f r. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah n Velja za vse leto - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto GLAS l List islovenskih .delavcevy Ameriki. The largest Slovenian Daily in H««* United States. Itsnrd every day except Sunday« and legal Holidays. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 41. — fiTEV. 41. jntered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 75,000 Readers. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 18, 1932. — ČETRTEK, 18. FEBRUARJA 1932 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. POSLANIKI SI PRIZADEVAJO DOSEČI PORAVNAVO V MEDNARODNO NASELBINO V ŠANGHAJU JE PADLO VČERAJ VEČ IZSTRELKOV Nova mandžur&ka država je dobila republikansko vladno obliko. — Angleška mornarja, ki sta bila ranjena, sta podlegla poškodbam. — Petinštirideset izstrelkov je padlo v mednarodno naselbino. — Veliko japonsko trgovsko poslopje je razdejala bomba. — Japonska letala v akciji. SANGHAJ, Kitajska, 1 8. februarja. — Dočim si diplomatje prizadevajo uveljaviti mir, grme na kitajsko-japonski fronti topovi, in splošno uničevanje se nadaljuje. Ameriški poslanik Nelson T. Johnson poskuša v družbi angleškega in francoskega poslanika pregovoriti Kitajce in Japonce, naj opuste svoje nespametno početje ter naj se pobotajo med seboj. Tudi na kitajski strani je opaziti precej mirovnih prizadevanj. V tem pogledu sta najbolj aktivna finančni minister Soong in bivši zunanji minister Koo. Sanghajski župan je rekel: — Vsi hrepenimo po miru, toda vse kaže, da so japonski militaristi sklenili s svojim pohodom poslabšati položaj. To pa dokazuje tudi delavnost na obeh frontah. Tako Japonci kot Kitaj ci se poslužujejo velikih topov, ki širijo smrt in uničevanje. Tudi japonska letala povzročajo veliko škodo. Dva angleška mornariška vojaka, ki sta bila včeraj ranjena, ko sta stražila angleški pomol, sta danes podlegla poškodbam. Tekom včerajšnjega obstreljevanja je padlo petinštirideset izstrelkov v mednarodno naselbino. Pet Kitajcev je bilo usmrčenih, sedemnajst pa ranjenih. Danes zjutraj je bomba razdejala veliko poslopje japonske eksportne tvrdke Mitsui Bassan v središču mednarodne naselbine. Eksplozija se je završi-]a, predno so prišli uslužbenci na delo in ko po ulicah še ni bilo tako živahno. Le temu dejstvu je pripisati, da je bila usmrčena samo ena oseba. Japonski glavni stan je objavil, da bo dana kitajski devetnajsti armadi le še ena prilika, da se umakne iz svojih postojank dvajset kilometrov proti zapadu. Tozadevni ultimatum bo še ta teden izdan. Sir John Hope-Simpson, ravnatelj komisije, ko-je naloga je pomagati beguncem iz kitajskega preplavljenega ozemlja, je poslal japonskemu konzulu ponovno noto, v kateri se pritožuje nad japonskimi letalci, ki so metali bombe v taborišče beguncev. Bomb nikakor niso pomotama metali, kajti taborišče je od fronte precej oddaljeno in nad njim vihra zastpva Rdečega križa. Osemnajst Amerikancev je na poti iz Nankinga proti Sanghaju, ker so jim tamošnji konzularni uradniki naročili, naj zapuste nevarno ozemlje. — Več ameriških žensk in otrok je dospelo v motornem čolnu iz Suhowa v Sanghaj. Ameriški generalni konzul v Nankingu je naročil voditeljem ta-inošnjih ameriških misijonskih postaj, naj sestavijo seznam vse svoje imovine. ardieu je odpotoval iz Ženeve PRAVA KAZEN j KAMPANJA ZA ZA PAGLAVCE PRESKRBO DELA Sodnik je obsodil tri dečke na deset udarcev z jermenom. — Matere so bile prisotne in so o-dobravale kazen. Woodbury, N. J., 17. februarja. IVdicijski sargeant j«* javno pretrpel tri dečke zaradi nespodobnega obnašanja. To kazen je pri-sodd policij, .sodnik Frank Johnson ill ko jib je sargeant tepel z jermenom .jih je Johnson držal. Matere vseh treb dečkov so bili' navzoče, ko so bili tepeni in so kazen odobravale. Izrazile >-o se tudi. da jih bodo doma tudi še same preteple. Starejši meri njimi, ki je star 1<» let. se je pod sedmim udarcem zgrudil na tla in si je s tem prihranil t iti udarce. Mlajša dva. eden l.~> let. drugi pa 12. se pri udarcih nista oglasila in sta jih prejela vsak jm> de-et. Dečki so bili oJ»sojeni na tako kazen, ker so razbili vrata nekega fjletlišča. Sodnik jih je hotel kaznovati samo z ostrimi besedami, toda s«'lje k svoji bolni materi, ki je živela deiset milj daleč od IJartholomewove fanne. hodnik ga je posla! v Bucks Oountv kaznilnico, da ga zdravniki priršeejo. glede njegovega zdravstvenega stanja. Ako ga razglasijo za zdravega, se bo prieela sodnijska obravnava proti njemu 2f». februarja. Dobilo je delo 16,867 brezposelnih. —Po vseh državah se vodi kampanja. — Wisconsin je na prvem mestu. American Legion, American Federation of Labor in druge kor-poracoije so pričele veliko kampanjo za preskrbo dela brezposelnim. Zadnja dva dneva je vsled delovanja in posredovanja teh organizacij dobilo delo 1G.8G7 brezposelnih. Pred v--emi državami je na prvem ni est n Wisconsin, kjer je dobilo delo 4457 delavcev, za njo pride država Delaware z ITS. Iz Denvera prihaja poročilo. da je dobila 17."» moških delo. v urža-vi Conecticut 10. v Palatka. Fla. 00, dasi ima mest o samo 3000 prebivalec v. V Xew Yorku (v mestu) je dobilo delo 32 delavcev. ŽENA BO SMELA PRITI ČEZ MEJO Chicago, 111., 17. februaraj. — Zve/ni sodnik C harles P. Barnes je priporočil delavskemu depart-mentu. da dovoli Štefaniji Poczat-ka Kilian. da pride v Združene države iz Windsor. Canada. Lansko leto jo je sodnik Barnes obsodil na 15 dni zajwira. ker je ponaredila listine, s katerimi je prišla v Ameriko iz Poljske. Ko je bila v avgustu izpuščena iz ječe, bi morala biti deportirana. Policist »Joseph P. Killian. ki je vdovec s tremi otroci, pa se je tekom sod tujske obravnave zaljubil v mlado Poljakinjo. .Sodniku je rekel, da jo hoče poročiti, da lahko stane v Združenih državah kot druga mati njegovih o-trok. S tem je bila Štefanija zadovoljna . ravno tako tudi poliiVsto-vi otroci in sodnik. Bila sta poročena in sta šla na ženitovanjsko potovanje v Kanado. Ko sta se hotela vrniti v Zdr. države. 