Casopis Cinkarne Celje, d. d. Letnik: LXX, december 2024 Številka: 2/328 Glavna in odgovorna urednica: Barbara Rozonicnik Izdajatelj, naslov uredništva in tisk: Cinkarna Celje, d. d. Kidriceva 26 p. p. 1032, 3001 Celje telefon: +386 (0)3 427 61 01 e-pošta: vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si Glasilo podjetja Cinkarna Celje, d. d., najdete tudi na spletni povezavi: www.cinkarna.si/o-podjetju/aktualno/publikacije Oblikovanje: Cinkarna Celje, d. d. Tisk: TISKARNA GOLC, tiskanje in vezava, d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša ali slogovno predela clanke. Cinkarna na svetovnem vrhu 4 TiO2 World Summit na Dunaju Trajnostna strategija Cinkarne Celje do 5 leta 2030: Naš kompas za prihodnost Prenos znanja v PE Titanov dioksid – 6 modrost preteklosti je moc prihodnosti Andreja Krajnc Žunic: »Ker imam izkušnje in energijo ter rada delam z ljudmi in izzivi, 7 sem se odlocila, da se pridružim Cinkarni.« Pridobili prestižni certifikat ISO 10 50001 – sistem upravljanja z energijo Proizvodnja elektricne 14 energije s parno turbino Uvajanje Sistema odlicnosti 16 v Cinkarni Celje Mali koraki, velike spremembe: 23 Naša pot k boljši prihodnosti Nepozaben novoletni 26 zakljucek za zaposlene Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci! Ponovno smo pred najlepšim delom leta, ko se cas po vrvežu ob prihajajocih praznikih vsaj za trenutek ustavi. Za Cinkarno Celje je še eno poslovno zelo uspešno leto. Odlicni rezultati so posledica skupnih prizadevanj, k cemur so pripomogle boljše cene pi­gmenta titanovega dioksida in porast povpraševanja evropskih kupcev zaradi zacasnih protidampinških ukrepov v juliju. Vlagamo v programe, ki kažejo po­tencial rasti, z naložbami sledimo zniževanju opera­tivnih stroškov, zagotavljanju rentabilnega obsega kolicinske proizvodnje, doseganju višje kakovosti proizvodov in energetske vzdržnosti. V prihodnjem letu bo del naložb namenjenih izpol­njevanju nove trajnostne strategije Cinkarne, s kate­ro želimo do leta 2030 postati ucinkovito in trajno­stno usmerjeno podjetje. Nova trajnostna strategija ni zgolj dokument, ampak vizija, ki nas povezuje in zavezuje k skupnim ciljem. S strateško zastavljenimi cilji in konkretnimi ukrepi želimo postati zgled odgo­vornega in trajnostnega poslovanja. Zavedamo se, da je kljuc do uspeha sodelovanje vseh – vsakega zaposlenega, ki bo s svojim znanjem, predanostjo in idejami prispeval k uresnicitvi strategije. V skla­du z Evropskimi standardi za trajnostno porocanje (ESRS) si prizadevamo zmanjšati vpliv na okolje in odgovorno ravnati z viri, za kar smo sprejeli vrsto kratkorocnih in dolgorocnih ukrepov. Med kljucnimi poudarki nove trajnostne strategije je znižati celotni ogljicni odtis z izkorišcanjem obnovljivih virov ener­gije, porabo elektrike in zemeljskega plina, stroškov prevoza, povecati recikliranje vode in zmanjšati od­visnost od naravnih virov. Poleg skrbi za okolje ESRS natancno opredeljujejo tudi zahteve na podrocjih sociale in upravljanja. V poslovni enoti Titanov dioksid smo se v zadnjem letu osredotocili na eno kljucnih nalog za prihodnost – prenos znanja med generacijami. Izkušene sode­lavce, ki se množicno upokojujejo, nadomešca mlaj­ša generacija in tako zacenja svojo poklicno pot. Da bi ta prehod potekal cim bolj nemoteno, smo zasno­vali proces prenosa znanja, ki temelji na deljenju iz­kušenj, tehnicnih znanj in zgodovinskega pogleda v procese ter lokacije. Prenos znanja je kljucen korak k dolgorocni stabilnosti in uspehu podjetja. Naša nalo­ga je, da mlajši generaciji omogocimo, da zacne tam, kjer smo zakljucili – z zanesljivimi temelji, tehnicnim znanjem in pogledom v procese, ki smo jih cez leta izpopolnjevali. Vsem sodelavkam in sodelavcem se zahvaljujemo za trud, predanost in prispevek k uspešnosti podjetja. Prepricani smo, da bomo tudi v prihodnje z združe­nimi mocmi dosegali zastavljene cilje ter ustvarjali trajnostno in uspešno prihodnost. Vam in vašim bližnjim želimo sprošcene in prijetne praznike ter vse dobro v novem letu! Uprava družbe Cinkarna na svetovnem vrhu TiO2 World Summit na Dunaju Vsakoletna najvecja panožna konferenca TiO2 World Summit je letos potekala na Dunaju 8. in 9. okto­bra. Dogodek že vec kot 25 let predstavlja osrednje sticišce za industrijo titanovega dioksida (TiO2) in pigmentov, saj združuje strokovnjake, proizvajalce in druge deležnike iz panoge z vsega sveta. V dveh dneh je konferenca ponudila širok nabor zanimivih vsebin, vkljucno s predstavitvami, mreženjem in razpravami, ki so se osredotocale na trende v in­dustriji, inovacije, ponudbo in povpraševanje, cilje trajnostnega razvoja (ESG) ter napredek na podro­cju uporabe TiO2 in pigmentov. Udeleženci so imeli priložnost vzpostaviti stike z glavnimi v industriji in izmenjati znanja o prihodnosti proizvodnje TiO2 in njegovih aplikacijah. Dogodek je vkljuceval tudi plenarne seje, ki predstavljajo odlicna izhodišca za razprave o dobrih praksah in inovacijah v panožnih tehnologijah. Predstavniki industrije in strokovnjaki z razlicnih podrocij so podali zanimive predstavitve o kljucnih temah, kar dodatno krepi vlogo konference kot po­membne platforme za izmenjavo znanj. Med ude­leženci je bila tudi letos Cinkarna Celje, eden od evropskih proizvajalcev titanovega dioksida. Tehnic­na direktorica in clanica uprave Nikolaja Podgoršek Selic je na dogodku sodelovala kot govornica, kjer je predstavila naš trajnostni projekt – Odpadna voda iz komunalne cistilne naprave kot nadomestek rec­ne vode v proizvodnji titanovega dioksida. To je eden glavnih projektov podjetja, ki se osredotoca na traj­nost, natancneje na vzpostavitev ponovne rabe od­padne vode v sulfatnem procesu proizvodnje TiO2, s ciljem zmanjšanja odvzema vode iz lokalne reke. TiO2 World Summit je tudi letos ponudil izjemno pri­ložnost za vzpostavljanje stikov in krepitev poslovnih zvez ter omogocil rast in sodelovanje v tej dinamicni industriji. Konferenca ostaja kljucni dogodek za vse, ki želijo spremljati hitro spreminjajoc se trg titanove­ga dioksida in pigmentov. Dubravka Kunst Tehnicna direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selic je na konferenci predstavila trajnostni projekt – Odpadna voda iz komunalne cistilne naprave kot nadomestek recne vode v proizvodnji titanovega dioksida. (Foto: dr. Nika Veronovski) Trajnostna strategija Cinkarne Celje do leta 2030: Naš kompas za prihodnost Cinkarna Celje se nahaja na prelomni tocki, kjertrajnost postaja temelj našega poslovanja. V sklopu priprave trajnostne strategije smo zasnovali jasno vizijo, kako postati ucinkovito trajnostno usmerje­no podjetje v kemicni industriji, ki bo zavezano k zmanjševanju vplivov na okolje, odgovornemu rav­nanju z viri ter krepitvi družbene odgovornosti in transparentnosti. Naša trajnostna strategija ni le usmerjena v eko­nomsko rast, temvec tudi v zmanjšanje negativnega vpliva na okolje, kar je kljucnega pomena za dolgo­rocno uspešnost in konkurencnost Cinkarne Celje. S tem clankom vas želimo seznaniti s kljucnimi cilji in smernicami trajnostne strategije, ki zajema vse vidi­ke ESG (okoljski, družbeni in upravljavski). Kljucni cilji na podrocju trajnosti 1. Okoljski cilji (E) • Zmanjšanje ogljicnega odtisa: Z vecjim izkori­šcanjem obnovljivih virov energije in energetsko ucinkovitostjo bomo prispevali k nizkoogljicni pri­hodnosti. • Povecali bomo recikliranje vode in zmanjšali od­visnost od naravnih virov. • Nenehno bomo zmanjševali emisije v zrak in vodo ter odgovorno ravnali z odpadki. • Spodbujali bomo inovacije v zelenih tehnologijah in razvoj produktov, ki prispevajo k trajnostni rabi virov. • Trajnostno upravljanje z odpadki, s poudarkom na krožnem gospodarstvu. 2. Družbeni cilji (S) • Zagotavljali bomo varno, vkljucujoce in spodbud­no delovno okolje, kjer so zaposleni zavzeti za do­seganje najboljših rezultatov. • Vkljucevali bomo lokalne skupnosti v soodlocanje o okoljskih ukrepih in zagotavljali transparentno porocanja o trajnostnih dosežkih. 