Št. 45
•T'Gorici, v torek dne 20. aprila 1909.
Tečaj XXXIX.
»Vse za narodi, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavni.,
Odgovorni urednik in izdi^ftelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništvo
se nahaja v Gospjflg ulici St 7 v Gorici v t nadstr. & urednikom js/fiagoce govoriti vsak dan od 8. do 12. , dopoludno ter mgf. do §. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9M9|^.dopoludne.Upravništvo se nahaja vGos^oslljl|i &. 7 v I. nadstr, na levov tiskam.
Raroeninogfefojlase Je plačati loco fiorica.
Dopisi najl^iUjajo le uradnim*.
ISlarocivraa, 'HSferoacrje in drugo i-eči, k"atere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošlieio le upravniMvu.                                             -
»PRIMOREC* izhaja neodvisno od „SoCe" vsak petek m stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1/60.
„So5a" in »Primorec" se prodajata v Gorici v¦'* naM knjigarnah in teh-le tobalfarnah: J. AfridV Gledališka ul.; V. Baunigartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška, cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; HenV Jollersite Nunska al. 3. L Hova*ski. naGorišfieku ; Foter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Plesko, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, btolnitrg 2; Jos. PrimoZiC, Mirenska cesta: Iv, 3ar-dagna, Gosposka ul.; .Tos. Schwarz, Šolska ul.: Južni kolodvor; Državni kolodvor. ~ V Trshi v tobakarni -I^vrenclc" na trgu della Casenna.
Telefon it, 83.
Wieser se lirani iti Iz Gorica.
Postajeuačelnik na državnem kolodvoru v Gorici VVieser napenja vse sile. da bi ne bil premeščen. Zadnje dneve se trudi kjer le more na vse kriplje, da bi se vstavilo premeščenje. V zadnjem uradnem poročilu o premesčenjih na državni železnici že res ni \Vieserja vmes, dasi je dognano, da je imel biti premeščen.
Wieser je bil sedaj par dnij na Dunaju in obletel je vse svoje zaščitnike, katc ; naj bi mu pomagali, da ostane v Gorici. Obrnil se je do raznih poslancev in baje lun pomaga tudi državni poslanec goriškega mesta dr. Marani.
?x mogoče! Kajti Lahi igrajo vedno iako čudne v loge: proti Nemcem. Dasi Nemci tepejo Lahe ter bi jih radi v topili v žlici vode, so vendar Lahi tako nespametni, da jim gredo na Hm. Lah je nasproti Movencu tako neumen fanatik, da drži z vsakim, kdor dela proti Slovencem, pa čeprav pri tem lahko sluti, da oni, kateri vihti bič nad Slovencem, zdaj pa zdaj udari tudi po njem. Lahi so zadovoljni, da dela VVieser tako grdo s Slovenci ter da preganja slovenščino z državnega kolod-vota: oni ga hvalijo, ker so n. pr. štam-piljke le nemško«laške, iu ne storijo nobenega koraka proti njemu, češ, Lahom mož nič noče, naj ga Lahi pustijo v miru; da bi prišel pa kak Lah kedaj za postaje-iiačclnika v Gorico, na to pa tako ali tako ni misliti.
Mi vemo, da se je obrnil Wieser tudi pri Lahih za pomoč, da bi ostal v Gorici. Ce jim je obljubil, da bo še naprej kar-niilal Slovence, ni dvoma, da so mu obljubili, da izjavijo na merodajnih mestih, da nimajo nič proti temu. ako ostane še nadalje v našem mestu. VVieser gotovo veliko polaga na izvestje pri Lahih, zato *>¦< je bržčas že preskrbel tako izvestje, ki : aj ga obdrži med nami. Po raznih pogo-^ orih smerno na to sklepati.
VVieser najbrže še ne ve, ali pojde iz Gorice ali ostane, vendar pa gotovo upa, ^a se mu izpolni srčna želja, da bi mu ne bilo treba zapustiti Gorico.
„Gor. Tiskarna^; GjtbrSček^odgov. J. FabČič) tiska in zal.   % J
3acques Damour.
Novela.
Francoski spisal EMIL ZOLA.
(Dalje.)
»P-"idi z mano, če hočeš, samo ne draži me.«
V obednici je pustil Sagnard možaka •"stati. Felicija je bila zbežala v spalnico »n vzela otroka s seboj; in za dvakrat zaklenjenimi vrati je sedela pol nezavestna in z rokami stiskala otroka k sebi, kakor bi ju hotela braniti in varovati. Pri tem Je nastavljala ušesa, po katerih jej je šumelo od strahu, a slišala ni še ničesar, zakaj soproga v sosednji sobi sta se čutila v zadregi in sta se molče merila z očmi.
»Torej ste vi?« je naposled vprašat Sagnard, da bi vsaj izpregovoril,
»Da, jaz sem,« je odgovoril Damour,
Sagnard je delal nanj ugoden vtis in čutil je, kako g;\ srd mineva. Mesarju ni bilo videti; da bi bil starejši nego šestdeset let; bil je lep mož svežega lica, brez »rade ip kratko pristriženih las. V samem telovniku je bi| in opasan z velikim snež-"obelim predpasnikom; vsa njegova zunanjost je bila vesela in mladostna.
VVieser je nesposoben postajenačel-nik, ne tiče na tako veliko postajo; zraven tega je povsodi in vedno fanatičen Nemec. Če vidi slovenske užigalice, že kriči »Pfui!<' Slovence sovraži ter dela prof' Slovencem, kjer le more; nasprotno ¦•-* protežira svoje ljubljenčke, posebno je rad imel vratarja Fngliseha. katerega so pregnali z goriškega kolodvora škandali, katere je ta človek tam uganjal, pa ga je VVieser vedno vendar le ščitil.
O teh Englischevih komedijah bo treba še govoriti; tudi povedati, kako ga je v spričevalu branil njegov šef VVieser, da bo svet še bolj poznal tega velikega Nemca in njegovo delo; s kakimi ljudmi je utrjeval nemštvo v Gorici......
VVieserjevi protektorji so na delu, pomagajo mu Lahi, kateri utegnejo zato doživeti še brce od strani Nemcev v Gorici sami — ali pa se je od poklicanih slovenskih stranij storilo takoj potrebne korake, da se tega Nemca prežene i/. Gorice?!?
Ali če se VVieser še tako upira, če mu pomagajo tudi zaslepljeni Lahi, VVieser vendar mora iz Gorice,
Hoj proti njemu je dospel že tako daleč, da je že pisan dekret za premeščenje. Naj se torej nadaljuje boj, da se mu tudi vroči tak dekret, ki ca odnese iz Gorice.
Poživljamo ponovno vse poklicane faktorje na boj proti VVieserju, da izgine izmed nas čim prej tem bolje!
Jfeleizdajniška" razprava v Iaqrebu.
(Dalje.) Dr. G j u r i č izpove v nadaljnem za-slišavanju, da vsled zapora iu bolezni svojega otroka je zašel v dolgove. Poslanec Frankove stranke župnik .lemeršič mu hoče sedaj ženo in otroka vreči iz stanovanja, in toženec ne ve, kam bi ju poslal. »To je menda krščanska ljubezen do bližnjega. (Veliko gibanje). Kravat ne nosi in tudi ne ovratnikov.   To je splošno
»Stvar je ta,« je povzel Damour z obotuvljajočim se glasom, »da nimam go-veriti z vami, temveč s Felicijo.«
Takrat se je Sagnardu vrnilo njegovo duševno ravnovesje.