11 »sel n i.ške oblasti niso hotele pripustiti žene. < Vstala je v Windsor ju od avgusta. Killian je vihtel svoje poliuijsko krepelce. skrbel za otroke vn kadar je imel kak dopust, je obiskal svojo ženo. Sodnik Barnes je slednjič odločil. da je šIm komedija že predaleč in je priporočil delavskemu tajniku, da ženi dovoli vstop v Združene države. t. AVSTRIJSKA REPUBLIKA IŠČE POMOČI Obrnila se je na vse sosede, da ji pomagajo rešiti gospodarsko krizo. Ne more prenašati zastale trgovine. Dunaj, Avstrija, 17. februarja. Avstrija se je obrnila na vse svoje sosede in druge države in jih povabila, da se združijo v gospodarskem vprašanju. Poziv je poslal kancler Kari Bureš. ki je rekel angleškemu, francoskemu in italijanskemu poslaniku, da ne more več prenašati zastale trgovine Osrednje Evrope. Kancler j«* izrazil svoje mnenje, da države ne bodo nasprotovale prosti trgovini pri uvažanju blaga. V tem zahteva svobodo za avstrijsko vlado. Svoj poziv je končal z beseda-mi. ki zvene kot*grožnja za moratorij. — Pripravljeni smo. da premagamo to krizo. — pravi kancler Bureš. — s svojo odločnostj in i svojimi žrtvami, toda pri tem mo-1 ramo imeti malo gospodarskega! in finančnega izpregleda od stra-' ni drugih narodov. OPOROKE NI MOGOČE PREBRATI San Franciso, Cal., 17. febr. — Mrs. Margareta Morgan je sieer napisala oporoko, toda nikdo je ne more prebrati. Xapisala jo je na j>apirf. v katerem je bilo -zavito meso. toda načeekala je tako, da je bilo treba poklicati izvedenca v pisavi, in še ni mogel prebrati. Njena zapu Ičina se ceni na 9 tisoč dolarjev. GENERAL PRODAJALEC ČASOPISOV Sumter, S. C., 17. februarja. — General iN. 1». Osteen. ki je star SO let. je za]H>slen pri časopisu od leta 183.1, razun v času, ko je bd v konfederativni armadi, kjer je dosegel šaržo generala. Njegov sin X. (i. Osteen izdaja "The Sumter Daily Item*, ki je te dni obhajal osemdesetletnico svojega obstanka. General Osteen. ki je v državljansko vojni poveljeval diviziji iz South Caroline, dela vsalc dan in se vsak dan s kolesom vozi z doma v urad. ZAROTA PROTI PAPEŽU PIJU Italijanska policija je našla novo bombo. — Na j-brže je bila namenjena za papeža. — Bomba v hiši delavca. Rim, Italija, 17. februarja. — Poleg bombe, ki je bila v soboto na jelena v baziliki sv. Petra, je italijanska policija našla še eno bomlx» izven Kima. Iz tega sklepa policija, da je bila obsežna zarota proti papežu Pi-jn XI. in Mussoliniju. Policija je sporočila Vatikanu, da je našla pri nekem delavcu, ki je zaposlen pri poraviln v papeževi vili (iondolfo v Albano več bomb. Pri popravljanju vile je za-poslenih več sto delavcev in popravljanje naglo napreduje. Splošno prevladuje mnenje, da bo papež Sel v to vilo prvie na počitnice izven Iiima. odkar je bila skleuj.ua pogodba med rimsko vlado iu Vatikanom. NAČELNIK FRANCOSKE DELEGACIJE JE B0NC0UR 2ENEVA, Švica, I 7. februarja.—Ker je bil La-valov kabinet strmoglavljen, je moral zastopnik Francije na razorožitveni konferenci, vojni minister Andre Tardieu, odpotovati. Pogajanja so se vsledtega precej zavlekla. Načelnik francoske delegacije je postal znani politik Joseph Paul Bon-cour. Položaj, ki jrt bil s tem ustvar-jen. bo jako dobrodošel, nemški delegaciji. Jutri bo namreč nemška delegacija predložila svoje predloge az razorožitev, na katere je hotel Tardieu osebno odgovoriti. Dokler se ne razjasni politični položaj v Franciji se bodo v Ženevi omejili skoro izključni* le na govore. Ženeva, Švica, 17. februarja. — Svet Lige narodov je poslal Ja-jw»n--»ki zopet protestno noto. v kateri apelira na čast japonskega naroda ter roti japonsko vladi, naj preneha s sovražnostmi v Sanghaju. Moskva, Sovjetska Unija, 17. februarja. — Sovjetsko glasilo "Tzvestja" je dines zopet ostro kritiziralo razorožit veno konferenco v Ženevi. Pravi, da je konfe-rena ' komedija" in da delajo delegati "vsak za sebe in vsi skupaj za oboroževanje". Članek se končuje /, zitrdilom. da iziued vseh velikih držav edi-; nole Rusija resno stremi po miru. GANDHIJEVA PRISTASINJA MORA ITI Vlada zahteva, da Mira Bai zapusti Indijo. — Hči angleškega admirala. — Vladni odredbi se noče ukloniti. NORMA TALMADGE SE BO LOČILA Slavna filmska igralka Norma Talmadge. ki še vedno izgleda mlada kot prej. je prišla v Xeu* York in se nastanila v hotelu "Waldorf Astoria. Pravi, da se hoče ločiti od svojega moža -Toe Selien-ka in da je na j>otu v Pariz, kjer hoče dobiti ločitev. Pravi, tla sta vedno živela srečno v zakonu, da njen mož vsled zaposlenosti ni nikdar imel nobenega časa za njo. DARR0WZAGOVARJA MLADEGA MORILCA Springfield. 111., 17. februarja. Najvišja sodišče v državi Illino-s je pozvalo starega, izkušenega za-: govornika Clarenee Darrowa, da pove svoje mnenje, ali naj država ! pusti usmrtita Kussella MeWil-! liainsa. starega 17 let. ki je ustre-j lil nekega motormana ni ulični železnici in ga oropal. — Ali naj morimo otroke.' Kje' bomo s tem končali.' — pravi 7-V let stari izkušeni zagovornik. So- i dišču je priporočal. «la dovoli mlademu morilcu novo obravnavo. — Sprejeli smo posebne postave. po katerih naj bi skrbeli za mladino, kajti splošno je priznano, da mladina ne zna skrbeti za sebe. Imamo postavo, da se nikdo poti lil leti ne sme poročiti bre.z posebnega dovoljenja, postavo, da ne morejo sklepati pogodb in poleg tega imamo mladinska sodišča in poboljše vain ice. ki morajo skrbeti za one. ki .so zišli na kriva pota. Ta 17 let star fant je bil obsojen na električni stol. Kdo bo prišel za njim? Bombay, Indija, 1*. februarja. Indijska vlada je odredila, da mora odpotovati z Indije Miss Madeline Slade. ki je bila vedno najboljša pristašinja Gandhijeva iu njegova desna roka