Str. 2 „S L O y E N K A St. ß Zabavna črtica. z velikim darom odlilioval je Stvarniij človeka pred živaljo z darom jezika, a vendar nanese življenje dosti- krat tako, da nam v razkritje naše duše ne zadošča živa beseda ali pa se je ne smemo posluževati.... Te nedo- statke znal si je pa ublažiti človeški duh posluževaje se lepili umetnostij, tako da si je n. pr. osvojil godbo in petje za pravi pravcati jezik svojega srca. Vsa čast pa v tej stroki ljubezni, katera je nedosežna v iznajdljivosti sredstev v dosego zaželjenih smotrov. Saj poje pesem, da je bil Bog zapovedal vsem strastem, naj pridejo na izpit, kako služijo ljudem. Ljubav sicer ni dobila odlike, a v pesmi pravi : Glavico pa ljubav pobesi In prostodušno se uda ; Pojnagati pač vselej ve si. Računati pa najmanj zna. Ali je še dandanes tako naivna, prepuščam v raz- iskavo in sodbo slovenskim mladenkam, kar se pa do- staje trditve „Pomagati pač vselej Te si", Tretrebamo sicer nobenih dokazov, a omenim naj le nekatera znamenja, s kojimi govori ljubav z ljubavjo. Najvažnejšo ulogo pač igra cvetica, častno mesto zavzema naš „zelen rožmarin", ki ,ima svoj duh, naj bo zelen ali pa suh", simbol ne- venljive zvestobe. Potočnice — nemške spominčice — pa naš narod ne pozna v pomenu „Vergissmeinnicht", saj kolikor je znano meni, ki sem zrasla in delujem med narodom. Štiri ali večperesna deteljica je tudi v narodu priljubljena za nežen pozdrav. Dekle jo da pri slovesu skrivši fantu, to je, da on nič ne ve, to mu je sreče- nosno, kakor je sploh večperesna deteljica znamenje sreče. Pa kaj še čem naštevati več cvetic? Mlada bralka, saj sama najbolj veš, koliko pisem z najrazličnejšimi .bo- taničnimi gesli' šlo je skoz tvoje roke, kolikrat posku- šala si na sprehodih v svojej mladostnej naivnosti in lahkovestnosti z znano cvetico : me ljubi, me snubi, me vara itd..... Z manjšo naklonjenostjo ponaša se takozvana „Mar- kensprache". Znamka je na različnih mestih zavitka in T različnih legah bogatega pomena. Ravno tako dežnik, ki se nosi lahko na najrazličneje načine. Velicega pomena je pa osobito na plesih... pahljača. Po hitrejem ali mirnejem pahljanji sodi se lahko na tre" št. ()¦ „SLOVENKA" Str. ^ notno duševno stanje, hudomušncji pa trde, da se go- spice navadno hitreje pahljajo, nekako nervozn'» kakor človek, ki česa pričakuje, kar si tolmačijo po svoje, da je namesto besed: »Nimam ga, nimam ga!"... Gospe pa l)olagoma s prijetno gotovostjo : „Imam ga, imam ga!"' Koliko srečnili pogledov vjelo se je že ,za hrbtom* mol- čljive pahljače, katera žal hladi le žareča lica, Često pa razžari in razburka budeče se srce. Pozor deklica !... in če te morda hoče učiti kdo na plesu .Fächersprache" in ti konečno zapiše na pahljačo — drug jezik pomaga drugemu — besede : „Lepe so tvoje temne oči. Dolgo v nje gledati varno ni" vzemi mu pahljačo, pa se pravočasno skrij za njo! Marica II.