»Dajte, prijatelj, pomeniva se. Kaj vraga, saj nimava drug drugemu ničesar očitati! Čemu bi se grdo gledala, ko ni nobeden kriv?^
Damour je povešal glavo in trdovratno motril eno izmed mizriih nog. Z zamolklim glasom je zamrmral;
»Z vami nimam opravka; pustite me v miru, hodite.....S Felicijo hočem govoriti.«
»Kar se tiče tega, pa ne; z njo ne boste govorili«, je dejal mesar mirnodušno. »Nič me ne mika, da bi mi jo spet napravili bolno, kakor zadnjikrat Brez nje se lahko razgovarjamo.... Sicer pa, če hočete biti pametni, pojde vse dobro. Ker pravite, da jo ljubite še vedno, premislite položaj, preudarite in storite to, kar je v njeno srečo,«
»Molčite!«.ga je prekinil Damour v izbruhu nenadnega srda. »Ne brigajte se za ničesar, če ne, bo slaba!«
Misleč, da potegne nož iz žppa, se je vrgel Berru med njiju in začel miriti. Da-moui; pa ga je pahnil od sebe,
zmino. Nekoč si je nadel v OrubiSnem pq«> -1906 tiral velikosrbsko propagando.   To-lju cilinder in si del kravato okoTo "vrafu * ^eliec: »To je pogreška, ker jaz sem bil v malo, da in tedaj v Grubišnemjjolju   Belemgradu leta 1907.« Branite«-dr. Tuš-
"'""'..................   /"-~i—-*    - .       kan. >/r,a pogregka se .e ^g^jja zglKiJtj
namenoma«. Drž. pravdnlk Accurti (sko-Čivši razdraženo po konci): To si prepovedujem. To pomenja očitanje zlorabe u-radne oblasti.
Zaslišan je bil potem dr. Dušan M i-h o k o t o v ič, občinski zdravnik, ki je izpovedal, kakor drugi, da ne ve nič o nf-kaki veleizdaji. Ko ga je drž, pravnik hotel vpraševati, je rekel, da mu ne odgovarja, ker je razžalivši dr. Gjuriča razžalil ves zdravniški sta.i.
Tajnik Nikola Č u d i č, On iajnikuje v občini, kjer bivajo sami Srbi. Predsednik: »AJi našlo se je pri vas že enkrat XU kjr dinamita in tedaj ste rekli, da 4 a rabite za ribolov.« Toženec: »Aha, sedaj sem vas vjel! Torej sem vendar vedel za prove-. nijenco dinamita. Obtožnica pa pravi, da nisem hotel nič izpovedati o tem. Konsta-tujem to neresnico v obtožnici. Na vprašanja drž. pravdnika Aceurtija ni hotel dati toženec uikakega odgovora, izjaviv-ši, da se noče izpostavljati žaljenjein. Na to je izjavil državni pravdnik Accurti, da ni res, da bi bil proces naperjen proti vsej hrvatsko-srbski koaliciji. Vodi se le proti nekaterim Srbom in proti srbski samostana Mlatim, .leueu uitiuinijuv. »nej-pa ste tajili to« (Gibanje).
izbruhnila revolucija« (Veseiost). Dobro se spornimi, kako se je smelo pevati pesem o »kralju Milanu« ne da bi bil videl kdo v tem kaj revolucionarnega. Brani-nitelj dr SpaniČ: »To je bilo bržkone zato, ker je \<\\& dinastija Obrenovič prijazneja monarhiji. Predsednik (Jako razburjeno): »Tako sklepate vi!« Brauitelj dr. Valen-tekovič: »Pardon g. predsednik, to ste nedavno temu tu rekli -— vi!! Seveda se je tedaj pričakovalo vojne s Srbijo.« (Veliko v zgledovanje).
Plato S o 1 a r i č: A?> let je zvesto služil kralju, domovini, Bogu in cerkvi, a sedaj naj bi bil naenkrat postal »veleizdaja-lec«?! Tega ne umeje in ne more pojmiti. On sploh ne pozna uikakega narodnega sovraštva. 18 let je bil predsednik društva gasilcev, ki so mu bili členi sami — Nemci. (Pokazal je fotografijo društva, kjer se nahaja v sredi kakor predsednik). »Potem sem odložil predsedništvo, ker sta katoliški kapelan in neki trgovec zanesla versko sovraštvo med katolike, protestante iu Srbe. Radi sporov, ki so nastali vsled teti a, so bile ustanovljene v okraju 4 »ladjarske šole. Obtožnica trdi, da je s po-
m.,č.iw    l<>   ol,..,...1a.,;t,   L-mofm,   hrnnil   srb-
sko zastavo v občinski hiši. To ni res. Ob-toževalne priče so tam naseljene Madjare in Nemce naščuvale proti srbski zastavi iu ti so jo hoteli z nasiljem doli odtrgati. To je razburilo Srbe in gotovo bi bilo prišlo do prelivanja krvi, da ni on — toženec — pomiril razburjenih ljudij na obeh straneh. Na to je drž. pravdnik Accurti stavil neka vprašanja do toženca. Toženec ni dal odgovora in ni niti pogledal drž. pravdnika. Slednjič je rekel, naglaševaje vsako besedo: »T e ni u ne dam nobenega o dg o v o r a« (Velika senzacija). Drž. pravdnik Accurti (v razdraženem tonu): »Potem bom konstatiral le nekatera dej- . stva«. Brauitelj dr. Šolar ič (sin tožencev): »Proti temu uložim pritožbo ničnosti". | Branitelj dr. TuŠkan je konstatiral, da je J v obtožnici rečeno, da je bil toženec v letu 1901 v Belemgradu in da je od leta •
»Tudi ti me pusti v miru!... Česa se bojiš? Neumen si!«
»Pomirite se!« je ponavljal Sagnard. »Kadar je človek v jezi, ne ve nič več, j kaj dela. Poslušajte: ako pokličem Feli- j cijo, obljubite mi, da boste mirni, saj veste vi, kakor jaz, kako je občutljiva. Umoriti | pa je vendar nočeva, kaj ne? — Ali se boste vedli, kakor treba?«                          i
- »Če bi bil prišel zato, da se vedem slabo, bi vam bil v prvem trenotku zavil vrat, vam z vašimi praznimi besedami vred!«                                                             \
Te besede*je izustil tako odkrito*in
bolestno, da se je zdel mesar zelo ganjen.
»Torej,«   je dejal, »poklicati hočem
Felicijo___A, kar se mene tiče, jaz sem
zelo pravičen človek in razumem, da se hočete pobotati z njo. To je vaša pravica.« Stopil je k vratom spalnice in potrkal. I        »Felicija! Felicija!« I        Nič se ni ganilo. Felicija, vsa trda od i strahu pred samo mislijo na to svidenje, | je sedela na svojem stolu kakor pribita | in je le še krepkeje pritiskovala otroka na svoje prsi. Sagnard se je začel vznemirjati.
»Felicija, pridi vendar, ne bodi nespametna. Saj je obljubil, ,da hoče biti miren,«
DOPISI
Iz goriške okolice.
Telovadno druitvo Sokol v Št. Andrežu vabi vse svoje člaoe k društveni  seji  v  nedeljo dne 25./4. 1909. ob 1. uri popoldne v dvorano g. P. Lutmau« radi društvenih razmer. L. Zavadlav, t. č. starosta.
»Kolesarsko društio Miren" \ Mirnu je imelo
v nedeljo 18. t. m. prvi ustanovni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen F. Lipuš, podpredsednik R. Faganeli, tajnik A. Faganeli, namestnik A. Pavletič, blagajnik V. Frletie, namestnik A. Franfieškin, prvi rednik F. Vuk, drugi F. Batjel, tretji K. Žigon, četrti J. Tomšič.
Naposled se je vendarle zavrtel ključ v ključavnici; ona se je pojavila na pragu in skrbno spet zaprla vrata, da bi bila otroka na varnem. Nastopilo je novo molčanje, polno tesnobe. Bila je vražja minuta, kakor je rad rekel Berru.
Damour je govoril v počasnih, zaple-tavajočih se stavkih, dočim je stal Sagnard pri oknu in s prstom dvigal enega izmed obeh kratkih belih zastorov, kakor da gleda na prosto: bržkone je hotel pokazati, da je zelo rahločutnega značaja.