v boju za ne-od vnisjiost Indije in ki je še edina Gandhijevih pristašev. Ki je na svobodi. Vlada je odredila, da iuora odpotovati v "24 urah in da se m^ra zdržati vsakega protipo-stavnega delovanja. Povelje jo podpisal policijski komisar Sir Patrick Kelly in ;»• bilo izdano vsled nove }>ostave, ki določa, da s»> zatre Uandhijeva politika nepokorštVme. Naročeno ji j«* bilo, da s«* brez vladnega dovoljenja ne sni" vrniti v Bombay. — Pridite jutri vsak čas. kadar hočete in našli me boste tukaj. — je rekla slu. ki ji je prinesel vladno povelj«-. — Nimam uikakega namena odpotovati iz Bom hay a. da bi s tem ugodila želji policijskega komisarja. Nadaljevala bom s svojim delom. Ako me že hočete aretirati, vas prosim, da m«1 ne motite jMMioči v mojem spanju". Pet oseb je bilo ubitih, ko je poliejja streljata na člane Narodnega kongresa. .Miss Slade, ki je stira let. j** hči angleškega admirala Sir Kd-inond Warre Slade in si je vzela indijsko ime Mira Bai. Lansko leto je (randhija spremljala na njegovem potu v London, kjer mu j«? pripravljala njegova prosta jedila in mu prala obleko. Mis« Slade je njegova goreča pristašinja že od I« ta 1924 ADVERTrSL •n 'GLAS NARODA' POLETVBRAZIUJO Friedrichshafen, Nemčija, 1". ner. je naznanil, da bo zrakoplov va "Graf Zeppelin" dr. H. Ecke-ner. pje naznanil, da bo zrakoplov spomladi napravil štiri polete v Pernambueo v Braziliji in sicer v marcu, aprilu in maju. Dr. Eckener je tudi rekel, da ima v svojem načrtu še šest drugih poletov, da pa še ne ve za čas. DEMOKRAT ZA ŽUPANA V CLEVELAND!) Celeveiand, O., 17. februarja. —• Ifri občinskih volitvah je dosegla demokratska stranka veliko zmago. ko je bil pri primarnih volitvah uzvoljen za župana demokrat Ray T. Miller. Republikanski odbor je sam priznal, da je Miller zmagal s 15.000 glasov večine. Miller je po sedemnajstih letiK prvi demokratski župan v Cleve-landu. Zadnji je bil Newton Baker, ki je bil pozneje vojni'laj-nik tekom vojne. T •O L WW YORK, THUBaPubY, FEBRUARY 18, 1832 j-= THE LABCMBT 8L0VEKX DAILY In U. Li. OVOMttd PuDlU&Od PUBLkSBIIfO (A Corporation) of ttu corporation and »ddre—ei of above offleeri •f Manhattan, Now York City. H. Y. "QLil MIKODA {▼•lea of tka Peafia) Daj Holidays lato valja Hat sa la ■a pal lata ia datrt Ameriko _.$6.00 ^sjooI 11 iC Za New York z a pol leta Za feoosemstro ga pol leu oeio leto $7-00 ___$340 i celo leto-$1.00 .....$3.50 Subscription Yearly $6.00. AdverUaemsiit on Agreement. •Olae Maroda- Uhaja rsaM dan tarmnit nedelj In praznikov. pftdplM tn u—boost! ee ne prtoMaJejo. Denar naj m blagovoli poHIJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. da aa nam tudi prejšnje bivališče nasnanl, da hitreje naj de- ti« W. Telephone: ltth C New York, K 1—3371 NOBENE ZVEZNE POMOČI ZA NEZAPOSLENE ŽALOSTNE RAZMERE V TRSTU Razmere v Trstu so dan za v<»dli v zapore "Pri jeauitih"*. Po- 68 roparskih napadov. «J<> urad-1 potrkal ponovno na okno in potiskih poneverb. 262 požigov, 40 sva! Kumekovo ženo. naj pride ven umorov, 2 9 poskuaenih umorov. \ k ear je mož padel oh progi. Žena 55 žrtev avtomobilskih nesreč in j mu je verjela in prihitela iz hiše 1067 primerov tihotapstva. Žara- > Med jx»tjo j«*'tudi njej Vančura dnem slabše. Število nezaposlenih litična polieija jim očita, da so se j tli raznil. prestopkov so obsodili J vrgel žico krog vratu, vendar pa ljudi kar sproti narašča ra ljudje udeleževali izletov. Doslej jih še 2387 žensk. se je zataknila ob njeni ruti in že- Kit nrii'pli wi vnrcl.- nrnsiariti <*e. " »L/. ;<»> »■,. « . • > I -.-.-. »o pričeli v*i vprek prosjačiti ee- niso izpustili, čepram jim ne ino-lo za miloščino. Dogajajo se pri-1 rejo niti najmanj dokazati nika-meri. da potrkajo na vrata revne- kršnega političnega ali drugega pa delavskega stanovanja čedno 1 prestopka. oblečeni mladi ljudje inteligentnih j Veliko zanimanje je vzbudila obrazov in poprosijo za — kos mC(l Tržačani objava tržaškega kruha. Oblasti so sicer po vseh | sodiii:.a 0 kriminalni statistiki. predmestjih in delavskih krajih otvorile javne kuhinje, v katerih dajejo ljudem brezplačno kosilo in večerjo in včasih tudi zajtrk. Hrana pa je v takšnih javnih lokalih. ki so jih fašistične oblasti otvorile prav z« prav le sebi v čast iu reklamo, mestoma tako slaba, da jo morajo ljudje kljub lakoti in pomanjkanju zavračati. In tako se je zgodilo pred dnevi v tako zvaiiem novem okraju Rione del Ke. da so spričo skrajno slabe hrane in do kraja uehi-gijenskih prostorov razburjeni ljudje posegli po skrajnih nasilnih sredstvih. V javni kuhinji je nastalo spočetka mrmranje in kritiziranje. ki se je kmalu spremenilo v demonstracijo. Policija in orožniki so bili seveda takoj pri rokah in so gladue demoustraii-tez 'znanimi fašističnimi metodami "pomirili'.'. Nekaj ljudi je bilo aretiranih, ostali razgnani in ure po incidenta j,e v "Kraljevem rajonu" spet zvladal mir. Toda lakota iu puškina kopita so napravila svoje. Se tisto noč so neznanci zanetili v ogrevaluiei in kuhinji požar, ki je uničil ves lokal in napravil precejšnjo škodo. Na-lednje jutro je policija izvršila si-eer nekaj novih aretacij, toda Kakor znano, je italijanska cenzura listom prepovedala objav- Tudi o tujnkem prometu v me- j na je kriknila na pomoč. Tedaj j« stu so bili te dni objavljeni stati- j Vančura pograbil revolver iu jo stični podatki. Da bi pospešila tujski promet, je občina lani za mesec junij dosegla pri železniški upravi potniške popuste in priredila celo vrsto zabav, koncertov in plesov. V mesto je prišlo v vseni letu 117.301 tujcev, to je Iz Washiiigtoua je dospelo včeraj važno poročilo, ki pa ni nikogar posebno presenetilo. Vlada si je naniree ubila v glavo, naj za nezaposlene .sitrbe razne pomožne organizacije in da se ne sine dati iz zvezne blagajne v to svrho niti centa. Navzlic temu je pa progresivni senator La Follette predlagal