, dpkler si ni prisvojila zmožnosti, ustvariti si svoje trdnp naziranje, ki bp vpdilo njeno delp. Gospodarska, kakor tudi splošna izobrazba učiteljice, ki bi jo usposobila za delo med kmetskimi ženami, je torej pomanjkljiva. V tem oziru bo treba reformirati ali dopolniti načrt učiteljišč. Dokler tega ne dosežemo, si moramo pomagati s samoizobrazbo po končanem študiju na učiteljišču. Kot uvod v študij socialnih in političnih vprašanj je priporočljiva knjiga Vodetove: »Zena v današnji družbi«. Dalje Beerovi prevodi: »Žena in socializem«, »Zgodovina socializma in soc. bojev«. Čitanje dnevnega časopisja, predvsem uvodnih političnih člankov. Kako zanimivi in poučni so ravno ti članki, najbolj nazorno pokaže n. pr. objava našega državnega prora- čuna. Iz njega se razvidi, kako se vodi državno gospodarstvo, kar bi moralo žene kot skrbne matere in gospodinje še prav poscbno zanimati. S promatranjem in primerjavo dohpdkov in izdatkov posameznih ministrstev dobimo vsaj približno vppgled, kako se vpdijo državni računi. Ravno tako zanimive so objave o davkih. Ako znamo dnevne časopise pravilnp čitati, najdemo vse polno migljajev, ki nam dajo misliti in nas silijo k študiju političnih in narodno-gospodarskih vprašanj. Učiteljice naj si s samoizobrazbo skušajo pridobiti toliko znanja, da bodo lahko delale med kmečkim ženstvom, ga pridobilc in polagoma usposobile za sodelovanje z moškimi najprej v občini, potem tudi v državi. Pri tem delu bpdo naletele seveda na ovire. Javnost je vajena, da delajo učiteljice v ppdrejenih vlogah za druge. Gorje pa, če hočejo ,nastopiti po lastni iniciativi! Največ krivde leži v tem oziru na učiteljicah samih. Kdo se bolj ne brani vodilnih mest v odborih in društvih kakor učiteljice, ker nočejo nositi odgovornosti. Ze prej se je poudarjala važnost gospodarskega vprašanja, zato smatramo gospodinjski pouk kot temelj za nadaljnjo izobrazbo kmečke žene in sredstvp za zbližanje učiteIjice s kmetico. Za gospodinjski ppuk se matere najbolj zanimajo*:n pri takih prilikah naj bi učiteljica navezala pogovor na druga vprašanja bodisi vzgojna, zdravstvena. Opozori naj matcr, ki pošilja hčer služit v mesto, na nevarnosti, ki sp jim izpostavljena dekleta, na isocialne iti strpkovne organizacije in ustanove, ki so jim v pomoč. Govori naj z njimi o starostnem zavaTovanju, o štednji, o hranilnicah. Seznani naj žene z razmerami drugih pokrajin. o našem izvozu, uvozu, o vlogi Rdečega križa, o skrbi za vojne invalide, o skrbi za lastno zdravjc, o bolnicah, porodnišnicah, o varstvu otrok, o Zdravstvenih zadrugah, o Protituberkulozni ligi. Namen te vrste dela učiteljic bi bil predvsem, zbuditi v kmečkih ženah željo, da bi spdelovale pri upravljanju občine in države. Da dosežejo tp le z voliino pravico, bodo same prav kmalu uvidele ne da bi jim morala učiteljica mnogo o tem govoTiti. Temeljito, zanimivo in poučno predavanje je izzvalo živahno debato, v katero so posegle tovarišice: Jarčeva, Kalinova, Kuharjeva, Novakova, Pehanijeva, Prešernova, Vodetova. Iznesla so se naslednja mnenja: Kako uspcšno lahko šola pripravlja za razumevanje socialno političnih vprašanj, nam kaže pouk v državoznanstvu, kakor ga poučujemp v zadnjem razredu meščanske šple. Pri obravnavanju političnih vprašanj mora učiteljica zelo previdno postopati, da se njene izjave ne bi tolmačile krivo. V obmejnih kraiih je učiteljici delo med ijudstvom zelo otežkočeno, ker se še ni prilagodilo novim razmeram in je še pod tujim vplivom. Z vztrajnim požrtvovalnim delom si učiteljica pridobi zaupanje pri ljudeh; pošteno mnenje in poštena kritika je vselej na mestu. Lepa prilika kakp si pridobi učiteljica zaupanje kmečkih žen, je delo v smislu Unije za zaščito dece, ki ima v svojem programu predvsem skrb za revne matere in dojenčke. Soglasno so se sprejeli sklepi: 1. Socialno politična izobrazba učiteljic se smatra za nujno potrebno. 2. Zadruga »Dom učiteljic« naj posreduje: a) da bi Sekcija Jugoslovenske ženske zveze skušala izvojevati reformo žen. učiteIjišč v smislu gospodarsko in socialno-politične izobrazbe učiteljic. b) Ženska zveza naj bi v velikih počitnicah priredila socialno-politični tečaj za žene. Nato se načelnica zahvali g. predavateljici in jo naprosi, naj bi še večkrat prišla med nas, pasebno zaželena bi nam bila kot predavateljica na soc.-političnem tečaju. UČITELJSKA GOSPODARSKA IN KREDITNA ZADRUGA V CELJU Zivimo v slabi dobi in pritisk gospodarske krize čuti tudi učiteljstvo. Tpda zgodaj je spoznalo rešitev svojega gospodarskega problema v organizaciji, v samopomoči in so v ta namen ustanpvili zadruge. Naša kreditna zadruga deluje sedaj kot denarni zavod in se polagoma, toda sigurno razvija. Število zadružnikov je danes naraslo na 320. Vsako leto posodi učiteljstvu preko 100.000 Din. Da pa se bo zadruga še intenzivneje gibala, prosimo, da pristopate kot zadružniki. Zadostuje da pošljete 10 Din za vpis v zadrugp. Tovariši - tovarišice! Nalagajte denar v našo učiteljskp zadrugo. Ustvarite si počitniški fond, ki Vam bo omogočil potovanje, letovanje itd. Iščite posojilo pri Učiteljski zadrugi! S tem koristite tudi učiteljskemu stanu. Učiteljski stan bo močan le v gpspodarski osa . mosvojitvi.