»Poslušaj, Felicija, ti veš, da nisem bil nikdar zloben človek. Ti sama mi moraš pritrditi___No,, vidiš, in tudi danes
se ne nameravam pokazati takšnega, ka-koršen nisem. Najprej sem- vas hotel vse pobiti. Nato sem se vprašal, k čemu bi mi
to pomoglo......Raje ti dam na prosto
voljo, da izbereš, fcar ti drago. Kar boš" ti hotela, to naj se zgodi. Da, ker nama sodnije s svojo pravico ne morejo pomagati, odloči ti, kar ti je najbolj pogodii. Odgovori.... S kom hočeš iti, Felicija?«
Ona pa ni mogla odgovoriti. Razburjenje- jo je davilo ^a grlo.
»Prav«, je povzel besedo Damour, še vedno s tisiiin   zamolklim  glasom,  »ž&
vem, da hočeš ostati pri njem.......Med
potjo že mi je nekaj pravilo, kako se vse
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek m soboto ob. 4. uri popoldne ter stano po poŠti preje« mana ali v Gorici na dom posiljana:
vse leto.........15 K
*la     „.........10 .,
Posamično Vodiki« -.tanpjo 10 mu
„S0fiA" ima nblnlnj**- i/i«toe \>u\uL^"JJ$ noTftn" let i »Kažipot po Goriškem In Gradišlianskem" m d\<ib it s lotu , Vozni red železnic, parnikov m poštnih zvez".
\-nočnim vpitji ma upiaMiisho \ (»ospn*>ki «ilu i ;t v 7 I n.i(Nti \ (.onski T^kum1 \ fia!>is*,.k Ha naroČila brez doposlane, naročnine se ne oziramo
Oglasi in poslanice se lačunijo i)o.iSm-\ ivt ih de n4iuo 1-knt to \ J ki it U \ 3-hattl« > tsiki m-m \otki it \>) pu/«lbi Vkji čike flo^A^o''! — K. klimo in 'jpisi \ uiodinškem dolu '/<L>\*ws>ti Zi il'iko m vsubmo o^hbo^ odkl uij.iino -\ssifcb ot/^nui' t .__________________________¦""¦¦-_____'>-
\l Pevme. — (L e p e p o š tneraz-i mere.) Kako skrbi poštni urad v Podgo- I ri za dostavljanje pisem v Pe^mi, presega že vse meje. Takšnega nereda menda m na drugem poštnem uradu.   Poštne posi-Ijatve v Pevmo nele zaostajajo   temveč tudi izostajajo.   Na veliki petek sploh ni izšel poštni šel. Na velikonočni pondeljek so nam poslali kar tri poštne šele, ki so »precej v rožcah« razdeljevali pisma kar na debelo. Polovica se jili je poizgubila, ostala so dobili naslovljenci odprta šele čez par dni po otrocih. Sedaj je nastav- | ljen kot poštni sel neki mladenič, ki iz- I ¦ vršuje svoj posel skrajno pdvršno. Komaj I pozna hišne številke. Za dostavljanje pi- J sem v roke naslovljencem se sploh ne briga.   Še vedno se dogaja, da prejme na-slovljenec odpTto pismo iz druge ali tudi tretje roke. Da trpimo vsled tega nereda ogromno škodo, je umevno.   Potrpežljivost nam je že pošla. Zato zahtevamo z vso odločnostjo, da ukrene c. kr. poštno ravnateljstvo vse potrebno, in nam zagotovi  redno  in  pravočasno  dostavljenje | poštnih pošiljatev! Sicer pa menimo, da je že skrajni čas, da se reši vprašanje glede poštnega urada v Pevmi!
Domače vesti.
Slovensko gledališče v Gorici.   —
h veče r. (17. IV. 09) Grillparzer: »Prababic a*. Prvič par splošnih o-pazk. Tolikokrat smo že pisali o tisti čudoviti nerednosti našega občinstva, kateri menda ni nikjer jednake. Predstava je naznanjena točno ob 8. uri, a seveda ni še nikogar tam. Eden ne utegne, drugi ravno večerja in kaj vem še kaj. To je nekaj skrajno neumestnega. Mesto ob 8. se je začelo igrati šele ob -V^'! Potem seveda predstava konča precej pozno — sobotna prepozno, kajti do 12. ure se res malokomu ljubi sedeti tam. Torej — pridite točno! — Drugič ob.sk v celoti ni ravno povoljcn. V Gorici se redno zabavlja, da nimamo zabav; ne koncertov, ne gle-gledališča. No, enkrat v letu bi se torej ti »malkonlenti«- lahko pokazali — a takrat jih ni. Razmeroma je bil glavni kontingent ta dva dni d i j a št v o na stojišča; fotelji
cem bi svetovali, naj morda začno malo bolj točno, mogoče da bo vendar kaj pomagalo. Ravno tako naj tudi sufler govori nekoliko bolj tiho, ker |iiegov glas precej moti, posebno še ker o<ier za igralno o-sobje ni ravno izvrsten, kar se tiče akustike. Pomankljiv je posebno v tem, ker je navzgor odprt, glasovi igralcev se tako poizgabe, sliši se sufler in pa pogovori med občinstvom. Igralec se pač ne more popolnoma izkričati, zato pa bolj tiho med gledalci in tako se bomo že bolj razumeli. »Prababica« (Ahnfrau) je tragedija za velike odre, ki imajo večjo in bogatejšo sčenerijo in tudi boljše moči. Igra — vsebino je prinesla že »Soča« — bi po svoji vsebini morala vzbuditi kot pravi že Ari-» stoteles strah in sočutje. Zato pa je treba dovršenega igranja in dovršenega odra itd. Groze in trepeta, sočutja in strahu ni
izteče. Ne štejem ti v zlo, naposled imaš še prav. Jaz sem uničen in nimam ničesar, torej me ne ljubiš več; on pa te osrečuje, ne glede na to, da imaš poleg njega še mala dva....«                                        I
Felicija je plakala od razburjenja.
»Nimaš prav, da plakaš, saj ti ne očitam. Reči so se zasukale tako, kakor so, to je vse. In zato mi je prišlo na um, da te obiščem Še enkrat ter ti povem, da lahko spiš brez skrbi. Zdaj, ko si se odločila, te nočem več trpinčiti,.. Velja torej; nikdar več ne boš slišala govoriti o meni.«
Obrnil se k vratom; Sagnard pa, ki je bil zelo ganjen, ga je ustavil, kličoč:
»Ah, vi ste vrl človek, boga mi, da je resnica! To ne gre, da se ločimo kar tako. Obedujte z nama!«
»Ne, hvala,« je odgovoril Damour.'
Berru, ki se je že čudil, kako veselo ¦ se je izvršila vsa reč, ni mogel prikriti svojega ogorčenja, ko je tovariš odklonil vabilo.
»Pa vsaj kozarec vina pijte z nama,« je povzel mesar. »Kaj vraga, požirka se vendar ne boste branili pri nas?;«
Damour ni takoj sprejel. Počasi se je ozrl naokrog po obednici, ki Je bila tako snažna in vesela s svojim belohrastovim pohištvom; nato je uprl pogled na Felicijin
bilo v soboto opaziti, morda le tu pa tam j pri kakem strelu!       " "    "                   I
Gosp. Danilo kot grof Zdenko se je I potrudil po svoji moči.   Tudi tekst je ob- I vladal, na kar on včasi rad pozabi. Sko- I da le, da uloga ni zanj:   oiv in pa vitez I stare plemenite hiše to ne gre skupaj. Ja- I romir gosp. Nučiča je bil tu pa tam res S dober, posebno V, dej. 2. slika, kjer čaka j Berto v grobišču in mu dozdevni oče Bo- I leslav (gosp. Križaj) pove, kedo je njegov I pravi oče. Moti pri gosp. Nučiču večkrat I njegovo prehitro in nerazločno govorjen- I je. Druge moške uloge so bolj stranske. Igrane so bile tako srednje, v stilu manjših gledališč. Prt gospici Winterovi (Ber-j ta) grozno moti njen češki naglas, ki je za naše uho nekaj zelo neprijetnega. Dru-gači ie bila v maski in igri primerna partnerica gosp. Nučiču.   Posebno dobra je bila v IV. dejanju, ko prineso zabodenega očeta. —
V celoti je bila igra za naš oder dovolj dobro igrana, a kakor, rečeno pa naš oder ne spada. Potrebuje pač veli- I kega in obširnega ozadja, mogočne sce-nerije, nekoliko drugih igralcev in tudi do-I kai drugega občinstva.    .