naj vlada dovoli sedemstopetdeset milijonov dolarjev v ta namen. Tristopetinsedemdeset milijonov dolarjev naj bi se uporabilo za direktno pomor nezaposlenim in drugim! gneva med ljudstvom ni zadušila, revežem, tristopetinsedemdeset milijonov dolarjev pa za gradnjo zveznih cest. Pri tem delu bi bilo mogore zaposliti precej tisoč ljudi, ki bo sedaj brez dela iu zaslužka. Predloga je bila pa v senatu gladko zavrnjena. Razen progretsiveev so glasovali proti nji republikanci in konservativni demokrati. Pred glasovanjem ao o predlogi enajst dni debatirali. Hooverjevi pristaši pod vodstvom senatorjev Fessa iz Ohio in Reeda iz Pennsylvanije so vztrajali na stališču, naj posamezne države skrbe za svoje reveže. Enoindvajset demokratov in sedemindvjaset republikancev je glasovalo proti predlogi, zanjo pa petnajst republikancev, devetnajst demokratov in senator iSliip-stead iz Miiuiesote, ki ga je izvolila farnicrsko-dcJavska stranka. Pred glasovanjem sta predlogo navdušeno zagovarjala senator Copclaud iz New Vorka tei senator La Fol-lette, ki je imel sijajen govor. — Ako zvezna vlada ne poseže v ta položaj, — je rekel La Follette, — bo poinenjalo to degradiranje naših državljanov. Na milijone brezposelnih bo prisiljenih živeti tako življenje, kakoršuega uiti divje živali ne žive. — Doživeli smo čas, ko se vlada za vsako stvar dosti bolj briga kot pa za ohranitev človeških življenj. Pred kratkim so začeli nezaposleni v Novi Fundlandiji pleniti trgovine. Ali bo senat čakal, da m* ho tudi v Ameriki nekaj sličnega zgodilo^ Njegov govor je bil sicer sprejet s splošnim odobravanjem, toda ko je prišlo do glasovanje, je večina senatorjev najbrž že pozabila njegove svarilne besede in predlogo zavrgla. mm ;: I... ■MBKHHHMI pwaunacMMi Mali Oglasi imajo velik uspeh Početje izstradane lua^e pa bi se zdelo nerazumljivo, če bi med ljudmi ne bilo sovraštvo pri»ri režimu. ki jim ni uničil le nekdanjega blagostanja, marveč jih je po njihovem nuieuju spravil ob kruh in delo ter jim na vse zadnje kakor v zasnieh in kazen dajal neužitno in neprebavljivo hrano. Tisk o vsem tem ni poročal. Pač pa so listi z velikim ugodjem zabeležili, da dobi mesto no vo vojašnico. Xa ozemlju tržaške občine je dosedaj že 14 stavbnih kompleksov v posesti vojnih, orožniških in miličniških oblasti. Poleg 5 vojašnic za pehoto. letalstvo, topništvo, avto-kolono in mornarico Je cela vrsta stavb za miljčniške garnizije na Bocolu in v Skednju, za orožniško garnizi jo. za komande armad nega zbora, Inke in mornarice, za vojaško sodišče itd. Sedaj pa nameravajo pri sv. Jakobu zgraditi novo orož niško vojašnico. Sta vb išče. ki ga že pripravljajo za gradnjo, meri 9745 k v. met so v. Zgradili bodo štiri stavbe, za katere so določili 4 milijone lir. Zanimivo je. da bo mi "tujci" je bilo 85.51G Italijanov. ostali so inozemci: in sieer Jugoslovanov 354 manj nego v Ijati takozvano črno kroniko. V to j 885J> več. nego leta 1030. Med te kroniko spadajo v prvi vrsti samomori. In teli je bilo lani po o-menjoni objavi v Julijski Krajini 226. od teh več ko 100 samo v Trstu. Poleg tega je sodišče ništelo v letu 1031 še 142 poskusen i h samomorov. 7310 tatvin. C37 goljufij. s tremi streli v bok usmrtil. .Nato se je ponovno vrnil k hiši. kier je bila še hči. j>oročena z nekim železničarjem v Pakraeu. ki pa je prišla dan poprej k staršem na j obisk. Mlada žena je čula krikt na pomoč in strele ter se v strahu 1 zaprla v hišo. Stopila je k telefo- 1 mu. tla bi poklicala pomoč iz P«t-dravske Slatine, telefona pa ni znala rabiti. Ko se je Vančura vr- prejšnjem letu. Ceboslovakov 368 nil pred hišo, je še slišal prestra-manj. Xemccv pa cel o 2508 manj nego leta 1030. Tn celo "prijateljev" iz Madžarske je prišlo manj nego prejšnja leta. Iz Jugoslavije. Zaradi tisočaka: 4 mrtvi, 2 ranjena. Aruavt je dober, -skromen, u-služen in i»ošten, zlasti še, če naletiš nanj v tujem kraju.^kjer si z najtežjim delom služi kruh. Tako se na pr. v Beogradu, kjer se Arnavti v precejšnjem številu ba-vijo skoraj izključno z žaganjem drv. menda ne spominjajo, da bi bi bi kdaj kak Anavt stal pred sodiščem zaradi tatvine ali česa podbnega, da In bil kdaj koga žalil, razi val prepir in poboj. Pustiti >ineš vse odprto, pa se ne bo ničesar dotaknil in bognedaj da bi s res k i načednik. Glavni krivci pa se dotaknil česa kdo drug! Žaliti so se najbrž poskrili in bo goto-ga pa seveda ne smeš; tedaj se vo poteklo precej časa. preden jih boj njegove osvete. V domačem aatseže roka pravice. Preiskava je kraju zavaja Arnavta hitra jeza j v takih primerih zelo težavna, ker in maščevalnost k dejanjem, ki so se le težko najde Aniavt. ki bi iz-v največjem navzkrižju s kazen- dal svojega rojaka, pa naj je uje- 7. ostrino sekire, je začel zopet streljati. Z dvema stoloma je ubil Kustema Taira in Abdula Brai-ma. s tretjim pa ranil Dina Tai-la. (Ker ni imel več strelov, je iztrgal nato nekemu Arnavtu sekiro iz rok, udaril ž njo Bajazita Kadrija in potem skušal pobegniti. Bil pa je že preslab zaradi izgubljene krvil. Arnavti so ga do-hileli i h ga dobesedno sesekali s sekirami. Nemudoma obveščena oblast va v Djakoviei so takoj uvedla preiskavo. Prišel je v Kastavieo sani set ne telefonske klice mlade žene. ni je pa spoznal po glasu in je menil, da je v hiši morda še kak moški. Iver je vedel, da je imel Kumck na svojem domu ka-rabinko. se je ustrašil in zbežal. Štorklja na cesti. Iz Clevelamla mi takole piše lepa Marjanca: Dragi Zgaga: Dolgo se že pripravljam, da bi ti pisala par vrstic. Najprej Ti moram povedati, da prav pridno čitam (Has Naroda, i najraje pa Tvojo kolono. Saj li>t bi bil brez Tvoje kolone, kot oblačni dan brez solnea ali pa srebrni denar brez cvenka. Pred par tedni sem čitaia. da m pripomogel svojemu prijatelju, da je dobil boljšo polovico. In kako hitro da je vse šlo. Praviš, da si se nadal