3. Upravljalski cilji (G) • Transparentno in odgovorno poslovanje z dosle­dnim spoštovanjem zakonodaje in etike. • Nadgradili bomo korporativno upravljanje in korporativno kulturo, vkljucno z vpeljavo sistema vitke proizvodnje, tako da bomo na vseh nivojih zagotavljali uspešno izpolnjevanje te strategije. • Izobraževali in ozavešcali bomo zaposlene, da bomo vsi aktivno prispevali k uresnicenju te stra­tegije. Januar 2025: Mesec trajnostnega znanja Da bi lahko uspešno uresnicili naše ambiciozne cilje, bomo v mesecu januarju 2025 organizirali vrsto iz­obraževanj glede trajnostne strategije za vse enote in službe Cinkarne Celje. Ta izobraževanja so name­njena poglobljenemu razumevanju naše trajnostne strategije in vaši vlogi pri njenem izvajanju. Pokrita bodo vsa tri podrocja ESG, kar vkljucuje: • Okolje: Predstavitev naših ukrepov za zmanjšanje ogljicnega odtisa, trajnostno rabo virov in ravna­nje z odpadki. • Sociala: Poudarek na varnosti, zdravju ter nacinih, kako lahko vsak od nas prispeva k boljšemu delov­nemu okolju. • Upravljanje: Razlaga naših eticnih nacel, uprav­ljavskih procesov in nacina merjenja napredka. Natancen razpored izobraževanj in lokacije bodo objavljeni v prihodnjih tednih, o cemer boste pred­hodno obvešceni. Skupaj gradimo trajnostno prihodnost Trajnost ni le cilj, temvec je proces, v katerem ima vsak izmed nas kljucno vlogo. Vaše ideje, predlogi in vsakodnevna prizadevanja so nepogrešljivi za us­peh naše strategije. Z vašo podporo in sodelovanjem bomo lahko ustvarili prihodnost, na katero bomo vsi ponosni. Naj trajnost postane naša skupna vrednota in vodilo pri vseh naših odlocitvah. Hvala, ker ste del te pomembne poti. Boštjan Podkrajšek Prenos znanja v PE Titanov dioksid – modrost preteklosti je moc prihodnosti V poslovni enoti Titanov dioksid smo se v zadnjem letu osredotocili na eno kljucnih nalog za priho­dnost – prenos znanja med generacijami. Naše izku­šene sodelavce, ki se množicno upokojujejo, zame­njuje mlajša generacija, ki šele zacenja svojo poklic­no pot. Da bi ta prehod potekal cim bolj nemoteno, smo zasnovali proces prenosa znanja, ki temelji na deljenju izkušenj, tehnicnih znanj in zgodovinskega pogleda v procese ter lokacije. Prenos znanja o lokacijah Bukovžlak in Za Travnik Lokaciji Bukovžlak in Za Travnik imata pomembno vlogo pri ravnanju z odpadki, ki so in še nastajajo pri proizvodnih procesih. Prenos znanja o teh procesih, njihovem pomenu in izkušnjah, pridobljenih tekom let, je pomemben za zagotavljanje kontinuitete in uspešnega delovanja podjetja v prihodnosti. Cetverica sodelavcev je pripravila predstavitve nakljucnih tem, ki vkljucujejo zgodovino nastanka, postopke pridobivanja prostorskega akta, gradnjo objekta za filtracijo rdece sadre, tehnologijo ožema­nja, vzdrževanje visokih nasutih pregrad in pomen proaktivne komunikacije z javnostjo. Kako smo združili teorijo in prakso Mlajši udeleženci niso bili zgolj poslušalci, skozi in­teraktivne delavnice so pri kvizu ugotavljali, kako pomembno je, da pri reševanju nalog sodelujejo starejši in mlajši, ter oblikovali Sporocilo za javnost na obravnavane teme, kar je pripomoglo k boljšemu razumevanju procesov in njihovega širšega pomena. Dogodek smo zakljucili s pohodom do Celjske koce, kar je ob pridobivanju znanja spodbudilo tudi pove­zovanje med generacijami. Digitalizacija znanja Da bi znanje ostalo dostopno tudi v prihodnje, smo vse predstavitve posneli in jih naložili v okolje Teams. Tam gradimo obsežno digitalno zbirko, ki jo bomo opremili z možnostjo hitrega iskanja, kar bo olajšalo uporabo zbranega gradiva za nove generacije sode­lavcev. Razširitev prenosa znanja Proces prenosa znanja smo v minulih mesecih nada­ljevali z drugimi temami in v okviru možnosti vkljucili tujega strokovnjaka, ki je s svojim znanjem ter teh­nicnimi izkušnjami dopolnil naš pristop ter omogocil širši pogled na obravnavane teme. Do zdaj je prenos znanja potekal predvsem med vodji in strokovnjaki, vendar nacrtujemo širitev na vse ravni zaposlenih. Naš cilj je, da se mlajši kader ne pocuti izgubljenega med neznanimi izzivi ali po­navljanjem napak, ki so jih izkušeni sodelavci že raz­rešili. S strukturo prenosa znanja želimo zagotoviti, da se lahko vsak zaposleni samozavestno in uspešno vkljuci v naše procese. Gradimo prihodnost skupaj Prenos znanja ni zgolj organizacijska naloga, tem­vec kljucni korak k dolgorocni stabilnosti in uspehu podjetja. Naša naloga je, da mlajši generaciji omo­gocimo, da zacne tam, kjer smo sami zakljucili – z zanesljivimi temelji, tehnicnim znanjem in pogledom v procese, ki smo jih tekom let izpopolnjevali. S tem procesom ustvarjamo okolje, kjer bodo pre­tekle izkušnje in sodobna praksa gradile mocnejši titanov dioksid ter prihodnost, ki temelji na trdnih temeljih. Tekst in foto: Nikolaja Podgoršek Selic »Ker imam izkušnje in energijo ter rada delam z ljudmi in izzivi, sem se odlocila, da se pridružim Cinkarni.« Andreja Krajnc Žunic, vodja proizvodnje v PE Titanov dioksid V Cinkarni je mesto vodje proizvodnje v PE Titanov dioksid prevzela diplomirana inženirka kemijske tehnologije in magistra ekonomije Andreja Krajnc Žunic. Svojo poklicno pot je zacela v podjetju Eco-lab, kjer se je vzpenjala od vodje kakovosti do vodje nabave, zatem pa prevzela vodenje tovarne. Po 27 letih se je odlocila za spremembo. Krajši cas je de­lovala v avtomobilski in elektroindustriji, letos sep­tembra pa se je pridružila cinkarniškemu kolektivu. Varnost, kakovost, stroški »Proizvodnja PE Titanov dioksid je zelo drugacna od tega, kar sem bila vajena prej,« je bila iskrena Krajnc Žuniceva, hkrati pa je poudarila, da je pravzaprav v vseh proizvodnjah bistvenega pomena, da so za­posleni vkljuceni in aktivno sodelujejo, se zavedajo prioritet – varnost, kakovost, stroški –, poznajo od­govornosti in svoje cilje, kot tudi cilje podjetja, nato pa spremljajo njihovo doseganje. Digitalizacija je pri tem kljucnega pomena, saj z metodami vitke proi­zvodnje rešuje izgube in omogoca spremembo kul­ture podjetja. Kultura podjetja na temelju zaupanja in nenehnega napredka Kot vodja proizvodnje PE Titanov dioksid vodi prib­ližno 170 sodelavcev. Kot pravi, je njen prvi cilj, da te­orijo 'varnost je na prvem mestu' tudi zares udejanji­mo na vsakem koraku. Pri tem so se povezali s Služ­bo za varstvo in zdravje pri delu, Službo za varstvo okolja in PE Vzdrževanje in energetika ob popolni podpori tehnicne direktorice in direktorja PE Tita­nov dioksid. Ker kakovost izdelkov ni sama po sebi umevna, jo postavlja ob bok varnostni: »Naša naloga je, da na varen nacin proizvedemo kakovostne kolicine, ob tem pa gradimo kulturo, ki temelji na zaupanju, ne­nehnem ucenju, izboljševanju, tovarištvu znotraj ekipe in odpravljanju izgub.« »Ko se lotimo izziva, ga skupaj tudi rešimo« »Od prvega dne v Cinkarni imam dobre izkušnje s so­delavci. Zahvaliti se moram predvsem direktorju po­slovne enote za odkrito povratno informacijo. Mogoce se vedno ne razumemo, ampak pri reševanju izzivov izmenjujemo izkušnje in gradimo zaupanje. Ko se loti­mo izziva, ga skupaj tudi rešimo. Te iskrice v oceh so neprecenljive, dodajo pogum za naprej in opolnomoci­jo posameznika,« je bila zadovoljna Krajnc Žuniceva in se dotaknila tudi vzdrževanja, ki s proizvodnjo TiO2 deluje v tesni povezavi. Možnosti za napredek je ve­liko, zato si želi, da gradijo ekipo, kjer so vloge posa­meznih služb opredeljene in se v praksi tudi izvajajo. Družina, potovanja in šport Povedala je, da je njena velika želja s svojim delom prispevati podjetju, ki že od leta 1873 uspešno po­sluje. Iz zasebnega življenja pa je dodala, da je v prvi vrsti Andreja, ki ima dve hcerki, moža in dve muci. Hcerki zakljucujeta študij, na kar sta z možem zelo ponosna. Tako ožja kot širša družina ji pomenita naj­vec. To je bil tudi kljucni razlog, da se v preteklosti niso preselili v tujino. V prostem casu rada kuha, se druži s prijatelji, potuje, bere ..., že od otroštva pa je šport njen zvesti spremljevalec, ki jo sprosti in doda novih moci. Barbara Rozonicnik »Zavzetost sodelavcev me dodatno motivira, da vlagam v svoje znanje in napredek.« Andelko Bracun, samostojni tehnolog v PE Titanov dioksid Junija letos se je kolektivu vec kot 730 zaposle­nim v Cinkarni Celje pridružil samostojni tehnolog v Poslovni enoti Titanov dioksid Andelko Bracun. Magister informatike, smer Organizacija poslovnih sistemov, se je pred tem devet let kalil prav tako v proizvodnem podjetju, pet let kot analitik v kontro­lingu, štiri leta pa kot vodja sektorja. Kot analitik je skrbel za proizvodne podatke, porocanje in na­crtovanje, kot vodja proizvodnega sektorja pa je bil zadolžen za realizacijo nacrta in uvajanje izboljšav. Vzpostavljanje sistema odlicnosti V Cinkarno ga je pritegnilo dejstvo, da so se v podje­tju nekaj casa pred njegovim prihodom zacele aktiv­nosti glede uvajanja Sistema odlicnosti s tehnikami Lean. Izkušnje na tem podrocju je pridobival na ra­znih izobraževanjih. Ker je to podrocje, na katerem se želi še naprej karierno razvijati, odlocitev za Cin­karno ni bila težka. Med njegove naloge v podjetju sodi koordinacija ekip, ki sodelujejo pri pilotnih pro­jektih vzpostavljanja Sistema odlicnosti. Poleg tega prilagaja znane tehnike Lean cinkarniškim potrebam in prenaša znanje na sodelavce. Uvaja se tudi v siste­me IT podjetja in zagotavlja podporo vodjem pri pro­izvodni analitiki. Kot pravi, se trudi, da bo v prihodnje še bolj usposobljen za podporo in prenos znanja na podrocju digitalizacije procesov v podjetju. Sistem odlicnosti kot del kulture podjetja Veseli ga, da je vodstvo podjetja prepoznalo po­membnost tehnik Lean in je pripravljeno na dolgo­rocno vzpostavljanje Sistema odlicnosti kot kulture podjetja. V procesu prilagajanja na nove pristope je nujna potrpežljivost, saj tovrstne spremembe ne na­stanejo cez noc. V proizvodnih enotah je to še vecji izziv, saj so spremembe stalnica, rezultati ukrepov pa niso vidni takoj. »Najpomembneje je vztrajati in nikoli odnehati,« je preprican Bracun. Zavedanje sodelavcev glede njihovih nalog na visoki ravni Že prvi dan v Cinkarni je bil vesel navade, da se za­posleni v podjetju pozdravljajo in obnašajo spoštljivo drug do drugega: »Na zelo visoki ravni je zavedanje sodelavcev glede njihovih nalog, prav tako zavzetost in strokovnost, s katero pristopajo k odpravljanju de­lovnih izzivov. Vse to me dodatno motivira, da ne­nehno vlagam v svoje znanje in napredek.