" 2. večer (18. IV. 09.) M. Henne-Lttin:   »Sladkosti  rodbinskega, (življenja.«   Igra je francoska burka I brez kake posebne misli. Baron Ferillac, I star, izpit aristokrat, bi rad še užival slad* I kosti družinskega življenja.   Zato   oženi svojega nečaka z Anetto, katero ima za I vzor pridne in dobre žene.   V krogu teh dveh mladih ljudi, katere on denarno vzdržuje, upa doseči mir na stare dni. Ža-libog se mu ne posreči. Mati mlade žene je hud zmaj, ki je že svojega moža tako spravila pod noge, da ne sme nikjer nič govoriti. Povsod le spi.   Sedaj  hoče ta Ksantipa ustrahovati še zeta in tudi njegovega strica. Obe ženski skujeti zaroto proti možem, ravno tako oba moža proti ženam. Začne se hud boj, poln smeha in tudi resnosti, naposled zmaga moška odločnost.
Igra ima celo vrsto zapletkov in komičnih situacij. Občinstvo je bilo kolikor se je videlo prav zadovoljno — bilo ga je manj kot v soboto. Igralci so storili svojo uuiznosT in igraio se je Boljše Kot prvič. Škoda, da se tu pa tam komiko slabo razumeva, pretirava se do grobosti. Komika je tudi umetnost in kot tako se jo mora upoštevati. Ne prehrupno in divje, U^a naj se tudi v razburjenih scenah vedno dostojno in umetnosti vredno.
Gosp. Povhe je bil dober kot baron Ferillac. Občinstvo mu je večkrat ploskalo pri odprtem odru. Gosp. Nučič kot nečak je bil dosti boljši kot Jaromir. Žena njegova, gospica Kavcka, bi bila lahko dosti boljši, a ker kot Čehinja ne pozna gladko jezika, je včasi preokbrna in prisiljena, kar burki ni nikakor na korist. Zakonski par Thilandier — gos. Bohuslav in gos. Bukšekova — stariši mlade žene Anette je bil dokaj naraven. Mož pravi »pantofelheld«, ona pristna Ksantipa. Gos. Danilo in gospica Winterova sta imela le
solzni obraz, ki je izražal gorko, nemo prošnjo, in dejal:
»Da, naj bo vseeno,«
Sagnard je bil ves srečen. Vskliknil je:                 ¦'                     "                          \t_   ''•
»Brž kozarce, Felicija! Ni treba' dekle .....Štiri kozarce. Tudi ti moraš trčiti, tudi ti... Ah, prijatelj, to je lepo, da ste sprejeli; ne veste, koliko veselje mi napravljate. Jaz imam rad dobra srca; in vaše srce je dobro. Kdor ne verjame, mu jaz povem.«
Med tem je Felicija z drhtečimi rokami iskala v bufetu kozarcev in litra. Bila je tako zmedena, da ni mogla najti ničesar. Sagnard jej je moral pomagati. Ko so bili vsi kozarci polni, je trčila družba okrog mize.
»Na zdravje!«
Damour, ki je sedel Feliciji nasproti, je moral iztegniti roko, da je dosegel njen kozarec. Nemo sta se pogledala, z vso prošlostjo v očeh, Ona se je tako tresla, da je bil žvenket kristala podoben drobnemu škepetanju zob ob hudi mrzlici. Nič več se nista tikala; bila sta kakor mrtva, živeča odsihdob naprej le še v spominih.
»Na zdravje,«
In dočim so vsi štirje pili, sta se sredi grobne tišine zaslišala iz sosednje
čisto majhne vloge, a dobre so bile scene i s tistim belim psičkom. Gos. Molek kot I baronov sluga je zadel svojo ulogo prav I dobro.                                                     I
Splošno je bila burka »Sladkosti rod- I binskega* življenja« bolje vspela kot »Pra- I babica«, ker so naše razmere glede odra, I občinstva in tudi igralnih zmožnosti za I iahkejše igre bolj primerne kot pa za tež- j ko* mogočno tragedijo.                     -       i
Slovensko gledališče v Gorici. Danes v torek se uprizori psihološki igrokaz »Simone« od Catulle de Nion, ki je do-I segel v Ljubljani najlepši uspeh. Opbzar-I jamo na to novost pretekle sezone vse ljubitelje prave umetnosti. Glavne uloge igrajo gdč. W i n t e r o v a, g. N uč i č in ga. Bukšekova. Ostale večje vloge imajo gdč. K a v c k a, g. D a n i 1 o in g. Povhč. —
V  četrtek, dn6 22. aprila se igra | izvrstna angleška burka »C h a r le y e- j va teta«, ki je splošno priljubljena re-
I. per.toirna igra vseh večjih gledališč in vzbuja cele salve smeha. Trojica porednih I visokošolcev je v rokah gg. B oh u s 1 a-I v a, N uč i č a i n II i č i č a, večje uloge pa I imajo priljubljeni in nadarjeni naš komik j g. P ov h č, g. Danilo, g. Molek, iz-I med dam pa, gdč. W i n t e r o v a, ga. Bukšekova, gdč. Thalerjeva in J. gdč. Kavcka.
V  soboto, dnč 24. aprila se igra veličasten A. Guimerov igrokaz »V dolini« iz katalonskega kmečkega življenja. —
V  nedeljo, 25. aprila pride na vrsto izborna slovanska satirična veseloigra »Vroča tla.«
Beseda h gledališki sezoni. — Ljubljansko gledišče je napovedalo 10 predstav. Lani jih je bilo 9, ki so uspele po-voljno, dasi niso stale pod vodstvom in odgovornostjo ravnateljstva. — Letos smo storili torej še korak naprej, kar jamči, da bodo predstave tako dobre, kolikor le mogoče pričakovati.....
Kar se pa tiče obiska, moramo reči, da je bilo lani bolje že takoj spočetka. Letos pa je bila že druga predstava v nedeljo prav slabo obiskana. Ali naj bo to
jalabo  momcrijc  /-tt   celo  5>y/,oilU   aH   je   le
slučaj?! — Res je, da so bili prazniki, ki so rodbinam prizadeli izrednih troškov, toda pomisliti je treba, da se moramo tudi v takih razmerah raje malo žrtvovati nego da bi......postavili v nevarnost slovensko gledališče v bodočnosti. Kdo pa -bo hodil v Gorico prirejat predstave, ako je goriškemu občinstvu vsak izgovorček dober, da — ostane doma ali hodi v — kinematograf?! Posebno med uradništ-vom opažamo nepopisno mlačnost do vseh narodnih prireditev. Naj bo karkoli, vselej prav kričijo prazni prostori celo vrsto — odsotnih imen. — Ljubljansko gledališče zasluži našega priznanja, zato I vabimo naše občinstvo, da pripomore s I svojo navzočnostjo k moralnemu in gmot-| nemu vspehu te gledališke sezone ter zagotovi sebi tudi v bodoče dobre slovenske predstave.
sobe glasova otrok. Začela sta se bila igrati in sta se preganjala, kričeča in sme-joča se. Nato sta Jela tolči po vratih in klicati:
»Mama! Mama!«
.»Tako! Pa srečno vsi skupaj!« je dejal Damour in postavil kozarec nazaj na mizo.