nagrade. Hahaha ! j «» t"-i črna uehvaležnoNt. zakaj te je toliko na tem svetu." Zdi m* mi pa. tla ji* tisti Tvoj prijatelj razumen in razsoden človek in polegtega jako previden, ("e ^r mu pripomogel do res d<»-m' le potegni za svo- bre polovice i . jo mešetarijo. Ako je slaba, pa lopo tiho bodi. da še on od Te dni je kamniški orožnik ustavil na cesti v bližini Kamnika dva zakonca srednjih let. ki sta' kar go ve. rila med seboj nemško in . Tebe česa ne z-ihteva. prosjačila brez dovoljenja obla-' 'Prijateljstvo pa brez >krbi stev. IVetl sodiščem se je izkaza-; lahko podvojiš, da mu boš v hudih lo. da sta zakonca Kopotarja. pri-' dneh za oporok. stopna v Šmartno je doma s Koroški Nemka. b P-iki. Žena in po rotlu skim zakonikom. In nekaj takega, kar -koraj spominjal na nekdanje čase pol mesečne vladavine, se je zgodilo na Svečnico v vasi Zastavici: štirje mrtvi, dva pa hudo ranjena. V liastaviei so naseljeni Srbi in Arnavti. a slednji so v večini. Srbi, boljši gospodarji, »o imovitej-3i in se tako pogosto dogaja, da aruavtskr sosed poprosi srbskega za posojilo. Tako je storil tudi Abatz Taiir pri Luki Abramoviču. Ni bilo veliko, samo tisoč dinarjev. in Luka mu jih je rad posodil, seveda s pogojem, da mu denar vrne ob določenem roku. Ker pa Abaz ni storil svoje dolžnosti, je Luka na Svečnico zjutraj prišel k njemu da ga opomni. Beseda je dala besedo in zgodilo se je. da so Abaz iu trije njegovi bratje pograbili vsak svojo seki ro in skočili proti 'Luki. Toda Ln do vojašnico zgradili na račun tr-! j<* vedel, s kakimi ljudmi ima žaške pokrajinske uprave in ne opravka. Zaito je imel s seboj sa- na račun vlade. Proti tržaškim Slovc-nceiu pa so oblasti kljub t emu. da je že izple-dalo, da so jim spričo vedno težjih gospodarskih in ^ soeijalnih razmer prizanesle, na novo uvedle teror in nasilje. Slovenska mladina. kar je je še ostalo v mestu in v bližnji okolici, je v ožjih družbah prirejala izlete aH posečala kopališča. Fantje in dekleta se mestoma niso upali niti spregovoriti slovenske besede, da ne bi izzvali neljubih incidentov ali se morda celo izpostavili aretacijam in policijskni zasliševanjem. Kar nenadoma pa so karabi-njerji te dni Sv. Ivanu aretirali tri fante, in sicer 20-letnega Cirila Martelanea, ki je dokončal srednjo trgovsko šolo in je bil sedaj brez posla, brezposelnega učitelja 231etncga Ljuba Kovačica in njegovega strica, okrog 40 let starega Antona Trobca ter jih od- mokres. Ko je Abaz zamthnil s sekiro proti nemu. se je Luka bliskovito postavi! v bra-n in ustrelil. »Abaz se je zgrudil mrtev. 5-Jtrel jr privabil tudi še druge Araav-te. ki vsi planili na Luko. da se je le težko branil, ker ga je 2«» prej. preden je ustrelil. Abajsov brat zadel s sekiro v hrbet. Ko pa je dobil še dva ali tri udarce gova krivda še tolika, samo če on sam ni prizadet. Strašni dogodek je seveda izzval v vsej pokrajini veliko razburjenje. Roparski umor v železniški vaj niči. cu- Na železniški čuvajnici v bližini Potlravske Slatine se je v dogodil grd zločin. V čuvajnici je živel s svojo ženo 60-let ni čuvaj Kumek. ki si je prihranil 170,000 Din. Od teh je imel 100,000 v banki. 70.000 Dili pa je posodil dvema znancema. Pred nekaj dnevi mu je eden izmed dolžnikov vrnil 40 tisoč Din. ki jih je obdržal doma Pred kratkim ponoči se je nenadoma zglasil pri njem železni čar Vančura iz Podrav.ske Slatine. ki mu je skozi okno pokazal pismeni nalog, da morata skupno pregledati progo. Kiunelc je zares prišel iz hiše. nakar sta odšla na progo. Kumek spreda j. Vančula za njim. Nista še bila daleč od hi šes ko je nenadoma Vančura zagnal Kumeku zanjko iz žice okroj* vratu, tako da ni mogel zakliea-, ti niti na pomoč, in ga nato zada- S vil. Ko je spoznal, da je Kumek izdihnil, se je vrnil k čuvajnici, j Mož je I ožil. da je že dal j » asa brez posla. Povsod j«> i>>k'd zaposlitve. a je nikjer ni mogel dobiti. čeprav bi rad prijel za vsako domače delo. Na potu preti svoji domovinski občini je iskal dela tudi v kamniškem srezu. Kad bi m prislužil vsaj toliko, da bi ».voji ženi. logrešajo in mogoče .so našle smrt v požaru. ŽENF I imate Izostalo, n*- 1,1 ltj * roflun ali bolefe mesečno flWrnj«. naročite ni moje irt.iro- krajsko zdravilo. Cena zavoju %z.— Piftite mi X popolnim zauD»nj<-m! MRS. MARGARETA LESKOVAR BQ7 £. 73rd St.. N*w York. N. V. KDO VB kje je moj brat Alojz Mlakar, podomače Bic iz tia-brovkov, sv. Križ pi\i Litiji. Leta 1924 je odšel iz Dunaja in me obiskal v Leobnu na potu v Ameriko, ^(kl tam mi je pisal samo enkrat iz 'New Yorka. potem pa nič več ne vem o njem. Prosim, oe 'kdo ve. da mi sporoči. ali naj se pa sam j i vi svojemu bratu: Ivan Mlakar, Šal-kavas, 34, Kočevje, Dravska Banovina, Jugoslavija. (2x 18&lf>) 0 njhgj&Ng Nesreča ne počiva! Tudi tmrt ms. Podvrženi rt« eni ali dragi vsak dan. KAJ BTM-PA 8TQBIL1 ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTBOKt AH tt§ is Movarovami so duiaj boUum, magod* aH tmrtif Ako ne, tedsj. pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Nsia jednota plačuje največ bol-niike podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki Imovina snaia nad $1,100.000.00, članstva nad 20*000. Kova društva se lahko »stauoiljo ▼ Združenih državah z 8. člani. Pristopnina prosta.