« Barbara Rozonicnik Soncne elektrarne V okviru projekta izgradnje soncnih elektrarn smo v podjetju dodali novo število fotovoltaicnih modu­lov. Zgradili smo soncno elektrarno na obnovljeni strehi skladišca Marketing ter tako dodali instalira­no moc 1,3 Mwp. Skupna moc do zdaj namešcenih soncnih elektrarn znaša 7,093 MWp. To je obsežen projekt, na katerega smo lahko po­nosni, saj smo med redkimi energetsko intenzivnimi podjetji, ki namenjajo tako velika financna sredstva za namen trajnostnega razvoja. S tem pomembno zmanjšamo izpuste CO2, in sicer za približno 4000 t na letni ravni. Glede na trenutne razmere na trgu, cene elektricne energije ter dejstva, da na tej osno­vi ni ekonomske upravicenosti, za naslednje leto ni predvidenih novih postavitev soncnih elektrarn. Velik korak smo naredili tudi pri voznem parku. Uva­jamo namrec elektricna vozila, ki se intenzivno upo­rabljajo. Tudi v prihodnosti nameravamo postopoma nadomešcati vozila na fosilna goriva in tako dodat­no prispevati k realizaciji agende zelenega prehoda. Pred nakupom elektricnih vozil smo morali integri­rati sistem polnjenja. Zgradili smo šest polnilnih tock oziroma 21 polnilnih mest. 0,12 (Se ne Službena vozila obracuna) Zaposleni v CC .• 0,12 Ostali .• 0,39 Uskladili in uredili smo cenik polnjenja na polnilnih postajah znotraj in izven podjetja ter tako omogocili polnjenje vsem lastnikom elektricnih vozil. Osebna vozila zaposlenih v podjetju Cinkarna Celje, ki nimajo placilne kartice Petrol, si lahko uredijo fizic­no kartico Petrol klub ali pa polnijo s pomocjo apli­kacije Onecharge. Za aplikacijo so na vsaki polnilni postaji namešcene kode QR. Zaposleni, ki bodo pol­nili svoje avtomobile, morajo sporociti osebne po­datke sodelavki Tatjani Teršek, da jih vnese v sistem zalednega sistema pri upravitelju. S tem pridobijo pravico do polnjenja po znižani ceni. V nasprotnem primeru bo obracun po splošno veljavnem ceniku družbe Petrol. Polnilne postaje na zunanjem parkirnem prostoru (na lokaciji Celje in Mozirje) bodo vidne v aplikaciji Onecharge, zato so na voljo tudi za javnost. V tem kontekstu vljudno prosimo za osnovno pravilo par­kiranja. Dogaja se, da so parkirna mesta, namenjena elektricnim vozilom, vecinoma zasedena z vozili, ki tja ne sodijo, ceprav so primerno oznacena kot dru­god po svetu. Tekst in foto: Miran Špegel Pridobili prestižni certifikat ISO 50001 – sistem upravljanja z energijo V Cinkarni smo letos pridobili prestižni certifikat ISO 50001 – sistem upravljanja z energijo. Med­narodno priznan standard ISO 50001 je uveljav­ljen standard za upravljanje z energijo, ki podjetju zagotavlja nacrtno izboljševanje energetske ucin­kovitosti, ucinkovito rabo energije in sistematicno izvajanje ustreznih ukrepov na podrocju upravljanja z energijo. Našteto bo Cinkarni pomagalo tudi pri zmanjševanju okoljskega odtisa in doseganju traj­nostnih ciljev. Ker pridobitev certifikata ISO 50001 potrjuje zave­zanost ucinkovitemu upravljanju z energijo in optimi­zaciji energetskih procesov, vas vse, ki imate kakršen koli predlog za izboljšanje energetske ucinkovitosti ali ucinkovite rabe energije, vabimo, da svoje pre­dloge podate na Cinkarniškem CC UM-u (ob oddaji oznacite, da izvedba predloga pomeni energetsko ucinkovitost). Interna energetska ekipa bo na svojih rednih ses­tankih predloge pregledala, podala svoje mnenje ter prijavitelja predloga obvestila o možnosti za izved­bo. S prijavo predloga boste prispevali k zniževanju stroškov za energijo, bolj trajnostnemu poslovanju, pokazali svojo odgovornost do okolja ter prispevali h konkurencni prednosti na trgu. Primož Vrenk Energetski tim Cinkarne Celje. (Foto: Marko Pirman) Digitalizacija v industrijskem okolju: virtualizacija strežnikov sistemov vodenja za povecanje zanesljivosti delovanja V današnjem casu, ko se veliko govori o digitalizaci­ji in uvajanju najnovejših informacijskih tehnologij, imamo obicajno v mislih, da se to dogaja zgolj v in­formatiki oz. v svetu IT (Information Technology). Digitalizacija pa je v polnem teku tudi v svetu indu­strijske avtomatizacije, kar v splošnem imenujemoOT (Operational Technology). Tudi v našem podje­tju sta ta, na videz podobna svetova, strogo locena, kar je dober koncept, ko govorimo o dobrih praksah zagotavljanja visoke stopnje kibernetske varnosti v podjetju. V skupini RVAP (PE Vzdrževanje in energetika) smo pred kratkim v sodelovanju z zunanjim podjetjem in Službo informatike (SINF) zaceli seliti fizicne strežni­ke za nadzor in vizualizacijo procesa (SCADA) siste­mov vodenja v virtualno okolje z namenom poveca­nja zanesljivosti delovanja. Preden smo se lotili te pomembne naloge, je bila nujna prenova industrijskega omrežja (omrežje OT), ki je popolnoma loceno od omrežja IT in je name­njeno izkljucno za delovanje sistemov vodenja. Omrežje OT je sestavljeno iz dveh mrež, iz terminal­ske in industrijske. Po celotni PE Titanov dioksid in PE Vzdrževanje in energetika sta narejena dva op­ticna ringa gigabitne hitrosti v redundantni izvedbi, kar pomeni, da prekinitev enega ne ogrozi delova­nja sistemov vodenja, saj drugi ring v realnem casu prevzame funkcijo prenosa podatkov brez opaznih vplivov. Slika prikazuje koncept sistemov vodenja Siemens PCS7, ki je v podjetju postal interni standard. Podat­ki se iz krmilnikov, ki skrbijo za delovanje procesa, prenašajo po omrežju OT do strežnikov SCADA in predstavljajo operaterjem v nadzornih kabinah vizu­alni stik s procesom. V PE Titanov dioksid je trenu­tno vec kot dvajset sistemov vodenja PCS7, vsak od njih pa ima fizicni strežnik SCADA. Vsaka odpoved strežnika povzroci vizualno izgubo podatkov in ne­zmožnost upravljanja procesa operaterjev v kabini. Procesi se sicer kljub odpovedi SCADE še vedno iz­vajajo pod nadzorom na krmilniški ravni. Tipicna konceptualna konfiguracija sistema vodenja Siemens PCS7. Oznaceni so strežniki, ki jih nadomesti virtualni strežnik. (Foto: Siemens) V primeru popolne okvare fizicnega strežnika se mora ta zamenjati, zaradi cesar se izgubi cas nadzora nad procesom. Strežniki, ki delujejo v virtualiziranem okolju, so zanesljivejši z vidika zagotavljanja nepreki­njenega delovanja. V našem primeru je virtualizacija izvedena tako, da je virtualni strežnik, ki gosti strežnike SCADA, zastav­ljen po principu 'Cluster'. To pomeni, da so štirje vir­tualni strežniki izjemnih zmogljivosti (vsak ima 500 GB RAM-a in 16-jedrni procesor) povezani v celoto. Dva sta v strežniškem prostoru PE Titanov dioksid, dva pa sta dislocirana v Službi informatike. Vsi skupaj delujejo redundantno ter med seboj usklajeno prev­zemajo in izvajajo naloge. V primeru odpovedi enega preostali prevzamejo delovanje v realnem casu, tako da operaterji niti ne opazijo okvare. Kljucne prednosti, ki jih prinaša virtualizacija: • zagotovitev razpoložljivosti strežnikov SCADA v najvecji meri; • v primeru vzdrževalnih del na enem od štirih vir­tualnih strežnikov SCADA deluje nemoteno, saj drugi strežniki nemudoma prevzamejo delovanje; • preprosto arhiviranje nadzornih aplikacij in mož­nost vrnitve na zgodovinske tocke; • hitrejša postavitev novega strežnika za nove pro­jekte; • lažja širitev projektov; • nižja poraba energije; • manjša prostorska zasedenost strežniškega pros­tora. Slike prikazujejo obstojeco omaro s fizicnimi strežniki ter omaro z virtualnim strežnikom v PE Titanov dioksid. Trenutno je uspešno preseljena slaba tretjina vseh strežnikov SCADA. Uporabljamo programsko orod­je, ki konvertira fizicni strežnik v virtualnega. Pri selitvah se srecujemo z zelo raznolikimi razlicicami strežniških operacijskih sistemov Windows in pro­gramske opreme Siemens PCS7, od starejših do naj­novejših. Vsaka selitev mora biti usklajena z delujo­co proizvodnjo, saj so operaterji v casu selitve brez nadzora. Vse to prinaša veliko izzivov, zato je vsaka selitev unikatna in prinaša nova spoznanja. Tekst in foto: Anže Šeruga Menjava kompenzacijskih omar v PE Kemija Mozirje V sklopu potrjenih investicij za leto 2024 smo pris­topili k zamenjavi dotrajanih kompenzacijskih