Odšel je. Felicija je stala pokonci in vsa bleda gledala za njim, dočim je Sagnard spoštljivo spremil gospoda do vrat.
V,
Na ulici je začel Damour tako naglo korakati,   da mu Je Berru komaj sledil. Slikar je bit ves divji. Na bulvarju Des Batignolles, ko je videl, kako so se tovarišu sklecnile noge, da se je bledih lic se-| sedel na klop in se srepo zazrl pred sebe, I je razsul vse, kar je imel na srcu. On na j njegovem mestu bi bil meščana in meščanko vsaj oklofutal. Z ogorčenjem je gledal takole moža odstopati svojo ženo drugemu, brez vsakega ugovora.   Lep osel mora biti človek, da tako ravna; da, osel, da ne rečem česa hujšega! In navedel je primero, nekega drugega komnnarda, ki je našel svojo ženo kot ljubimko nekega zasebnika; no, in oba dva moža sta živela ' v družbi s svojo ženo in v najlepši slogi,
Ži slovensko Šolo i Krmlnu je volilo občinsko starešinstvo v Biljani v seji 17. t. m. znesek 20 K; razen teh so darovali po 1 K sledeči gg. Josip Šfiligoj, Anton Jakončič, Anton Prinčič, Franc Jakončič, Ignacij Sirk, Mihael Zamar, Alojzij Mavric in Izidor Ko Žlin. — Vsem darovalcem bodi izrečena srčna zahvala. Skupni znesek 28 K se je odposlal družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
SnriOl kOSI. — V Sovodnjah je umrla stara 85 let gospa Terezija Pavletič roj, Kapelan. Žalujočim rodbinam naše sožalje!
Izlet Tržačanoi nt Gregorčiče? grob se bo vr šil dne 30. maja t. 1.
.PodptnifSi društvu za slov. visokotslca na Du
naju je dp^ld' novih prispevkov   v   znesku   K
49910 C^Iovenci,   podpirajte visokošolce
Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, višji
< revident j. $T v   p.,   Dunaj   M/3,  Iieisner
j strasse 27.   *
j         Za družbo SV. C. In M. je  nabrala gospo
I dična A n a Č r n e t i č pri ljubljanskih strel cih 7 K 40 v. Hvala srčna pridni g.čni na-birsteljici in p. n. darovalcem!
Ail MS ? — Iz Baske doline nam pišejo, da se Širi tam govorica, da je neko posestvo v E. prešlo v roke nekega zagrizenega La-hona ter da je mešetaril neki Slovenec. Več radovednežev vprašuje tem potom, kaj je resnice na tem ? Prosimo odziva.
KOBlIlft BI KraSU. — Kakor čujemo, bo t se že pojavile z gorkimi dnevi kobilice, ki I pretijo napraviti na Krasu zopet veliko škodo. I Kmetovalci naj se poslužijo vseh pripomoč-I kov, da se rešijo bližajoče se nesreče, vlada I pa naj tudi krepko pomaga! I         »PftSletSflJ* litji".   —  O. c. kr, deželno
J sodni svetnik M. Primožič v Tolminu jo j predaval na zasebno obrtni šoli v Tolminu o j »poslednji volji". Svoje predavanje je obelo-j danil sedaj tudi v posebni brošuri. Brošur« j je pisana prav poljudno ter pride jako prav j kmetskemu prebivalstvu.
FffllCO Javnosti je dovolilo naučno mini sterstvo za prvi in drugi razred Šol, katere imajo sestre „Notre Dame" v Gorici v ulici sv. Klare. Šole so seveda nemške.
Zadnji »Prlmerslll llSt" je vendar po dolgem, dolgem času govoril resnico. V uvodnem članku stoji doslovno: BV cerkvi naj bodo temeljiti govori o verskih resnicah, da dobo ljudje trdno versko prepričanje. To pa ne zadostuje še. So še drugi nauki, ki ne spadajo v cerkev na pr. o državi, deželi, občini, Darodnosti, zgodovini, o volitvah, o dav kib, o društvih, o gospodarstvu, kmetijstvu, zadružništvu i. t. d." Te besede tudi mi podpišemo. Govor o- volitvah, o društvih, o zadružništvu n e s p a d a v c e r k e v. To mi vedno trdimo. Toda to je pri klerikalcih le teorija, praksa pa je ravno nasprotje temu. V praksi se agitira, se poveličuje klerikalna društva, se daja raz prižmeo sploh nauke, ki teoretično ne spadajo v cerkev. Ali naj navedemo konkretne slučaje? Ne, ker b* morala imeti potem „Sočaa dvojno prilogo. Le razvijajte pri poučnih tečajih najlepše teorije, praktično nimajo pomena, in zdi se nam, kakor da bi se ga šel „nažehtattt kak veren poslušalec g. dr. Breclja koj po njegovem predavanju o »škodljivosti alkohola". —
Vse se naposled uredi, samo da se človek ne da voditi za nos; on pa se je dal v tej komediji speljati, to je očitno!
»Ne razumeš me,« je ugovarjal Damour. »Še ti me pusti, ti nisi moj prijatelj.«
»Jaz da nisem tvoj prijatelj? Čemu pa sem storil toliko zate? Pomisli vendar malo. Kaj bo s teboj? Žive duše nimaš, na cesti si, pogineš kakor pes, ako se jaz ne
zavzamem zate----Jaz ne tvoj prijatelj!
Če te pustim tukajle, ti ne preostaja drugega, nego da vtakneš glavo, pod pazduho, kakor kure, ki so se naveličale življenja.«
Damour je obupuv. zamahnil z roko. Preostajalo mu je res edinole še to, da skoči v vodo, ali pa počaka, da ga pobero stražniki.
»Torej!« je nadaljeval slikar. »Jaz pa sem tako zelo tvoj prijatelj, da te popeljem nekam, kjer boš imel postelj in skledd zastonj.«
In vstal je, kakor da se je nenadoma odločil. Nato je šiloma potegnil za sabo tovariša, ki je jecljal?
»Kam pa? Kam? Kam?«
(Pride še.)
N. D. 0. » 60fiC. — V nedeljo so je Vršil dobro obiskan sestanek skupine železničarjev. Bilo je govora o raznem ofganizač-neffl delu, slišalo pa se je tudi več lepih be-lse(i o Wieserju. N. D. O. prireja večkrat take ostanke, ki so za organizacijo velevažni.
Laži 0 Kobarldclh trosijo v svet razni nemški časopisi. Pravijo, da so bile na Veli-bouoCui p"onedelj«E?v\TOar^ dliche Kundgebungen", da je godba" igrala srbsko himno „unter stiirmischem Beilall" •td __ Kako so iznajdljivi Nemci, kadar hočejo navzgor denuncirati Slovence) —- Če bi bili oficirji ostali lepo mirni-fla. .svojjji sedežih, pa bi ne prihajale sedaj v svet take lažnjive vesti. Njim se imamo pravzaprav zahvaliti za nje. — Srbske himne se ni igralo. Kadar pa godejo ali pojejo kje ultranamške pesmi pDie Wacht am Rkein" ali »Heil dir tat Siegeskranz", takrat avstrijski oficirji nič ne demonstrirajo, marveč so lepo mirni «— slovanska junaška pesem, ta je nevarna!