— BtUs najbolj* slov&mtki tednik "Novo Dobo", gUuUo JSKJ, Pilite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbainik, Ely, Miip« Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. V. Telephone: CHEISEA m POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN nem pa *k«»ro vsaki ženski pri-tiče. ker znajo tako govoriti k«»t da bi imele par sto jezikov, in k;jr povedo, je skoro v vsakem slučaju prava babilonska zmešnjava. S tem seveda ne mislim nobenu posamezne, pač pa žeu>ki spol v splošnem. Kaj ni re-% tako. dragi rojak Kesnioi na ljubo bodi povedano, da svojemu prijatelju nisem pre-:;krbel neveste na njegovo prošnjo. in da me tudi ona ni prosila, naj ji ženina preskrbim. Simo seznanil sem ju. i»otem je pa prišlo takorekoč samo od sebe. V ta-ke transakcije m* pa nikdar več ne bom spuščal, pa magari. da liki gospodična Meta Dabilou .st<» trekinov oMjubi. (.Saj dala hi in i jih ne. to vem. tako ali tako). Kot razvalini iz njenega pi-bina. ji ločenci niso }>rav posebno pri srcu. "Divorsane Slape" jiin pravi. In dostavlja, tla za "-^tar«» divorsauo šlapo niti starega 1'irar-ja ne da". (Hogoče je zapisala .starega felarja" — ix»griu»tati nisem mogel, ker ji je pri pisanju .roka precej drhtela od same ljubezni). No. nazadnje ni posebuejrn ra«ločka med "starini firarjem" in "starim felarjem". Oba »ta precej obrnjena in obrabljena in sta po današnji valuti brez vsake veljave. Metli ne svetujem lunliti v 'New* York. <*"e pa slučajno uride, naj ja prej kupi kartf» za sem in nazaj. Kajti v New Yorku je strahovito malo fantov, deklet in še kako brhkih deklet — pa na — skoro bi zapisal "na mernike", ee bi se dala ta dražestnči roba na mernike meriti. . Kar nas je fantov (Hej. Zgaga, kaj govor«Opomba st-ivca). smo "v tem oziru prav dobro preskrbljeni. ne glede na pust aH po.>t. V splošnem pa Meti Babilon resne svetujem, naj zavoljo svojega duševnega in telesnega- biagra kar mimo ostane v ohijskem slovenskem Babilonu ter naj se v svetem postnem Č8»u pripravlja, na veliko ofenzivo, na velikonočni pon-deljek naj pa naskoči. Iu povabi naj me. če ne za pričo pri poroki, pa vsaj pri kratu za botra. m \ i: r "O LAS VHODA' =s= 1H5W YORK, THURSDAY, FEBRUARY 18, 1932 THE LARGEST 8LOVZ3VE DAILY in UT B. ML K W. ARAMIS Po lciih sva se srečala nekje s starini prijateljem Hynkom. Mahnila sva jo skupaj v kavarno v okraju, kamor me redko pripelje pot. V kavarni, v "svoji" kavarni, s« je Hynek počutij oiividno kakor doma. Ta*oj sem tudi opazil, da ima tu vs2 polno znancev. Komaj sva sedla za mizico v u-dobnem kotičku, te je moj Hynek pomahal nekomu z reko, vsak hip je vstal in se poklonil ali pa vsaj *>a I utiral z dvema prstoma, zahvaljujoč se za pozdrave svojih ' tiancev, pozdravljajoč nove pri-biecc. — Klanjam se, gospod predsednik! — Moj poki on, gospod inženjer! — Zdravo, pozdravljen, redak- torc! — Slu?a ponižni, gospod ravnatelj! Tako In podobno Jc šlo to neprestano. Niti pokrunljati nisva mogla, kakor pod. ki si ga pozdravil prve ja?, — C e ;nc ubiješ, ne vem. Srečava sc tu pogosto, skoraj vsak dan, včasih igrava tudi biljard, tam on pred<*edu|e dan za dnem, tamle v prvem nadstropju v okrogli dvo-.ani in vil mu pravijo predsednik. Tj je vse, kar vem o njem. — Kij pa ta. urednik? Kateri l>st urejuje? S tem morata biti dobra znanca, sicer bi se ne bila tako zaupljivo pokimala. — Nimam pofma. dragi moj. Vem farno to, de je urejeval prejšnji mcsec lastniku te kavarne neko u-radno prošnjo, da bi mu dovolil plačati dohodninski davek v obrokih, toda to urejevanje ni bilo posebno. ker so k&varnarju prošnjo vrnili ... Seveda smo se mu vsi smejali. — Ka) pa tisti gospod tamle pri oknu, kt si ga tudi pozdravil ob prihodu, tfsti Inženjer če, se ne metim. Kdo Je to? Zdi se mi zelo simpatičen. — Da. simpatičen fant. toda zdi ?e mi, da še ni inženjer, temveč samo tehnik..... Le da.... prosim te, vsi mu pravijo tu inienjer. ne morem torej biti izjema med njimi. Sicer pa mora* priznati, da s« to BREZ TEGA NE GRE družabno nekam bolj spodobi. — Kaj pa ta ravnatelj, ki sta si z njim tako prisrčno salutirala? — Lep fant, a? Kad počenja zdaj, ne vem. Vem pa, da je bil med in-flakcijo nekaj časa ravnatelj neke prodajalne, ki je menda že davno propadla. — če se ne metim. je životarila cela dva meseca, kakor toliko drugih, toda naslov mu je o-stal. Drugače bi se zdajle gotovo ne zanimal zanj.... Kramljala sva še nekaj časa in obujala spomine na stare čase. Potem je pa Hynek popil svojo črno kavo in potrkal z žiicico po prasni kodcUci. Prihitel je natakar in vprašal z n izkim poklonom: — Kaj bo gospod svetnik že pla- čal? Danes tako zgodaj domov? — Hm. danes se mi mudi. Ko sva s Hynkom poravnala vsak .svoj neznatni račun in ko je po-strežljlvi natakar odšel, sem vprašal kar tako mimogrede: — Kako te je tituliral natakar? — Gospod svetnik? Zakaj ti pa pravi tako? — Saj niti sam ne vem, dragi moj. Vsi mi pravijo tu tako in prav zares ti ne morem povedati, kdaj in kako se je to začelo ... Mar naj si to pre povem? Saj vendar sam dobro veš, da človek brez titula.... to je kar nekam neumno. Skratka, brez tega v naši družbi nikakor ne 3re. Mar ni res tako? Da bi se moj prijatelj Hynek motil? POZABLJENA POGODBA UPOGLJIVO STEKLO Neki dunajski gledališki ravnatelj jc med predstavo napravil majhno in?pckcijsko potovanje za od rem. Vse je bilo v redu, le ko je hotel že oditi, je opazil v nekem kotu tujo postavo, ki je sedela na nekem zaboju in dremala. Stopil jc bliže m je spoznal v tej postavi — dimnikarja. Kaj hoče dimnikar tu, ko ni v drami nobene v!oge zanj. ravnatelj ni vedel, zato je začel vpraševati na levo in desno. — (Njegovx) začudenje je naraščalo, ko Je zvedel iz ust nekega odrskega delavca, da sedi dimnikar ob vsaki predstavi tu. zlasti pa ko jc zvedel od stare'ga garderobiera, da poseča gledališče na ta način že preko — dvajset l£t. Stvar je izgledala že direktno po duhovih in groznih skrivnostih. Ravnatelj je bil že ves nervozen. Končno se je opogumil, stopil je k možu samemu, ga prebudil in ga vprašal, kako in kaj. Rešitev te uganke je bila bolj preprosta, nego si je ravnatelj mislil. Dimnikarja so morali pred dvajsetimi leti po neki policijski naredbi angažirati, da pregleda pred vsako predstavo ali je s pečmi in dimniki vse v redu. Takrat so v gledališču kurili še na primitivni način. Potem so nekoč uvedli centralno kurjavo, tista policijska odredb .se je razveljavila, ravnateljstvo in igralsko osobje so se