omar. Menjavo smo izvedli v transformatorski postaji TP1 Ljubija, ki zajema proizvodnjo barvnih in belih master­batchev, vkljucujoc objekt vzdrževanja, garderob in jedilnice, ter v stikališcu proizvodnega obrata pra­škastih lakov in upravne stavbe PE Kemija Mozirje. Namen menjave kompenzacijskih omar je bil v zmanjšanju kolicine jalove energije, ki se je v zadnjih mesecih eksponencialno dvigala zaradi iztrošenosti starih kompenzacij, za katere rezervni deli niso vec na voljo. Vrednost investicije je znašala nekaj vec kot 30 tisoc evrov. V sklopu investicije smo izvedli tudi manjša gradbena dela, kot je izdelava odprtine v TP1 zaradi potrebe umestitve nove omare, ki je zaradi dimenzij ni bilo mogoce umestiti skozi vrata. Letni prihranek zaradi posodobitve kompenzacije ocenjujemo na nekaj manj kot 10 tisoc evrov. Tekst in foto: Luka Lazar V obratu Praškastih lakov in Transformatorski postaji 1. Navezovanje stikov s študenti in iskalci novih kariernih izzivov Kadrovsko splošna služba je pomemben vezni clen podjetja s tistimi, ki bodo morda kdaj cinkarnarji šele postali. Sodelavci iz PE Vzdrževanje in energetika ter kad­rovske službe so se tako oktobra udeležili Inženir­skega piknika, ki predstavlja enega vecjih tovrstnih dogodkov pri nas. Namenjen je inženirjem ter ljubi­teljem tehnike in znanosti. Predstavniki Cinkarne so ga izkoristili za navezovanju stikov s študenti in iskalci novih kariernih izzivov. V Cinkarno pa predvsem dijaki in študenti radi pride­jo na oglede proizvodnih procesov v sklopu kakšne ekskurzije. Septembra so nas obiskali dijaki Šolske­ga centra Celje, program okoljevarstveni tehnik, za tem pa še zaposleni v Slovenskih železnicah. Oboji so bili s predstavitvijo in celotno organizacijo zelo zadovoljni. Barbara Rozonicnik Proizvodnja elektricne energije s parno turbino V luci trajnostne preobrazbe se v Cinkarni Celje lotevamo projekta vgradnje kondenzacijske par­ne turbine, s katero bomo proizvedli približno 20 odstotkov lastnih potreb po elektricni energiji. Vso paro, ki jo proizvajamo kot stranski proizvod pri pro­izvodnji kisline, bomo vodili na parno turbino z dve­ma odjemoma pri razlicnem tlaku, s katerima bomo zagotovili paro vsem porabnikom znotraj podjetja. Morebitno odvecno paro, ki jo zdaj izpušcamo v ozracje, bomo vodili v stopnjo kondenzacije in tako proizvedli dodatni del elektricne energije. Nastali kondenzat bomo ohladili in vracali v proces proi­zvodnje pare. To je zelo zahteven in obsežen projekt, ki smo ga raz­delili na tri sklope. Prvi sklop je povezan s proizvo­dnjo pare pri procesu Žveplova kislina in se bo izva­jal predvidoma septembra 2025. Proizvedena para mora biti primerne kakovosti, da bomo lahko z njo napajali parno turbino, zato moramo pri sami proi­zvodnji pare zamenjati zajeten del opreme. Zamenja­ve bomo izvedli v casu remonta proizvodnje kisline, z vsemi zamenjavami pa si nadejamo proizvesti paro pri 30 barih in temperaturi 420 °C. Drugi sklop projekta je povezan s pripravo vode. Paro proizvajamo iz demineralizirane vode, ki jo v Pripravi vode pripravljamo s tehniko ionske izmenja­ve. Zaradi previsoke vsebnosti silicija v pripravljeni vodi bomo v Pripravi vode vgradili dodatno napravo Elektricna energija za poliranje demineralizirane vode, s katero bomo vsebnosti silicija v demineralizirani vodi znižali pod predpisano mejo. Terminsko je vgradnja in zagon dodatne naprave v Pripravi vode nacrtovana v prvih mesecih leta 2026. Tretji sklop projekta pa je tisti del, ki je za dosego glavnega cilja projekta najpomembnejši. V tem sklo­pu je nacrtovana vgradnja kondenzacijske parne tur­bine za proizvodnjo elektricne energije. Lokacijsko je umestitev parne turbine predvidena na zahodni strani proizvodnje žveplove kisline, na mestu, kjer sta trenutno dva stara betonska hladilna stolpa. Nuj­na bo postavitev novega objekta, ki bo projektiran v skladu z zahtevami dobavitelja opreme. Kot omenje­no v uvodu, bosta na turbini dva odjema, iz katerih bomo vodili paro k porabnikom. Prvi bo na višji tlacni ravni in bo voden v obstojeci parovod. Za drugi od­jem, ki bo pri nižjem tlaku, pa bomo zgradili nov pa­rovod, ki bo napeljan neposredno do vec porabnikov pare znotraj proizvodnje titanovega dioksida. Realizacija projekta je nacrtovana v drugi polovici leta 2026. Projekt je velikega obsega, zato obstaja tudi vec dejavnikov za morebitno skrajšanje ali po­daljšanje izvedbe. Zastavljen cilj, za katerega si s so­delavci pri projektu vsakodnevno prizadevamo, je zagon parne turbine do konca leta 2026. Mitja Gracner Nadgradnja separacije bele sadre – Cegipsa V Cinkarni Celje s postopkom dvostopenjske nev­tralizacije odpadne žveplove kisline izlocamo v prvi stopnji belo sadro, s tržnim imenom Cegips, ki ga prodajamo proizvajalcem mavcnih plošc in cemen­tarnam. S tem nacinom nevtralizacije znižujemo kolicino odloženih nenevarnih odpadkov na odlaga­lišce Za Travnik. Od obratovanja separacije bele sa­dre smo v zadnjih letih odložili 1.850.000 ton manj odpadkov. Separacijo bele sadre izvajamo na tehnološki opre­mi centrifuga. Trenutno jih v Cinkarni Celje obratuje šest. Vsaka ima letno zmogljivost 25.000 do 30.000 ton. Trenutna kapaciteta ne zadošca, da bi izlocili ce­lotno kolicino bele sadre. Del, ki ga ne izlocimo v prvi stopnji nevtralizacije, se v postopku druge stopnje nevtralizacije izloca in odlaga v separaciji in na odla­gališcu Za Travnik. Z namenom izlociti cim višji delež bele sadre in s tem dodatno zmanjšati kolicino od­padkov ter zaradi potreb po širitvi proizvodnje bomo v letu 2025 zaceli z investicijo nadgradnje separa­cije bele sadre. Idejni projekt vkljucuje postavitev objekta za dve dodatni centrifugi, transportni trak in postopoma, glede na širitev proizvodnje, vgradnjo sedme in nato osme centrifuge. Objekt za postavitev dodatnih centrifug bo na lo­kaciji nevtralizacije in bo podaljšek obstojece stavbe separacije. Skupna vrednost investicije je ocenjena na 2,4 milijona evrov. Nacrtovani zagon sedme cen­trifuge je v avgustu 2026. Miran Bezjak Nacrt za dodatni objekt za dve centrifugi (rdeca barva) z novim transporterjem. Uvajanje Sistema odlicnosti v Cinkarni Celje V PE Titanov dioksid nadaljujemo projekt uvaja­nja Sistema odlicnosti. Ekipe na pilotnih podrocjih bodo delo zakljucile do zakljucka leta, zastavljamo pa tudi novo pilotno podrocje iz naslova Varnosti in zdravja pri delu. Aktivnosti v teku: Na podrocju Sistema dnevnega vodenja uvajamo nov nacin izvajanja proizvodnih sestankov v obliki tematskih strukturiranih podrocij Varnosti, Kolicin, Kakovosti in Vzdrževanja ter dode­ljenimi kazalniki uspešnosti. Uvedli smo tabelo ukre­pov, v kateri spremljamo zadolžitve clanov sestanka. Na podrocju Samostojnega vzdrževanja smo odp­ravljali pomanjkljivosti, ki smo jih zasledili na podro­cju Stiskalnice gela. Sproti dokumentiramo narejene izboljšave. Na podrocju Nacrtovanega vzdrževanja se ukvarjamo z analizami ACF oziroma analizami za odkrivanje temeljnega vzroka izpada. Pri Usmerje­nem izboljševanju zakljucujemo projekt v obliki na­rejenih ukrepov in predlogov izboljšav pri procesu Sušenja. V sklopu 5S odpravljamo pomanjkljivosti pri prvi akciji cišcenja. Sledi še postavljanje podrocja v referencno stanje ter sistemizacija. S sistematicnim pristopom nacrtujemo v naslednjih letih vpeljavo celovitega produktivnega vzdrževanja – TPM. TPM in povezava z zastavljenim Sistemom odlicnos­ti: Sistem odlicnosti trenutno uvajamo na pet kljuc­nih stebrov: Sistem dnevnega vodenja, Nacrtovano vzdrževanje, Samostojno vzdrževanje, Usmerjeno iz­boljševanje in filozofija 5S. Sistem dnevnega vodenja in 5S predstavljata osnovo za vzpostavitev TPM-a, ta pa je sestavljen iz Nacrtovanega vzdrževanja, Samo­stojnega vzdrževanja, Usmerjenega izboljševanja in pet novih podrocij, v katera se bomo še postopoma uvedli. V prihajajocih mesecih se osredotocamo na TPM – Varnost in zdravje pri delu, sledijo pa Izobra­ževanje in urjenje, Vzdrževanje kakovosti in TPM v administraciji. Varnost in zdravje pri delu: Ne glede na to, da bo podrocje obravnavano kot steber znotraj TPM-a, je podrocje Varnost in zdravje pri delu že zdaj sestav­ni del drugih zastavljenih stebrov. Prvo podrocje, ki ga obravnavamo na novo strukturiranih sestan­kih znotraj Sistema dnevnega vodenja je Varnost. Uvedba kontroliranega nacrtovanega vzdrževanja bo omogocala predpripravo na poseg. Posledicno se pricakuje kakovostnejše nacrtovanje korakov var­nega opravljanja posega. Odpravljanje virov uma­zanij kot korak v pilotnem projektu Samostojnega vzdrževanja omogoca lažjo skrb za stroj, posledicno varnejši stroj in obmocje stroja. Spomnimo, da smo prepoznali vec kot 100 pomanjkljivosti na podrocju Stiskalnice gela, ki jih zdaj skrbno odpravljamo. Vpe­ljan kontrolni seznam bo opomnik na zgodnje odkri­vanje pomanjkljivosti, cišcenje