0 ilofi »le!il5!iB prt splošni-In m'i\ volil pTIVlei govori v »Gorici" neki »jen dopisnik h Cerknega. Seveda namiguje, kakor da bi bila ti vloga taka, da bi bilo treba jo obsojati. Klerikalci so pač nepoboljšljivi lastniki. Kjer oni največ grešijo, tam največ lažejo o »liberalcih". Za splošno in jednako volilno pravico za državni zbor m je zavzela v deželnem zboru prva narodno napredna stranka po svojem poslancu Al. Štreklju. Potem šele so prikimali klerikalci. Mi smo bili vedno za pravo splošno jn je4nako volilno pravico, obsojali pa smo namene, katere so imeli naši sovražniki s tako volilno pravico. Kaši poslanci so se tudi v državnem zboru borili za pravo splošno in jednako volilno pravico ter zahtevali za Goriško razmeram odgovarjajoče število poslancev — dr. Gregorčič pa je tisti slavai mož, ki je privolil brez drugega v to, da ima ©na tretjina prebivalstva na Goriškem, Lahi, tri poslance, kakor Slovenci, ki tvorijo dve tretjini prebivalstva. Dopisnik v ^Gorici* naj govori o ulogi, katero je igral Gregorčič pri splošni in jednaki volilni pravici na škodo in sramoto Slovencem 1
Lovske In strelske drašlvo zi Soriško je sedaj
v položaju vsled podeljene državne podpore irapričeti izvrševati avoj namen. V dosego tega ustauovi, kjer se priglasi nad 15 članov, podružnice po deželi ter jim podeli potrebno strelno orodje, da si člani napravijo mala strelišča za streljanje z vojaškimi puškami na kapice. — Naprava takih strelišč ne zahteva skoraj nikakih stroškov in je vsak le nekaj zavarovan prostor za to pripraven. Nabava streljiva je tudi tako po ceni, da ne pride skoraj v poštev. --- Vabijo se torej mladeniči in možje, ki imajo veselje do streljanja, da pristopijo kot udje podpisanemu društvu. — Društvo ni politično in ima namen vežbad člane v lepem in zdravem športu — streljanju ter negovati in podpirati lovske interese članov. — Praktičen pomen l<a ima to streljanje za mladeniče, ki jih izuri v rabi pušk, predno oblečejo vojaško suknjo in jim s tem pozneje olajša vojaško službo, možem bo pa mogoče povzročilo katero olajšavo pri orožnih vajah, ne glede na to, da je streljanje lepa in cena moška zabava, —t Poživljamo somišljenike, ki ustanavljajo podružnice, da sporočijo odboru čimprej nabrano gradivo, da se podružnica koj ustanovi. Lovski in strelski na zdar! — Odbor ^Lovskega in strelskega društva" v Gorici.
Sidli hazardliR Igralcev je zasačila policija v Gorici ter jim seveda vstavila prepovedano igro. Zapisala si je tudi njihova imena; čaka jih primerno plačilo. Igralci so Lahi.
DruitlO t&blkariur)l! na Primorskem bo imelo dao % maja t. 1. ob 3. pop. svoj izredni občni zbor v hotelu Treh kron v Gorici.
Na dnevnem redu je: 1.) Sprejem do-Šlecev po predsedniku. 2.) Poročilo o letnem delovanju društva. 3.) Blagajniško poročilo. 4.) Nadomestna volitev člana ravnateljstva in društvenega tajnika. 5) Predlogi' 6.) Slučajnosti. Prosi se, da se tobakarnarji udeleže tega občnega zbora v kar najobilnejšem številu.
Vojaška godba bo svirala danes pop. od 5V* do 6l/8 v mestnem vrtu.
Pijan || prišel v nedeljo pop. v neko sladčičarno v Gosposki ulici 58 letni Ivan Gril, doma tam okoli Konjic na Štajerskem; nadlegoval je prej ljudi po cesti, potem slaščičarja. Policija ga je s težavo spravila na varno, Pri njem so našli 2 & Gril je brez "tožbe in brez stolnega bivališča.
Zveza narodnih društev.
V esellca V Dol. Vrtojbi, katero je priredila v nedeljo tamkojšnja »Čitalnica", je vspela povoljno ob dobrem obisku. Pevci, ki so nastopili, so rešili dobro svojo nalogo, kakor tudi- je bila igra dobro igrana. Veselice v Dol, Vrtojbi vspevajo  vedno  dobro;  tako naj bo
Tnjmko-OuTtoe in gospodarske vesli.
Trgovsko in obrtno društvo je imelo v nedeljo nad dve uri trajajoči občni zbor, katerega se je udeležilo 30 članov. Zbor je prinesel potrebno jasnost o dosedanjih težavah V društvu in o bodočem delu. Pokazalo se je, da društveniki živo čutijo potrebo take organizacije, ki naj svoje delovanje še razširi. Novi odbor je porok, da bo društvo hodilo po pravi poti. — Druš-veni urad posluje od 9—12 in od 3—6. V uradu je stalno g. Gregor Šubic, c. kr, noddavkar v p. — Več bomo poročali.
Hranilnica in posojilnica v Podbrdu1
bo imela svoj občni zbor dne 25. aprihi1 1909. ob 3 popolndne v svojih prostorih.
»Oho" — kaj Pl tO? — Sprehajalci po Korsu nehotd obstajajo pred novo, trgovino obuval in pokrival zraven krasne Au-derwaldove trgovine; to luksuriozno trgovino je priredil g. Medved. — Da bi le bilo obilo vspeha izredne podjetnosti 1
HflV lirir ill Zlatarv fiOliCl. — V bMi Medvedovi trgovini Čevljev Mnihovgrfcdskih se je vtaboril nov u r a r in zlatar, naš rojak z Bleda. — Upamo, da bo tudi to podjetje Gorici v časti Prirejeno je že tako, kakor zahteva soglasje z ostalimi na Korsu.
Nota Sladšlčlffll I BorlCl. - • Gospod Karo! Draščik je priredil poleg pekarije v svoji hiši na Komu tudi sladčičarno povsem moderno in tako ukusno, da dela čast goriškemu mestu. Vsled nove ceste je dobila hiša tri fronte, zato je tudi sladčičarno naravnost impozantna. — V tem oziru smo bili doslej vezani na tujce, odslej pa se lahko naši ljudje poslužujejo pri domačinu.
Hafet „Zlati Jelen" se prenovlja, potnlaja in lepo pripravlja na poletno dobo. Vrt bo prirejen ta teden; razsvečava bo docela nova, — Z godbenim paviljonom bodo odslej vsi, prostori veliko bolje uporabni za velike veselice. — Vabimo naše občinstvo, naj ne pozablja, da je, to edini večji Jprostor, kjer . se lahko shajamo, a-li treba je podjetje — stalno podpirati.
Nota Anderv/aldeva trgotlna v hiši »Centralne pos." je tako lepo urejena in založena, da imponuje tudi vsem tujcem, ki prihajajo v Gorico in občudujejo krasne izložbe. — Tudi med Goričani se omenja ta trgovina kot — nov velik napredek. Prav! Vidimo pa, da razne bližnje rodbine zahajajo raje drugam, med temi so take, ki bi morale same pripomoči, da ohranijo prostori tiste hiše svojo vrednost. Bolj oddaljenim ni zameriti, ako so bolj komodni, bližnjih sosedov pa je naravnost dolžnost, da ne govore o napredku, marveč po svoje tudi napredek podpirajo.
Nemška baika i Trstu. — Osrednja banka nemških hranilnic v Pragi je otvofila v Trstu svojo podružnico. To je prva čistokrvna nemška novčarska lastovica ob Jadranskem morju.
Državna pokušnja vin na Dunaju, ki jo priredi društvo za varstvo avstrijskega vinogradništva in se jo je nameravalo ob-drževati 15. in 16. t. m., morala seje radi raznih zaprek preložiti na 13. in 14* rriaja.1
To društvo, ki šteje okoli 6000 č!en,ov: iz vseh vinorodnih avstrijskih dežel, je čisto nepolitično in stremi le za tem, da bi povzdignilo vinogradništvo in dobilo odjemalcev vinskih pridelkov.