menjavali, dimnikar, ki je med tem že davno stopU v pokoj, pa je Stari izrek, da prinaša razbito zrcalo sedem let nesreče, bo kmalu zastarel, ker ni več d~lcč čas, ko bomo imeli zrcala, ki se sploh nc bodo dala razbiti. Učenjaki si že dolgo prizadevajo sestaviti steklo ki bi se upogibalo, ne da bi počilo. In dvema učenjakoma v kalifornijskem tehnološkem zavodu se je baje posrečilo izdelati tako steklo. Izdelovanje stekla, ki se ne razbije jc zaenkrat še tajna, znano je samo, da se napravi zrcalo na ta način, da segrejajo srebro do izhlapevanja in prevlečejo z njim steklo. Drugo vr^to upogljivega stekla so izumili baje v Evropi. To steklo sestavljeno v prvi vrsti iz rastlinskih snovi. Podobno je v vsakem pogledu pravemu steklu, ne pa ce-lulcidi To steklo se da upogibali kakor karton. prihajal službeno vsak večer za oder. da sede v kot in zaspi — drugega dela mož itak ni imel. Pozabili so enostavno razveljaviti pogodbo. ki so jo napravili ž njim in ;a ga plačevali za delo, dasi ni nič delal. .. Ravnatelj je kar obstal, kc je zvedel, kakšne stvari se dogajajo brez njegove vednosti v podjetju, ki ga vodi. In prvo, kar je storil. je bilo to. da je prisegel, da ne bo nikoli več opravil kakšne inšpekcijske poti za odrom.... ■ i ff f ■-M* Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) At. m Kamela, abeii ude aivan- kr, TeMeloigra ...................................45 Slovenki pisat H jI ILn.t Patroma povrM, M«rsvake Klike. V« j toda Per* I Perica, fr-tl(0 .............................................»J® Tigrov i lofaje ................... Tik za fronto —.........— Tatl#. uje S. po- M 5. zv. trdo vezauo. Vinski brat .........50 G. zv. trdo vezauo. Vsebuje 10 povesti .....................m..........................50 IGRE trgover, I g roka r r 5. dejanj M Črna de Bergerar. Herična komedija v petib dejanjih. Trdo vezano ....................................—-----.1.79 ČAROVNIJE IN ČAROVNICE srečo. Med to operacijo mrmra star ,m ,Vfrt ure. iver ni nihče izmed mc±. "čarovnik skrivnostne be- obtožencev črlmil besetliee. j«- raz- Bdela, drama v 4. dej. ..... Lokalna železnica. 3. dej. ...75 ...59 ZBIRKA SLOVENSKIH PO' 1. sr. Vojnomlr ali poganatro -----35 t iv. Hudo brada« So ZVe VCM^V P^flfli IMiMIMMtHiaHl 4. sr. rmwrnaii in i. sv. Marta. Semenj v Bichmondn, 4. dejauja................................Ji Ok rojaki. 1 grobno r Štirih slikah —39 Toarimve aajne na Miklaršev večer. Ml« d luska Igra a petjem r 3. dejanjih ____-........-..................—-90 R. V. R. Drama r S. dejanjih a predigro, (Capek). rez. -------------45 Revizor. 5. dejanj, trda vezana Veronika Deoeniika. trda ves ... Za kri* ta dejanjih _ Ljudski Igroksž r 5. ..-75 .139 —35 4. XT. TikOtapee. 5. dejanj---- 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ......L.JO 219 W. 19 Človek bi mislil, da bo splošna, j prosvetljenost naših dni prazno- { verje v civiliziranih deželah odpravila enkrat za vselej. Vendar se zdi, da stara prazna vera le težko umira, kakor je videti iz nekega primera, ki je prišel pred kratkim v javnost. Dva moža v Hamburgu sta bila tako praznoverna, da sta si zagotovila pomoč neke ženske, ki sta jo smatrala za čarovnico, da bi jima krave in teleta rešila "uroka *. — "Čarovnica" pa je bila hči starega ovčjega pastirja in je po starem izročilu imela kakor nje oče nadnaravne moči. Ko pa njene zarotitve niso zalegle. sta ji oba možakarja zažgala hišo, ne iz jeze, temveč zato, ker sta bila prepričana, da morata čarovnico "izkaditi". Zgodilo pa se je, da ni zgorela čarovnica, temveč dve čisto neprizadeti osebi. — Možakarja sta prišla seveda v ječo. Obsežna raziskovanja so ugotovila, da vera v čarovnice in čarovnije mnogo bolj razširjena, nego si mislimo — navzlic našim modernim vzgojnim metodam. Praznoverje na Francoskem V francoskem podeželju je prazna vera še dandanes silno razširjena. So cela okrožja, kjer so vsi mogoči "zarotitelji" v velikih časteh bodisi -pri rojstvih, smrtih ali drugih okoliščinah. Tudi za odpravo živinskih bolezn. ali za večjo letino se kmetje poslužujejo teh čarovnikov. "Čarovnice" imajo na Francoskem takšno moč, da so osnovale celo lastne stanovske organizacije, ki zastopajo koristi svojih članic, določujejo članarine in področja, v katerih sme ta in ta članica izvrševati svojo "obrt". In če članica umre, ji določi organizacija naslednico. Če je kaj takšnega mogoče v polni Evropi, se ne smemo čuditi, da praznoverje cvete tudi v oddaljenih njenih koncih, na vzhodu, pravo cul«ro-« razbili že marsikatero ponos-j no ladjo. j Razlage za to. kakor rečeno, ni. »hiši ne manjka domnev. Bržkone [»a zo šlo za vzroke, ki tičijo v vremenskih prilikah lanskega leta, ne pa v kakšni temeljni izpre-tiiemhi klimatskih raziiwr in mor-kih tokov v polarnem področju. Vendar pa število plavajočih hodnih jror zadnja leta očitno nazaduje. 55. V SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE HČERKE MARGARET TOMSHA kj Je umrla 18. februarja 1929 Leti ive sta že potekli, kar si zapustila nas. vendar Tvoj spomin ostal je v naših srcih celi čas. S cvetjem Tebi grob krasimo vedno v trajen Ti spomin, cvetje ? solzami kropimo naših srčnih bolečin. Misel pa nas vse tolaži, da za Tabo bomo šli. tja. kjer večno bo plačilo, ki ga že uživaš Ti. Jakob in Marija Tomsha, žalujoči stariši; Andrej, Frank, Jack. Louis. bratje; May, Frances, Julijana, sestre. Valley, Wash. K0RZ1SK1 RAZBOJNIKI PRED SODNIKI T« mm dni se je začel pred porotnim sodiščem v Lvonti proces proti trem najbolj znanim korziškim banditim. Vse tri so ujeli |>ri čistilni akeiji Korzike pred nekaj meseci. Obtoženci m> vsi krepkih, močnih postav, zarjavelih obrazov in so jih pripeljali v razpravno dvorano ob močni policijski a>i-stenei. Vse navzoče v dvorani pa je močuo osupnilo dejstvo, da je predsednik procesa otvoril obravnavo z *rovoroiii. ki se je zdel skoraj zagovor obtožencev. Omenil je, da se vrši proces zaradi te«ra v J Lvenu, kjer ne bi mogoče sodniki v liastiji na Korziki obravnavali zadeve povsem objektivno. \ Lyonu so v te*n pogledu svarili pred pretiran jem banditske psihoze. Korzika, je dejal, je bčscr Francije in na njej nikakor ne vladajo banditi. II k«Htcu je por zval porotnike, naj ne j>ozabijo. da so sdužili najboljši Korzičaui francoski stvari. Obtožence brani znani odvetnik Moro-Oiafferi. ki se je predsedniku zahvalil za njegove iskrene besede. 