stroja in okolice. Na delavnicah Usmerjenega izboljševanja uporabljamo tehnike Lean za odkrivanje razlogov okvar. Predla­gane izboljšave bodo podale manj nenacrtovanih posegov na stroju oziroma varnejše okolje za delo. Pri delavnicah na pilotnem projektu uvedbe 5S smo odkrili vec kot 60 pomanjkljivosti/priložnosti, ki se bodo obravnavale do zakljucka projekta. Del teh se navezuje neposredno na varnejše okolje. Nacrt za leto 2025? V naslednjem letu želimo obravnavati dve novi podrocji za vsak osvojeni ste­ber TPM-a iz leta 2024 – Nacrtovano in Samostojno vzdrževanje (6 mesecev po podrocju). Nacrtujemo vzpostavitev in spremljanje OEE na izhodih proce­sov. Dogodke cišcenja in vpeljave 5S bomo razširili na vse procese znotraj proizvodnje, enako kot Sis­tem dnevnega vodenja, ki se trenutno osredotoca na proizvodni sestanek. Vpeljane tehnike in audite želimo prestaviti v digitalno obliko. Andelko Bracun V PE Kemija Mozirje pridobili novo napravo – spektrometer FTIR Spektrometrija FTIR (Fouriereva transformacijska infrardeca spektroskopija) je tehnika, ki se uporab­lja za identifikacijo in analizo molekularne strukture razlicnih snovi, predvsem v kemiji, biokemiji in far­maciji. Temelji na absorpciji infrardecega sevanja s strani molekul, kar omogoca dolocanje vibracijskih frekvenc funkcionalnih skupin in vezi v molekulah. Fouriereva transformacija je matematicni postopek, ki omogoca prehod med casovno (ali prostorsko) in frekvencno domeno. Poimenovana je po franco­skem matematiku Jeanu-Baptistu Josephu Fourieru, ki je dokazal, da lahko kateri koli periodicni signal razstavimo na vsoto sinusnih in kosinusnih funkcij z razlicnimi frekvencami, amplitudami in stopnjami. Kako deluje spektrometrija FTIR? Spektrometer FTIR izpostavi vzorec širokemu spek­tru infrardece svetlobe, ki se absorbira na specific­nih valovnih dolžinah, odvisno od vrste vezi in funk­cionalnih skupin v molekuli. S pomocjo Fouriereve transformacije se izmeri infrardeci spekter, ki prika­zuje valovno dolžino svetlobe, ki je bila absorbirana. Na podlagi tega spektra lahko dolocimo kemijsko sestavo in strukturo vzorca. Postopek analize FTIR: 1. Priprava vzorca: Vzorec je lahko v razlicnih obli­kah, kot so trdni, tekoci ali plinasti. Lahko ga ana­liziramo tudi v obliki filmov ali prevlek. 2. Izpostavitev infrardecemu svetlobnemu spektru: Vzorec je izpostavljen infrardeci svetlobi, ki ima širok spekter valovnih dolžin. 3. Merjenje absorpcije svetlobe: Detektor zaznava kolicino svetlobe, ki je bila absorbirana na razlic­nih valovnih dolžinah. 4. Pridobivanje spektra: S pomocjo Fouriereve transformacije se zabeleženi signal pretvori v spekter. 5. Interpretacija spektra: Na temelju specificnih pi­kov v spektru FTIR lahko identificiramo razlicne funkcionalne skupine, kot so -OH, -NH, -COOH in številne druge. Spektroskopija FTIR je zelo pomembna metoda, ki omogoca hitro, natancno in neinvazivno analizo ši­rokega nabora materialov in snovi. V PE Kemija Mozirje uporabljamo napravo FTIR za identifikacijo polimerov in pigmentov. FTIR omogo­ca dobro identifikacijo organskih pimentov in vrste polimera; zaradi uporabe diamantnega kristala je de­loma zajeta tudi identifikacija anorganskih snovi. Za lažje dolocanje sestave konkurencnih masterba­tchev, ki jih prejmemo kot vzorec, po katerem mo­ramo razviti izdelek, smo po prejemu spektrometra FTIR vnesli v zbirko materialov vse surovine s pod­rocja masterbatchev. Na osnovi tega preprosto dolocimo polimere in pigmente, ki vsebujejo dolocen masterbatch. Za podrobnejšo identifikacijo pa delež posameznih pi­gmentov dolocimo z merjenjem nianse s spektrofo­tometrom v povezavi s programom za niansiranje. Spektrometer FTIR nam bo v veliko pomoc pri ana­lizi razlicnih materialov s podrocja polimerov, zaradi cesar bo razvoj po zahtevah kupcev potekal hitreje, natancneje in ucinkovitejše. Tekst in foto: Marko Golež Udeležba Cinkarnarjev na konferenci Slovenski kemijski dnevi Septembra smo se udeležili konference Slovenski kemijski dnevi v Portorožu, kjer smo predstavili raziskavo, osredotoceno na optimizacijo postopka koncne predelave pigmenta titanovega dioksida. Dr. Nika Veronovski je predstavila naše podjetje s predavanjem “Pigment quality as a function of con­trolled process conditions”. Predstavila je optimiza­cijo procesov omakanja in mletja ter anorganske in organske površinske obdelave. Cilj je proizvodnja pigmenta titanovega dioksida z optimalno velikostjo osnovnih delcev pri ozki po­razdelitvi velikosti delcev. Velikost in porazdelitev velikosti delcev namrec vpliva na opticne lastnosti pigmenta. Tudi površinske lastnosti pigmenta, ki jih pigment pridobi s površinsko obdelavo, igrajo po­membno vlogo. Postopek dispergiranja pigmenta se zacne z omakanjem in deaglomeracijo delcev kalci­nata pred postopkom anorganske površinske obde­lave. Deaglomeracijo delcev dosežemo z mokrim/ pešcenim mletjem. Sledi postopek anorganske in organske površinske obdelave, ki definira uporabne lastnosti pigmenta. vecjim pritiskom pri iskanju okolju prijaznih alterna-V podjetju se osredotocamo na konstantno izbolj-tiv konvencionalnim surovinam. Novosti na podrocju ševanje kakovosti pigmenta titanovega dioksida, zakonodaje, vecja ozavešcenost in skrb za okolje so razvoj proizvodov z visoko dodano vrednostjo in povzrocili nujnost iskanja alternativ. Zamenjava ob­trajnostni razvoj proizvodov. Kemijska industrija se stojecih in ucinkovitih surovin z novimi je tehnicno namrec srecuje s povišanimi energetskimi tveganji, zahtevna, saj kakovost koncnega materiala ostaja nestabilnostjo na trgu ter zakonodajnimi omejitva-prioriteta. mi. Proizvajalci pigmentov, smol in barv smo pod vse Dr. Nika Veronovski Detektiv v Cinkarni Skladno s strategijo in evropskimi direktivami so aktivnosti podjetja usmerje­ne v skupen cilj, do leta 2050 postati ogljicno nevtralna družba. Izvajamo številne aktivnosti in naložbe, zato smo z njimi »obarvali« tudi 17. na­tecaj za osnovne in srednje šole. Ob pomoci Detektiva CC bodo mladi raz­iskovali, na katere vse nacine zmanjšujemo vpliv na okolje in zvišujemo našo odgovornost do okolja, v katerem delujemo. Izdelali bodo poljubno igro ali kviz z vprašanji in odgovori na temo trajnostnih aktivnosti v podjetju. Izdelke šol pricakujemo do simbolnega Svetovnega dneva Zemlje aprila prihodnje leto. Špela Kumer Izjemni dosežki na podrocju odnosov z vlagatelji: Skokovit napredek in priznanje med najboljšimi Odnos z vlagatelji je kljucni gradnik uspeha vsake­ga podjetja, saj povezuje vizijo, strategijo in dosež­ke podjetja z zaupanjem vlagateljev. Naše podjetje je na podrocju odnosov z vlagatelji doseglo izjemen napredek, kar potrjujejo ankete zadnjih štirih let, ki kažejo nenehno izboljševanje. Iz položaja na dnu smo se povzpeli ob bok najvecjim igralcem, ki imajo za te namene ekipe. Transparentnost, odprt dialog in dolgorocno sodelovanje so kljucne vrednote, ki so nam omogocile, da smo danes zgled dobrih praks. V tem obdobju se je število naših delnicarjev pove­calo za kar 43 %, letošnje leto pa je zaznamoval re­kordni priliv institucionalnih vlagateljev, predvsem s strani Allianza. Hrvaški pokojninski sklad AZ fond, ki ga vodi Allianz, je postal naš tretji najvecji lastnik, s cimer smo utrdili stabilnost in pridobili strateškega partnerja. Priso­tnost pokojninskih skladov v lastniški strukturi ni le dokaz zaupanja, temvec tudi pomemben temelj za dolgorocno rast in trajnostni razvoj. S tem dosežkom dokazujemo, da so vizija, trdo delo in strateški pristop kljuc do uspeha. Še naprej bomo gradili zaupanje in utrjevali položaj med najboljšimi. Filip Koželnik Odnos z vlagatelji je kljucni gradnik uspeha vsakega podjetja. (Foto: organizator dogodka) V treh desetletjih Cinkarnarke dosegle 996 zmag in osvojile 73 lovorik Ženske so košarko v Celju zacele igrati leta 1947,ko sta obstajali ekipi clanic in mladink. Pozneje somlajše selekcije v obdobju do osamosvojitve doseglenekaj dobrih rezultatov v slovenskem in jugoslovan­skem merilu, toda vidnega uspeha v clanski katego­riji ni bilo, saj je bila vecina financnih sredstev znot­raj skupnega KK Celje vselej namenjena moški ekipi. 