X: Pastir.

nin gori, tam gori za tretjo goro
Pastir.

Planina dviguje v nebo se,
Iz dalje srce omedleva na nj<5,
Obrača na njo mi oko se.
Razmakni predgorja se temnega zid,
Zavesa meglena, izgini!
Naj svobodno zopet se pase mi vid
Po mojej, po inojej planini.
Oj, pašniki solnčni, lesovje temno,
Yi viri, potoki studeni,
Ti, slap moj grmiči, ti, sclo mimo,
Pri srci ko nekdaj ste meni!
Željno, kakor ded naS v izgubljeni raj,
Jaz gledam na trate planinske.
Solzeč se oziram na mesta nazaj.
Kjer sanjal sem sanje detinske.
Tam, srečen pastirček, sem, glasno pojoč,
Veselje srca razodeval,
Poslušal je potnik po dolu greddč,
Moj drug mi je z onkraj odpeval.
Rritkosti in b61i tam nisem poznal,
Pij6č le sladkosti sem rasel; —
Da bil bi pač vedno tam gori ostal
In čede očetove pascl!
A vrgla osoda nemila me je
Od doma vžc v rosnej mladosti,
lil s kupo modrosti pojila me je,
Šc bolj me jc s kupo britkosti.
Postal sem mej svetom drugačen pastir
In čedo zdaj čuvam slovečo;
A vsalinil veselja je prejšnjega vir,
Izgubil življenja sem srečo.
Onemel je petja veselega glas,
Srci mi tcrii bolečine; —
Zakaj sem zapustil te, rojstvena Vas,
Zakuj sem vas pustil, planino!