Slovenske dežele zastopajo v društvenem odboru: Josip grof Barbo-Wixen-stein, posestnik na Rakovniku pri Ljubljani; dr. Alojzij Faidutti, stolni prost, državni in deželni poslanec v Gor-ici;, dr. Janko Hočevar, posestnik in državni poslanec v Krškem; profesor Matko MandiČ, državni in deželni poslanec v Trstu; dvomi svetnik Friderik Ploj, državni poslanec; Alojzij Štrekelj, državni in deželni poslanec v Komnu.,
Sedež društva je v Kremsu ob Donavi , letnina društvenikov znaša K 2, za katero dobivajo jako poučen mesečnik »Mit-teilungen des Vereines zum Schutze des osterreichischen Weinbaues an seine Mit-glieder,« Pristop je prijaviti društvenemu
blagajniku pod naslovom:, DrvHermann Kaserer, Dozent an def Hochtchlte ftir Bodenkultur,   Wien XVIII. Vinzenzgasse
is.;
Deset erarnih konj bo na prodaj 22. t. m. ob 10. dop. na živinskem trgu v Gorici.
Razne, vesti.
i Bienerthova vlada proti slovenskemu- narodu. — Pred Kratkim je vlada imenovala člene za industrijski svet. Na Ko-ro|k^m> Štajerskem in Primorskem niso volile ¦ tozadevne korporacije niti enega Slovenca. Istotako tudi vlada ne. Na Kranjskem je volila trgovska in obrtna zbornica predsednika Slovenca Lenarčiča. Mislil bi človek, da bo vlada tudi na Kranjskem dosledno izvajala isto načelo kakor v drugih pokrajinah, in da bo temu pr!imeqia: imenovala vsaj za Kranjsko ka-,k6r svoja zaupnika dva Slovenca. Ali ne I .Bjenerthova vlada je imenovala tudi za '.Kranjska" Uva nemška nacijonalea in sicer zfuMoga Samassa in delničarja kranjske industrijske družbe Noota. — Vidi se na vseh koncili in krajih upliv germanizacije, kakor še nikdar huje.
Preganjanje narodnostnih učiteljev na Ogrskem. — V petkovi seji ogrskega državnega zbora je pravosodni minister podal izvestje o učiteljih, rroti katerim so dbtafcti na temelju zak. člena. 27 iz leta 1*907. uvedle disciplinarno preiskavo v letu 1908. radi nedovoljnega znanja ma-djarskega jezika. V preiskavi je 182 učiteljev.
Armadno povelje cesarja. — 17. t m. je objavil dunajski uradni list armadno povelje cesarja. Cesar omenja, da so zopet nastopili mirni odnošaji, ki omogočajo odpust reservustov. Vsem poklicanim reser-vistom izreka cesar priznanje na točnosti, s katero so se odzvali pozivu pod orožje. Istotako izreka cesar vsem četam, zavodom in njih zapovedništvom zalivalo za službo vršeno v težavnih razmerah.
TurtM konzulati 1 Bosni In Hercegovini. — Turška vlada osnuje še tekom t. 1. 4 konzulate' v Bosni in Hercegovini: v Sarajevu, postaru, Banjaluki in Dolnji Tuzli. * ; Ha avstr. onr. konzulat 1 Kollnu ie prišel •pretekli teden 36 leten ogerski rudar ter izpovedal, da je dne 15. dec. v svoji domovini blizu vasi Peč umoril nekega moža, ga oropal, zakopal v gozdu in da mu vest ne da miru, vsled česar hoče najhujšo kazen prestati, samo da se reši notranjega . očitanja. Rudarja so zaprli. O umorjenem možu se.je domnevalo, da se je izgubil.
DefOtnor 1 Trstu. ¦— Aretirali so neko Marijo Samso iz Hrvatske, ki se je priznala krivo detomora.
i Štiri svedrovce so aretirali v Trstu, v no« vembru lani so ulomili svedrovci v „Banca mobiliare" ter odnesli 55.000 K. Policija je i zaprla sedaj 4 sumljive ljudi, ki se pišejo sArtur Prelc, Rikard Luis, Jos. Tien in Ivan Milic. Pri teh so našli razno ulomilno orodje in se sumi, da so ti izvršili ulom v omenjeno banko. —
Vlak je adtrill v Trstu liMetnemu Francu |j Bajcu obe roki tur mu razmesaril spodnje 1 telo. Bajec je služil v neki žganjarni. Sumi j' se, da bi se bil utegnil zgoditi samomor.
Pri Si. Andreju 1 Trstu so potegnili iz morja
g truplo  mornarja   Antona   Luceo iz Šibenika,
katerega je bila strašna  burja 23. jan. vrgla
v^morje. „
^t   Znani frincoskl slikar iu karikaturist Dus-
sercliin se je v Parizu ustrelil. !:b ' pljjnsil Obsije«. — V petek je končala obraVnava proti Siczvnskemu, morilcu namestnik«: grofa Potockega. Enoglasno je bil spoznan krivim umora in obsojen na smrt Priporoči se obsojenega  milosti cesarja.
. Bnevnik s. 500 stranmi za dva vinarja. Francoska vlada izdaja tak časopis. Vsak dan ie tiskanih 500 strani, vsaka stran ima 4 kolone. List se imenuje »Journal officiel«. Prej je ta list še precej drag bil. dokler se ni zavzel neki socijalistični poslanec za brezplačno izdajanje tega lista. Njegov predlog ni bil sprejet, pač' pa se je določila cena listu 2 vinarja za številko. Vkljub temu se ta list prav malo prebira, ker nobeden noče takega zavoja papirja vlačiti domov.
Alfabetivfrancoski aranidl. — »Petit Journal« poroča, daje bilo 1. 1905. izmed 321.000 lekrutov 10.844 analfabetov, a 1. 190Jv\?x|^; izmed 341.000 r- 11.062 analfabetov*: K^<
Ljubljanske občinska volitve so pričele včeraj z volitvijo HI. razreda. Izvoljeni «o bili kandidatje narodno-napredne stranke in sicer so dobili: Pavšek 835, Bevgant 847, Primožič 727 glasov. Socijalni demokratje so dobili: Etbin Kristan 200, Mlinar 248, (^ilbar 248 glasov. ~ Nekaj glasov se je razcepalo.
„ŠtO Čutiš, Srblne Mnln. »Ljubljanskemu Zvonu" je kranjska deželna vlada prepovedala peti pesem: „Što čutiš, Srbine tužni".
Slavna razprava proti obtožencem radi snemanja nemških aH dvolezlčnlh napisnih tabel v septembru
lani v Ljubljani je pričela včeraj pred tamkajšnjo okrožno sodnijo. Obtožencev je 22. Razprava bo trajala več dnij.
Avstrijska kultura v Bosni. — Avstrija j.e v teku časa ustanovila v Bosni 266 orožaiskih postaj z 2300 orožniki in 230 šol s 568 učitelji. Ena šola pride na vsakih 182 km, a mnogo otrok ima do najbližje Šole večkrat 15—20 km. Razmerje med učiteljstvbm in orožniStvom je 1:4
Dvanajst let |e minilo včeraj, odkar je do smrti blanlral Jezuite znani Leo Taxll, kateri je pod pokroviteljstvom raznih škofov in upiraje se na neumnost nemških, francoskih in italijanskih klerikalcev izdajal skozi 12 let neverjetna razkritja o framazonih. Razne bajko o neverjetnih dogodbah s hudiči so uporabljali jezuiti proti vsem neklerikalcem. 19. aprila 1897. je pa pred veliko množico v veliki dvorani geografskega instituta na Boulevardu St. Oermain Št. 184. izpovedal Leo Tafcil, pravzaprav se je imenoval Gabrijel Jogand Pages, da se je norca delal In da ni verjel, da bodo jezuiti tako strankarsko zaslepljeni in verjeli vse njegove neumnosti o hudičevem repu, o bogokletnem delovanju framazonov, o vražjem krokodilu, ki igra klavir itd. To je bila največja blaraaža ne samo v 19. tito-letju, pač pa v daljši dobi.