23. junija 1994 se je zgodil prelomni trenutek v zgo­dovini celjske in slovenske ženske košarke. Na usta­novni skupšcini je bil ustanovljen samostojni ženski klub. Prvi predsednik je postal Franc Ramšak. Pos­tavljeni so bili trdi temelji za gradnjo najuspešnejše­ga ženskega košarkarskega kluba v državi in regiji. »Pokojni Albin Brežnik me je preprical, da se pridružim košarkarskemu klubu. Imel sem samo en pogoj, da lah­ko ženski del stopa po samostojni poti. V klubu so bili takrat zaradi tega veseli, a 30 let pozneje je postalo znano, do kakšne mednarodne ravni se je v tem obdob­ju razvila ženska in kje je obstala moška celjska košar­ka,« se dogodkov iz leta 1994 spominja, ob Mateju Polutniku in Viliju Šusterju, eden treh castnih clanov kluba – Franci Ramšak. Vsi trije so v dvorani Gimnazije Celje – Center v družbi aktualnega predsednika kluba Boruta Kopa, celjskega župana Matije Kovaca, predsednika Olim­pijskega komiteja Slovenije Franja Bobinca ter cla­nice uprave in tehnicne direktorice generalnega pokrovitelja Cinkarne Nikolaje Podgoršek Selic, ob 30-letnici kluba slavnostno odprli klubski muzej ter Hall of Fame. V muzeju so z razstavo pokalov in s številnimi fotografijami prikazani vsi dosežki v dose­danji zgodovini kluba. Ta se lahko v treh desetletjih podpiše pod 1259 odigranih tekem na državnem pr­venstvu, ligi WABA in evropskih pokalih, 996 zmag, 73 osvojenih lovorik, 10 priznanj za naj žensko eki­po Celja, bronastim grbom Mestne obcine Celje ter kar 41 igralkami, ki so po odhodu iz celjskega kluba zaigrale v ameriški profesionalni ligi WNBA, evroligi in evropskem pokalu ali so v dresu slovenskih repre­zentanc osvajale medalje na uradnih mednarodnih tekmovanjih. Med njimi sta tudi prvakinja WNBA Ivana Dojkic ter 3-kratna evropska prvakinja Nika Baric. »Celju sem hvaležna za 4 nepozabna leta. Tu sem se oblikovala kot igralka in osebnost. Celjski klub je lahko ponosen na svojo zgodovino,« je ob odprtju Hall of Fame deja-la Bariceva, ki je Celje zapustila leta 2011. Takrat je celjsko podjetje Cinkarna Celje že bilo eden glavnih pokroviteljev kluba, po njegovem prevzemu gene­ralnega pokroviteljstva kluba, maja 2017, pa je celjski klub postal tudi najuspešnejši klub na podrocju nek­danje skupne države, v mednarodni ligi WABA (od leta 2017 osvojeni 4 naslovi prvakinj). »Ponosni smo, da smo lahko generalni pokrovitelj kluba, ki s takšno srcnostjo in predanostjo gradi to uspešno zgodbo v Sloveniji in onkraj naših meja. Z veseljem jih bomo pod­pirali tudi v prihodnjih letih,« je ob jubileju kluba na prireditvi v dvorani Gimnazije Celje – Center dejala Nikolaja Podgoršek Selic. Klub je v dosedanjih 30 letih vodilo 7 predsednikov. Od leta 2016 ga vodi Borut Kop. V obdobju njego­vega predsednikovanja je klub osvojil kar 19 clanskih lovorik. »S ponosom lahko povem, da smo bili v letoš­njem jubilejnem letu spet izjemno uspešni. Že tretje leto zapovrstjo smo osvojili trojno clansko krono – naslov prvakinj lige WABA ter obe domaci lovoriki. Najboljše v državi so bile tudi kadetinje. V ligi WABA smo se s petimi naslovi na vrhu lestvice izenacili s hrvaškim Ši­benikom. Smo prvi klub, ki mu je to ligo uspelo osvojiti trikrat zapored, in to na gostujocem igrišcu. Ponosni smo, da od prvega dneva poslujemo z isto davcno in maticno številko, kar nas zavezuje k premišljenemu de­lovanju tudi v prihodnje.« Tudi v aktualni sezoni 2024/2025 gre 'Cinkarnar­kam' v vseh tekmovanjih odlicno. Clanska zasedba je že uvršcena na zakljucni turnir pokalnega tekmova­nja. Na državnem prvenstvu še ni bila poražena, v ligi WABA pa je doživela 1 poraz. Na državnem prvenstvu so trenutno vodilne tudi selekcije do 20, 18 in 16 let. V Šoli košarke na vseh celjskih osnovnih šolah vadi okrog 200 deklic od 1. do 4. razreda. Zaradi našte­tih dejstev se ni treba bati, da celjska ženska košarka tudi v prihodnje ne bi ostala ena najpomembnejših športnih identitet knežjega mesta. PR ŽKK CC Teambuilding v OE Marketing V OE Marketing smo v oktobru organizirali team-building, ki nas je vodil skozi cudovite kraje Prek­murja in obogatil z novimi doživetji. Najprej smo obiskali Radgonske gorice, kjer smo si ogledali znamenito vinsko klet in se seznanili z dolgo tradicijo pridelave vrhunskih penin. Navdušeni smo prisluhnili predavanju o procesu izdelave, ki vkljucu­je veliko znanja, natancnosti in ljubezni do vina. Pot smo nadaljevali v tropski vrt Ocean Orchids v Do­brovniku, kjer smo obcudovali bujno tropsko rastje in spoznali zanimivosti o eksoticnih rastlinah. Druženje smo zakljucili s sprošcenim kosilom, kjer smo uživali v prekmurskih kulinaricnih dobrotah. Te­ambuilding je izjemna priložnost za krepitev ekipne povezanosti, izmenjavo idej in sprošceno druženje izven delovnega okolja. S takšnimi srecanji ne gradi­mo le prijetnih spominov, temvec tudi trdne temelje za uspešno sodelovanje. Tekst in foto: Dubravka Kunst OE Marketing - druženje sodelavcev izven delovnega okolja priložnost za krepitev ekipne povezanosti in izmenjavo idej. Draga Andreja, december je obicajno cas upanja in topline, ko ljudje z veseljem pricakujemo praznike in se z zanosom ozira­mo naprej. Toda letošnji december je med nas prinesel bolecino, praznino. Vest o tvojem odhodu, Andreja, je bila tako nenadna, neizprosna in težko doumljiva, da se preprosto ni mogoce spoprijeti z njo. Še vceraj si med nami hodila z nasmehom na obrazu. Ugasnila si racunalnik, pospravila svojo mizo in z obi­cajno toplino pozdravila na hodniku. Nihce ni slutil, da bo to zadnjic, da so to tvoje zadnje iskrice, ki si jih tako radodarno delila. Tvoja miza ostaja prazna, a pretvarjamo se, da nam zgolj sporoca, da si le na poti – na dopustu, koncertu ali kratkem oddihu. Resnicnost pa nas teži z neizbež­nim spoznanjem: vrnitev, ki si jo tako zelo želimo, ni vec mogoca. Andreja, bila si sodelavka, ki se ob prvem stiku clo­veku usede v srce. Vedno polna življenja, topline in optimizma. Tvoja prijaznost je bila nalezljiva, tvoja predanost delu pa izjemna. Brez pomislekov si delila svoje znanje in izkušnje. Tako dobro si znala povezo­vati ljudi okrog sebe. V sebi si nosila neko posebno kakovost – vsi smo ve­deli, da si izjemno zanesljiva in predana svojemu delu. Kupci so se veckrat pisno in ustno zahvaljevali za hitre in ucinkovite poteze, s katerimi si odpravljala pogos­te izzive pri dobavi naših proizvodov. V obdobjih, ko je povpraševanje presegalo kolicino v proizvodnji, si s svojo iznajdljivostjo vsakemu kupcu znala dokazati, da je za nas kralj, ko si zanj našla tudi tisto, cesar na prvi pogled v skladišcu sploh ni bilo. Posebna pa si bila tudi zato, ker si znala brati misli svojega vodje – pripravila si podatke, še preden je vprašal zanje, in mu dodala tisto, kar mu je pomagalopri pogajanjih. Še mnogo je stvari, ki jih je težko ube­sediti, a nemogoce pozabiti. Andreja, zdaj si del necesa vecjega, neizrekljivega, kar nas povezuje, ko zremo v nebo. Tvoj smeh, tvoja prijazna beseda, sijoce oci nas še vedno spremljajo in grejejo srce. Obljubljamo ti, da bo spomin na tvojo toplino, milino in neizmerno energijo živel v naših de­janjih – v drobnih iskricah dobrote in prijaznosti do socloveka. To je tisto, kar si nas z zgledom ucila, in to bo tisto, kar se bomo s spominom nate trudili names-to tebe deliti naprej. Hvala, ker si bila del naših življenj. Pogrešamo te. Nikolaja Podgoršek Selic v imenu kolektiva Cinkarne Celje Mali koraki, velike spremembe: Naša pot k boljši prihodnosti Naše podjetje se zavezuje k trajnostnemu razvoju, saj »Fina stvar. To bi moralo biti stalnica. Sam sicer ved­verjamemo, da veliki premiki nastajajo iz majhnih ko-no grem v službo s kolesom ali peš.« Takšni zgledi nas rakov. Ti nas ne le povezujejo kot skupnost, temvec spodbujajo, da tudi sami sprejmemo majhne spre­tudi prispevajo k cistejšemu in trajnostnemu okolju. membe v svojih vsakodnevnih navadah. Poleg tega smo se aktivno vkljucili v cistilno akci­jo Mestne obcine Celje, kjer smo s skupnimi moc­mi pripomogli k cistejšemu okolju. Ta pobuda nas je dodatno povezala kot ekipo in pokazala, da lahko z združenimi mocmi dosežemo veliko. Sodelovanje na dogodku Pobiratlon – edinstveni kombinaciji športne aktivnosti in zbiranja odpadkov – je bilo zabavno, dinamicno in hkrati odgovorno. Ponosni smo, da smo lahko združili skrb za naravo z rekreacijo in druženjem. Te akcije so pomemben opomin, da vsaka mala spre­ memba šteje. Vsaka vožnja s kolesom, vsak korak Z navdušenjem smo letos promovirali aktivnosti peš, vsak kos pobranih odpadkov prispevajo k boljši Evropskega tedna mobilnosti, ki spodbujajo upo-prihodnosti. Hvala vsem, ki ste sodelovali in dokazali, rabo trajnostnih oblik prevoza. Številni zaposleni so da skupaj zmoremo veliko. Gradimo trajnostne na­se kljub slabemu vremenu udeležili akcije 'Celje se vade in boljšo skupnost – korak za korakom. pelje', ki je poudarila pomen kolesarjenja in hoje na delo. Sodelavec je dogodek povzel z navdušenjem: Filip Koželnik Cinkarna – že sedmo leto med najuspešnejšimi Cinkarna je ponovno, že 7. leto zapored, prejela prestižno priznanje platinasti certifikat AAA bonitetne odlicnosti, ki ga podeljuje Dun & Bradstreet. To priznanje nas uvršca med 1,5 % najbolj zanesljivih, kredibilnih in nizko tvega­nih poslovnih subjektov v Sloveniji. Cinkarna je clanica te ekskluzivne skupine podjetij s certifikatom Platinaste bonitetne odlicnosti že od samega zacetka. Do platinaste bonitetne odlicnosti so upravicena izkljucno podjetja, ki tri leta zapored dosegajo najvišjo bonitetno oceno AAA. Eno od teh uspešnih pod­jetij je tudi Cinkarna. Vnovicna podelitev priznanja platinaste AAA bonitetne odlicnosti je dokaz doslednega izpolnjevanja zavez k odlicnosti in financni sta­bilnosti. Ostajamo predani visokim standardom poslovanja s ciljem ohranitve statusa zaupanja vrednega podjetja tudi v prihodnje. Tekst in foto: Dubravka Kunst Kalilnica mladih inženirjev Naše podjetje je že vrsto let štipendist mladim ke­mikom in tehnologom. V naših laboratorijih lahko dijaki in študenti opravljajo obvezno prakso, po­citniško delo ali pozneje diplomska in magistrska dela. Prakticno usposabljanje dijakov in študentov delodajalcem omogoca lažji dostop do potencialnih kandidatov za zaposlitev, dijaki in študenti pa tako lahko že zgodaj pridobivajo izkušnje in znanje, spe­cificno za stroko, spoznajo delovno okolje in nacin dela ter kolektiv. Podjetje zagotovi ustrezne mentorje, strokovnjake z razlicnih podrocij, ki s svojimi izkušnjami svetujejo mladim pri pridobivanju vešcin ter na tak nacin so­delujejo pri izvajanju prakticnega dela izobraževal­nega procesa. Ucinkovito mentorstvo (tako pred kot po zaposlitvi) je za podjetje izjemnega pomena, saj dolgorocno pripomore k vecji konkurencnosti in delovni ucinkovitosti zaposlenih. Zelo pomembno pa je tudi sodelovanje med izobraževalnimi institu­cijami in gospodarstvom. S skupnim mentoriranjem in s prenosom tako strokovnega znanja kot izkušenj ustvarjamo most med teorijo in prakso ter olajšamo mladim prehod na trg dela. Zadnja je magistrsko delo v našem podjetju pod mentorstvom dr. Nike Veronovski cez poletje opra­vljala Maja Helbel. Septembra je z odliko zagovarjala svoje magistrsko delo z naslovom Trajnostna proi­zvodnja pigmenta za aplikacije z visoko dodano vre­dnostjo. Kot številni štipendisti je priložnost za svojo prvo zaposlitev prejela v našem podjetju in tako no­vembra postala Cinkarnarka. Tekst in foto: dr. Nika Veronovski Strokovna ekskurzija Foto krožka DLT Cinkarne Celje Clani Foto krožka DLT Cinkarne Celje smo se tokrat odpravili na strokovno ekskurzijo na Kras. Na pot smo se odpravili v nedeljo, 27. oktobra, in sicer v zgodnjih jutranjih urah, da bi cim bolje izkoristili dnevno svetlobo. Najprej smo se odpravili v Štanjel, kjer so nas poz­dravile jutranje meglice. Našo pozornost je pritegni­la kraška hiša, Ferrarijev vrt ter znamenito stopnišce pri gostišcu. Nato nas je pot vodila do lepo obnovljenega gradu Rihemberk s cudovitim razgledom. V Cerju smo si ogledali 25 metrov visok Pomnik miru, postavljen v spomin vsem braniteljem slovenske zemlje v zgodo­vini naroda. V Kostanjevici na Krki smo fotografirali ruj ter barvito trto, v Lipici pa na pašnikih obcudovali in fotografirali konje. Kot vedno smo fotografsko druženje zakljucili ob poznem kosilu, tokrat v gostilni Muha v Divaci. Do­mov smo se odpravili polni lepih vtisov in idej za pri­hodnje potovanje. Tekst in foto: Amina Kolaric Srecanje upokojencev – tradicija, ki ji v Cinkarni sledimo že desetletja Ko na vrata trka praznicni december, je cas za tra­dicionalno srecanje upokojenih Cinkarnarjev. Prib­ližno 280 se jih je od skupaj nekaj manj kot 1.000 odzvalo vabilu na druženje z nekdanjimi sodelavci. Upokojene cinkarnarje je najprej pozdravil vodja Ka­drovsko splošne službe Marko Cvetko. Sledil je na­govor clanice Uprave in tehnicne direktorice Niko­laje Podgoršek Selic, ki je spregovorila o poslovanju Cinkarne kot celote ter po poslovnih enotah in pro­gramih. Omenila je strategijo podjetja za naslednje petletno obdobje, ki je usmerjena v razvoj, poveca­nje proizvodnje, zmanjšanje emisij in porabe ener­gentov, izboljšanje pogojev za zaposlene, sodelova­nje z lokalnimi skupnostmi in vodenje vitke proizvo­dnje. O tradiciji in kontinuiteti govori tudi podatek, da je tehnicna direktorica upokojene Cinkarnarje na srecanju nagovorila že dvajsetic, vedno z zavezo, da se bomo na temeljih dela prejšnjih generacij trudili, da bo Cinkarna še naprej trdno in zaupanja vredno podjetje. Živahen klepet ob obujanju spominov. Oba govorca sta pisani družbi cinkarniških upoko­jencev zaželela zdravja, v prihajajocem letu pa vese­lja in vsega dobrega. Uvodni del je zaokrožil upoko­jenec Vladimir Lukac z recitacijo o Cinkarni. Sledilo je odlicno kosilo, ki so ga pripravili kuharji in preostali zaposleni v cinkarniški kuhinji, postregli pa dijaki Sre­dnje šole za gostinstvo in turizem Celje. Zaposlene v Kadrovsko splošni službi so že prej poskrbele za brezhibno organizacijo, na dogodku pa so gostom razdelile koledarje. Ob prešernih ritmih ansambla Murni pa v popoldne­vu dobre volje in plesnih korakov ni manjkalo. Tekst in foto: Barbara Rozonicnik Vedno odlicni Ansambel Murni - redni spremljevalci srecanja upokojencev. Nepozaben novoletni zakljucek za zaposlene Leto 2023 je bilo za naše podjetje posebno leto, saj smo obeležili 150. obletnico delovanja. Ta pomemb­ni mejnik smo proslavili z odmevnim dogodkom ob koncu preteklega leta, ki je bil med zaposlenimi izjemno pozitivno sprejet. Navdahnjeni z uspehomlanske prireditve in z željo po ohranjanju te lepe tra­dicije, smo tudi letos pripravili praznicno srecanje. Letošnji dogodek je potekal 7. decembra v Modri dvorani Celjskega sejma. Vecer se je zacel s spek­takularnim laserskim šovom, ki je pricaral praznicno vzdušje. Program je povezovala Ana Praznik, ki je s svojo izjemno energijo poskrbela za pozitivno dina­miko dogodka. V uradnem delu smo predvajali kratki video z naslovom Moja dežela, Moje leto 2024, v ka­terem smo obeležili dosežke podjetja v iztekajocem se letu. Za glasbeni del vecera je poskrbela priljublje­na skupina Victory, ki je ogrela plesišce in poskrbela za veselo vzdušje. Posebno noto vecera je dodalo razkritje glasbenega gosta, ki so ga zaposleni že nekaj tednov pred do­godkom lahko ugibali v igri: 'Ugani skritega gosta'. Ko je napocil trenutek razkritja, se je na odru pojavila Tanja Žagar. Najprej je Tanja izžrebala srecnega pre­jemnika nagrade, nato pa je s svojim prepoznavnim glasom, energijo in karizmo navdušila prisotne, za­pela nekaj svojih najvecjih hitov in dvignila razpo­loženje v najvecji možni meri. Dogodek je ponudil tudi zabavne in atraktivne koticke – aktivnosti za udeležence. Fotobox stojnica je ujela nepozabne in zabavne trenutke v družbi sodelavcev, medtem ko je stojnica z umetno inteligenco omogocala izdelavo in upodobitve karikatur udeležencev. Za­posleni so lahko postali Superman, Superwoman, Catwoman ali pa izbrali bolj vsakdanje, a kljub temu zanimive karikature. Vecer je bil poln plesa, glasbe, odlicne kulinarike in sprošcenega druženja. Dogodek ni bil zgolj praznicni zakljucek leta, temvec tudi priložnost za krepitev ko­lektivnega duha in ustvarjanje lepih spominov. S tem dogodkom smo ponovno dokazali, kako pomembno je negovati odnose in ceniti trud vsakega posame­znika, ki prispeva k uspešni zgodbi našega podjetja. Tekst: Dubravka Kunst Foto: Rubikon GRAL Aktivni v CC UM-u na ekskurziji od HE Fala do štajerskih vinorodnih gricev Sredi novembra smo se zaposleni, ki z idejami so­delujemo v sistemu CC UM, odpravili na strokovno ekskurzijo. Osrednji dogodek izleta je bil obisk Fale, najstarejše hidroelektrarne na slovenskem delu Drave. Najprej smo si ogledali kratek predstavitveni video, nato pa še muzej. Na željo zaposlenih smo si ogleda­li še del delujocega agregata oziroma turbino. Pot nas je pozneje vodila do Univerzitetnega kmetijske­ga centra Meranovo. Po kratki, a s ponosom preže­ti zgodbi o Nadvojvodi Janezu, ki je bil tako rekoc ustanovitelj vsega, cemur smo danes prica na tem precudovitem koncu Štajerske, smo si ogledali vino­gradniški kompleks. Gostitelji so nam na prakticnih primerih prikazali, da je Univerzitetni kmetijski cen­ter zares dober nacin prenosa akademskega znanja v prakso ter kazalnik trendov in razmer na kmetijskem podrocju v Sloveniji. Po kratkem ogledu štajerske prestolnice, Maribora, smo se odpravili proti Kungoti ter si ogledali vse prepoznavnejše Srce med vinogra­di in Turisticno kmetijo Dreisiebner. Skozi zgodovino domacije nas je popeljal kar gospodar Dreisiebner. Poslovati in proizvajati na mejnem obmocju skozi zgodovino ni bilo preprosto, a so dokazali, da se z iznajdljivostjo in spretno uporabo družbenih omrežij lahko hitro pridobita dober položaj in prepoznavno ime na trgu. Po napornem dnevu smo se okrepcali v gostišcu ter se vrnili proti Cinkarni. Verjamem, da smo vsi udeleženci strokovne ekskur­zije odšli domov z novimi znanji in zavedanjem, da lahko marsikaj od videnega uporabimo tudi v svojem podjetju. Vse zaposlene še naprej pozivam k prija­vljanju cim vecjega števila idej CC UM. Vsaka od njih šteje in z vsako od njih postaja podjetje boljše. Leta 2023 smo podali 244 koristnih idej V letu 2023 je bilo prijavljenih 244 idej, kar znaša 0,33 ideje/zaposlenega. S