»Vldenskjf denelk«, dunajski čUKillst, poroča o sklepu delegatov dunajskih Čehov, da se otvori najkasneje začetkom šolskega leta 1910/11 čefiko Brednjo Šolo na Dunaju.
10.000 rabljev odškodnini za Avstrijca obilre-
IJeneflS ni ruski maji. - V decembru 1905. je bil tehnik Celevic, sin notarja v gališkem obmejnem kraju Uhno\v, obstreljen od nekega ruskega obmejnega vojaka. Colevič je padel, ruski vojaki so ga pobrali ter prenesli na rusko strun. Po dolgem trudu šele so dobili Btarisi biutt nazaj. Vrfiila 00 je pravda, ki jo končala s tem, da je plačala ruska vlada odškodnine 10.000 rubljev.
Dogodki na turškem.
Po novejših poročilih so Mladoturki zo- -pet gospodarji položaja. Vedm bolj se kaže, da je bila revolucija zasnovana od sultana Abdul Hamida samega. Sultan pogreša tiste lepe čase, kc je imel državno blagajno na razpolago ter je jemal iz nje denar za svoj harem, uradniki in Častniki pa so čakali zaman na svoje plače.
Iz Soluna se poroča, da v Makedoniji so Turki popolni gospodarji položaja. Okoli 200.000 mož je pripravljenih za pohod v Carigrad. Mladoturki silijo na to, da se gre v Carigrad ter odstavi sultan*. — Na železniški črti Solun-Carigrad > Miiavjjen ves promet. Črta je na razpolago ie prevozom vojaških čet. Predstraža solunskih čet je prišla e'«>ro pred Štambul ter zasedla muni-cije eno uro pred Carigradom. Sodi se, dr se mladoturšks čete polastijo Carigrada brez boja. V Carigradu je velikansko razburjenje, ker vse sluti, da gre za sultanovo .glavo.
• Ko je hotelo poslanstvo k Carigrada mladoturške čete pomiriti, so vprašali poslance: ali ste prinesli s sebo^ glavo starega (t. j. sultana)? Dokler je ne prinesete, se ne F )gajamo.                                         -'      ¦'
Načelniki generalnega štaba so pristopili k MladotUrkom. Nekatere brzojavke trde, da misli sultan odstopiti, druge pa, da nima volje,' udati se.
Odposlanstvo turške zbornice se pogaja z mladotorškimi četami. Če bo kaj vspeha, za to je malo upanja.
Ruska vojna mornarica hoče skozi Dar-danele. Črnomorska eskadra se nahaja blizu Boepora. Dardanele so velevažne kotzapadna vrata do Carigrada ter. imajo veliko trgovsko in vojaško važnost. Le e dovoljenjem porte morejo ruske ladije skozi Dardanele. Ako .pojdejo sedaj Voske vojne ladije skozi, bo ena ro^narodna pogodba več razveljavljena, in sicer na korist Rusije.                  ;    Y
W^$^^^^^^^ trde/ da je
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stans 60 vin. Akoje oglas obsežnejši se raBona za vsako besedo 3 vin. NajprlpmnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko JemanjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželTfln celo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirafo. Skoda ni majhna.
ftflife en v najem soba s prostim vhodom IIUM od za 20 K mesečno. Kje, pove upravni-&tvo.
I    Rogaški   ,™Na!Bltin,
. •     .   fg lahko prebavo ter „l6IHp6l VPBlBC  ureja presnovo.
Zaloga pri flnt. 3ereiiču in fl. Seppenhoferiu u Gorici.
Br. 932.                                                 !
Razpis dražbe.
Ker se pri današnji oddajni obravnavi ni sprejela- nobena ponudba za zgradbo. novega šolskega poslopja v Kalu, se razpisuje nova zmanjševalna dražba za to stavbo.
Skliena cena je 27.506-— K.
Načrt, preudarek in stavbeni pogoji so na ogled v tukajšnjem uradu v navadnih uradnih urah.
Rok za vlaganje pravilno koleko-vanih pismenih ponudeb poteče dne 20. 1. m. ob 10. uri predpoludne.
S ponudbami treba vložiti 5 odstotno varščino.
C, ki\ okrajni šolski svet. V Gorici, dne 17. aprila 1900.
SUKNA
in modno blago za obleke
priporoča Jlrma
Karel Kocian za^no
y Hlimpolcil na fiefkeni
Tvorniške cene.
Vzorci iranko.
Največji dobitek/ Mark 600.000
Naznanilo
sreče.
Zavitke jamči država
Vabilo k udeležbi
===== dobitnih šans =====
pri denarni loteriji, za katero jamči država Hamburg in pri kateri je
9 milijonov L41.476 Rlark dobitkov.
Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark
oziroma: Mark MO.OOO » 550.000 » 540.000 » 530.000 » 520.000 * 515.000 » 510.000 » 305.000 » 303.000 »     302.000
glavni dobitki po: Mark 300.000 »     200.000 *     100.000
60.000 »       50.000
45.000
40.000
30.000
20.000
15.000
10.000
i. t, d.
V celem obsega loterija, katera je v 7 razredov razvrstena 100.000 sreCk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora z gotovostjo zadeti približno  polovica vseh srečk.
Dobitki se višajo z vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek I. razreda 50.000 Mark ter 7. na 600.000 M.
Cene sreCkam I. razreda so .iedcCe:
Cela srečka           Pol srečka           t "trt srečka
B. 6 ali K 7      M 3 alt 350 &     I Prti50 aU 175K.
Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katore razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovr-genem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral še-lc zahtevati.
Dobitki se izplačajo takoj.
Oglasiti so je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do
30. apriia
na naslov:
Samuel Heckscher senr.
BankgeschUft v HAMBURGU 36.
.................................. Izrcžite!   .............
Naročilnica za g. Samuel Heckscher-ja, sen, Bankgeschiift, Hambarg 36.__________
Pošljite mi Moj naslov.....
(celo srečko za M fr - (K 7 - ) {pol . » » 3- (K 3.50) lČetrt     t       » > 1-50 (K 1-75}
Denar poSiljan v pismu |
po nakaznici    >   kar ne velja prečrtajte! pošljite po povzetju!
f.Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlil, Gosposka ulica ftt. 7, I. itadstr.) — Telefon št. 78.
Račun postne hranilnice Štev. 837.315.
V skupni seji nacelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilno vloge se obrestujejo po 4 7, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilce vloge ee sprejemalo od vsaKo^ar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5%%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s G%.
Stanje 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.55077. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiS: 112.328 —
Pozor!   Slouensko podjetje!   Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča ta II. fetr. 1809.,
i po oiirjia * nfataa trpita
Franc Souvan sin.
v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22
v Ljubljani.
Orkesfrijoni
Lahko navijanje. ¦=z Igra kakoršenkoli komad točno in lepo. z; ~ Najugodnejši plačilni pogoji.
Zastopstvo za Primorsko
Rajmund Kren - Gorica
ulica Testro.
Denar prihrani, kdor kupi izgoltvljeno pohištvo pri
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmb domačo obrt in  industrijo,  ker brez te bomo Slovenci  za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
»iste pspftje! Pofflajte ilo iz te Ue tovarne! Mete je izvrsten. Cene običajne!
Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem
Poskusite in sodite!
Svoji k svojim i
Zlata jam za ift gostilničarje m restavraterje
so priljubljeni
Ani Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14  j
(v lastni hiši)              j
kateri imr v zalogi najbogatejšo  I
izbere pob ^va ?seh glego? za  f
?sat stan, yiipf03tega la naj«   S
finejega izdelka.              j
Daje tudi na obroke. J
Lastna delavnica     i za tapecirano pohištvo, i
Cene brez konkurence.
Različna pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.