tem smo nadgradili stanje iz leta 2022, ko je bilo podanih 155 idej, kar je 0,2 ideje/zaposlenega. Med poslovnimi enotami izstopa PE Kemija Mozirje z 0,84 ideje/zaposlenega, sledi PE Polimeri z 0,76 ideje/zaposlenega, z 0,54 ideje/za­poslenega pa se lahko pohvalijo tudi v Racunovodski službi. Po vrednosti koristi idej so v letu 2023 izstopale naslednje tri. Denis Govedic: Odstranitev oblog znotraj cevovoda z nevtralizacijo kondenzacijskih vod Cevovod za rudno mešanico, ki je bil napeljan od posode 12.01B do razklopnega stolpa 12.04G, se je lani ponovno zamašil. Obloge v obliki kristalov so se kot kamen trde sprijele na stene cevovoda. Leta 2022 smo celoten cevovod razrezali ter ga loceno z oblogami odložili na odlagališce, nato pa izdelali Obisk HE Fala, najstarejše hidroelektrarne na slovenskem delu Drave. in montirali nov cevovod. Opis predlagane rešitve: Razrezan cevovod smo poskusno vstavili v bazen na­sproti razklopnega stolpa (12.21; NKV – nevtralizacija kondenzacijskih vod). Po približno treh urah nama­kanja so se obloge znotraj cevovoda odstranile, deli cevovoda pa so bili primerni za ponovno rabo, brez stroškov materiala za nov cevovod. Ideja je bila se­veda sprejeta. Andrej Klavžar: Predelava sesalne in tlacne strani crpalk V energetiki, pri crpalkah za ogreto tehnološko vodo P65.51A, B, C, D, E, se je na ventilih na sesalni stra­ni nabralo veliko vodnega kamna. Posledicno ventili niso vec tesnili. Ob zamenjavi ventilov smo se spop­rijemali z velikim izlivom vode, kar je oteževalo delo. Zaradi velike kolicine vode je obstajala nevarnost udara elektricnega toka zaradi neposredne bližine elektro omare. Ce bi želeli izvajati vzdrževalna dela na crpalkah brez izliva vode, bi bilo treba zaustaviti del proizvodnje na belem delu. Poleg tega so crpalke na sesalni strani cvrsto vpete, brez kompenzatorja. Opis predlagane rešitve: Vgradnja loput (DN 200) in kompenzatorjev (DN 125) na sesalni strani. S tem bi menjava ventilov in popravilo loput potekalo brez izlivov vode. Z izvedbo predlaganega so se bistveno izboljšali pogoji vpetja crpalke, hkrati pa se je zmanj­šala možnost strojeloma in izboljšala varnost zapo­slenih. Anton Mihelic: Zamenjava samodejnih ventilov 40.01A in 40.01B Na sušilnikih 40.01 (koncna predelava) smo za suše­nje pigmenta uporabljali regulacijske ventile proizva­jalca FLOWTEC – ECKARDT. Zaradi previsoke tem­perature so bile pogoste okvare omenjenega ventila in pozicionerja. Zamenjava ventila je bila zaradi utes­njenosti sušilnika izjemno zahtevna in dolgotrajna. V dogovoru s proizvodnjo so poskusno montirali kro­gelni ventil. Ideja se je izkazala kot odlicna, saj ventil deluje vec mesecev, brez menjave oziroma zastoja. Opis predlagane rešitve: Obstojeci regulacijski ven­tili se zamenjajo z ventili, ki jih izdelujemo v PE Poli­meri. Aktuatorje – pozicionerje so vgradili v zašcitne omare od vira toplote. Vgrajen je ventil s senzorjem za zaznavanje položaja ventila. Predlog je obrodil sadove, saj se je z njegovo izvedbo življenjska doba omenjenih komponent podaljšala vsaj za enkrat, za­posleni pa je z idejo pripomogel k optimiziranju stro­škov vzdrževanja. Tekst in foto: Matej Pompe Kolesarski vzpon na Vršic Nekega junijskega popoldneva se je na prvi izmeni gasilske enote Cinkarne Celje pojavila ideja, da se podamo s kolesi na Vršic. Datum 27. avgust je bil najprej zastavljen v šali, a bolj ko se je datum vzpona približeval, bolj smo ga vze­li zares. In tako smo se 27. avgusta ob 6. uri zjutraj odpravili s kombijem do Kranjske Gore. Vso pot smo premlevali, kako nam bo uspelo, saj takšnih vzponov nismo bili vajeni in se nanj tudi nismo veliko priprav­ljali. Priceli smo na parkirišcu pri policijski postaji in se podali proti vrhu prelaza Vršic. Start je bil hiter, a smo po približno dveh kilometrih neprestanega vzpona tempo prilagodili. Vreme nam je ustrezalo vse do dveh kilometrov pred vrhom, ko nas je zajela ploha in hladen veter. Kljub temu smo z nekaj manjšimi postanki ponosno prispeli na vrh. Sledilo je fotografiranje in priprava na spust. Med spustom smo se ustavili pri Ruski kapelici. Ko smo se varno vrnili do kombija, smo bili navduše­ni nad podvigom. Med vrnitvijo domov smo sklenili, da v gasilski enoti kolesarski vzpon na Vršic postane tradicionalen. Tekst in foto: Aleš Mestinšek Cinkarniški gasilci s kolesi na Vršicu. Clani Neodvisnega sindikata Cinkarne Celje na Ceškem Clani Neodvisnega sindika­ta Cinkarne Celje so se na zacetku novembra podali na 3-dnevni izlet na Ceško. Ogledali so si Prago, mestece Krumlov in pivovarno Budwe­iser. Ob lepem vremenu in dobri družbi so se domov vrnili z lepimi vtisi cudovitih stavb, lepih ulic in številnih prehojenih korakih. Tekst in foto: Maja Dackovic Ob slovesu naših sodelavcev Zaposlene, ki se upokojijo, povabimo v Kadrovsko splošno službo, kjer se jim ob sprošcenem klepetu zahvalimo za prispevek k delovanju družbe. Tudi tokrat smo se z njimi pogovarjali o casu, ki so gapreživeli v Cinkarni, in o tem, kako bodo zapolnili upokojenska leta. Od junija do novembra 2024 so se upokojili naslednji zaposleni: Olga Cander, Bo­ris Debelak, Živojin Đordevic, Husein Ikanovic, An­ton Juvan, Bogdan Kopitar, Neža Korez, Mladenko Lazic, Bogdan Novak, Andreja Podlesnik, Tomaž Prodnik, Ana Sitar, Robert Smeh, Klavdija Stopar, Sandi Turk, Roman Zajec in Peter Žvegler. Olga Cander se je v Cinkarni zapo­slila leta 1986 v Financni službi, kjer je ostala do upokojitve. Za prihaja­joce obdobje nima velikih nacrtov, vse bo bolj spontano. Sodelavkam in sodelavcem želi vse dobro, naj še naprej sodelujejo in si pomagajo. Sodelavkam v Financni službi, ki jih že malce pogreša, želi podmladek in da cim prej do­cakajo upokojitev. Boris Debelak se je leta 2000 za­poslil v PE Vzdrževanje in energetika kot samostojni tehnolog pri Investi­cijah. Takrat je imel v nacrtu, da bo v Cinkarni ostal najvec pet let, vendar se je pet let razvleklo na skoraj 20. Ima toliko konjickov, da bo v pokoju potreboval 'upokojenski dopust', da bo lahko vse postoril; zaposluje ga vinograd, pozimi na smuceh preživi 40 dni, poletja pa preživlja na Kor­culi, kjer v družbi vnukov supa, surfa in se potaplja. Sodelavcem in sodelavkam sporoca, naj delajo kot do zdaj in še bolje. Mladenko Lazic se je v Cinkarni za­poslil leta 1985, in sicer v PE Titanov dioksid, Crni del. V spominu so mu ostali casi, ko se je Cinkarna poso­dobila in prehajala na racunalniško poslovanje. V pokoju se bo ukvarjal z vnukinjama in cas preživljal na vi­kendu ter v vinogradu. Vse sodelav­ce lepo pozdravlja in jim želi predvsem zdravja, hkrati pa upa, da se še kdaj srecajo in skupaj poveselijo. Živojin Đordevic je v Cinkarno stopil januarja 1984, in sicer v 'Jugovo skladišce' v enoti Vzdrževanje. Vec kot 40 let je delo opravljal v skladišcu. Ima tri vnuke, ki ga polno zaposlijo, rad pa tudi kolesari. Že 25 let keglja in je clan Kegljaške sekcije CC. Sodelavcem želi veliko srece, ljubezni, predvsem pa zdravja in us­peha. Husein Ikanovic je preživel 38 let v Cinkarni. Hvale­žen je za vse dobro, kar se mu je v casu službovanja zgodilo. Sodelavcem želi, da bi docakali upokojitev kot cinkarnarji ter da bi ostali zdravi in povezani. Bogdan Kopitar se je po poklicni šoli leta 1982 za­poslil v tovarni Libela. V Cinkarno je prišel leta 1988, in sicer v enoto Vzdrževanje, kjer je delo opravljal do upokojitve. Zadnjih 10 let je bil sindikalni zaupnik. V prostem casu ga zaposluje vrtnarjenje. Je clan vino­gradniškega in cebelarskega društva ter clan gasil­ske službe Vojnik. V Novigradu ima apartma za oddih na morju. Sodelavcem želi veliko uspehov v nadalj­njem življenju. Klavdija Stopar se je Cinkarni pridružila leta 1984, najprej s pocitniškim delom, nato pa se je zaposlila v Službi kakovosti, kjer je ostala vseh 40 let. Z delom je bila ves cas zadovoljna, saj se je s sodelavci razumela. Sodelavcem sporoca, naj ostanejo takšni, kot so. Želi jim veliko zdravja in uspehov. V pokoju bo imela cas zase, preživljala pa ga bo tudi s tremi vnuki. Roman Zajec je leta 1986 zacel delo v Grafiki. Tam je ostal 30 let, leta 2016 pa je bil premešcen v Kemijo Celje na Modri baker. Sodelavcem sporoca, naj osta­nejo takšni, kot so, hkrati pa želi, da PE Kemija Celje obratuje še v prihodnje. V pokoju ga bodo zaposlo­vali hiša, vrt, sadovnjak, brajde, hribi … Sporoca še, da se je imel zelo lepo v Cinkarni. Ce bi se še enkrat zaposlil, bi ponovno izbral Cinkarno. Peter Žvegler je cinkarnar od leta 1988. Delo je za­cel v proizvodnji Titanovega dioksida, po dolgotraj­ni bolniški odstotnosti je bil leta 2006 prestavljen v Službo za varnost in zdravje pri delu. V prostem casu zelo rad kuha in pece, njegova najvecja strast pa je ribolov. Cas bo preživljal tudi z vnukinjo. Sodelavcem želi vse dobro, predvsem zdravja in povezanosti. Mateja Cverlin