1 »and it i so v uaa tako težko, da ne morem več živeti. — reče boječe. — In vendar še enkrat reoem: vse se preboli! — Tisoč smrti za eno. — reče vsa v ognju. — O, zakaj ste prišli! Zdaj ne bi ničesar več vedela! — Višja sila je vodila mojo pot. — pravi gospod resno. — Noben mož ni vreden, da bi žena zaradi njega vrgla življenje od se-he — tudi «>n ni bil tega vreden. Ako mislite, ako bi mi potožili >voj položaj in bi vas to olajšalo, tedaj mislite, da imate ob svoji strani dobrega očeta, ki razume življenje. — Da. moj ih"e. ako bi še živel! Tako dober je bil! Mati je pogosto sitna in tudi krivična. Mogoče pride to od tega. ker je boleh-nn in na to pogosto pozabim. — pravi Margareta, kot bi se obtoževala. Sama ni vedela, kako ji je bilo mogoče zaupati se nepoznanemu eloreku. Toda ^»»spotl .>«» imel na sebi nekaj neskončno do-lirejra. očetovskega, da j«- mislila, da bi bilo le dobro, ako si olajša duša in se izroči v njegove roke Morala je imeti človeka, kateremu bi potožila, drugače bi omagala poti težo svojega jrorja. Z boječimi besedami mu prične govoriti, dasi ne natančno, toda gOMpord je izvede! dovolj, da je mogel naslikati podobo, ki je bila slična dejstvu. - Hvala vam. gospica. za vaše zaupanje. — pravi gospod. — Jutri kaj več. Pričakujem, da se jutri vidiva tukaj pri meni. Za danes pa je že skrajni ča-s. da gre-te k počitku. Spremim vas do doma. Ali stanujete daleč.' Margareta mu |wive svoje iuie in gospod jo začudeno pogleda. — Ilomčcva Ali je bilo vašemu očetu ime Julij? Ali je bil jurist ? vprašuje gimpod živahno in Margareta mu prikiinujc. — Ali ste |H»znaIi mojega očeta? — ga vpraša presenečena. i — 1'o/nal sem ga kot vzgled nega človeka in dobrega iu poštenega sodnika. Po poklicu s«-m imel ž njim vedno mnogo opravila. — O! — Margaretine oči so visele na ustnicah starega gospoda, ki je poznal njenega ljubljenega očeta. Tako nepričakovano čudno se ji to zdi. kot je bilo vse čudno, kar se je godilo okoli nje. Naenkrat ji je pred očmi nekaj viselo kot zavesa. Močno šumenje ji udarja na ušeca. tako da jo je italo mnogo truda, da je razumela gospodove besede. Uo»pod je bil sodnijski svetnik Hafner. Kako lepo je govoril o njenem očetu, s kakim zanimanjem je vprašal po njem! Nato pa mu ni mogla več odgovarjati, vse se je vrtelo pred očmi in težko se ji skloni glava na mizo. Onesvestila si je. Sodnijski svetnik se prestraši. Pokliče avtomobil. S pomočjo natakarice, jo noese v avtomobil. Še vedno je bila v nezavesti, zato jo pelje v privatno kliniko svojega brata, -ki je bil poznan zdravnik. Ujer bo imela boljšo oskrbo, kot pa pri svoji materi, ki je sama bo-iehna. Nekaj dni počitka poti spretno oskrbo usi. .1 jenih sester bo deklet u dobro delo. misli Nodnijnki zdravnik. >Njeno razbito duševno ravnotežje se bo zopet uravnalo. Zelo se mu je smililo nesrečno lidado dekle, kateri bi tako rad pomagat. Njegov brat dr. Maks Hafner je bil doma. Medtem ko jo usmi-Ijenka nese v sobo. sodnijski svetnik kratko razloži svojemu bratu .»jen položaj in /.dravnik takoj odide k Marprareti. Po kratkem pregledovanju je v »tlel vešči zdravnik vse — in nič dobrega. — (lovoriI si. da ji bo treba nekaj dni počitka. Rojim se. da bo |M|čivals več tednov. llrat ga prestrašen pogleda : — Kaj misliš s tem? — Obvesti njeno mater, potem pa zopet pridi. Vi se potekla ura. ko je -odnijski svetnik prišel z «tonj»o Hom-čevo. ki je joka je takoj hotela vzeti svojo hčer na dom. - Izključeno. miloNtljiva gospa. Hčerka je še vedno v oraed-Ifvki in ima vi.soko vročino. - Kako je to mogoče! — za kliče mati. — Zdrava ir. vesela je hčerk* danes popoldne šla iz hiše. — In v njeni lahki obleki jo je zalotila ploha in je bila vsa premočena. — pravi sodnijski svetnik. — To je dovolj vzroka za velik prehlad Saj sem vam že vse povedal, gospa. Rodite prepričani, da txnlo tukaj Mtorili vse za njo. —- Gotovo! Toda svoji hčerki lahko strežem tudi doma. — Takoj. ko jo bo mogoeč prepeljati. Danes in jutri pa o tem ni misliti, — pri|M>mni zdravnik. iN* obrazu gospe Homčeve se prikaže skrben izraz. Sodnijski svetnik ugane njene mudi. Prime jo za roko: — Milostljiva gospa, ne skrbite prav nič glede nepotrebnih stroškov iu ne obtežujte m tem svojih misli. Vse bo poravnano, da h. vaan zaradi tega ni treba vznemirjati. Poleg tega pa še ponmli- e: Vslcd svojega slabega zdravja ji ne bi mogli dovolj streči. ker Iti bilo to prenaporno za vas. Zdaj še enkrat poglejte svojo hčerko, jtotem pa se peljite domov % mirno mislijo, tla se nahaja vaša hčerka v najboljših rokah. Kot bi ga kdo udaril po plavi, je občutil .loško, ko je izvedel o nenadni Margaret ini bo letno, ko se je vrTtil domov. Prva njegov* pot ga je peljala k zdravniku Hafnerju, da mu pojasni Margaretino bolezen. — Ali »te v sorodu ž njo? ■loško ne odgovori. Tesno »o bile stisnjene njegove ustnice in njegov solzni (Ktgletl je bil uprt v praznoto. Pomilovalno so počivale zdravnikove oči na simpatičnem mladem možu, 軫ir obraz je izdajal toliko bolečine in bojaani. (Dalje prihodnjič.) Ako se zamislimo v preteklost, nehote priznamo, da* je bila v lepih pomladnih dneh najlepša zabava iskanje štiriperesne deteljice v rosni travi. Srečnega se je smatral tisti, ki jo je našel, in potrt je bil oni. ki je ni. Štiriperes-na deteljica je pomenjala dooro znamenje za bodočnost. Pomenjala je. da bo naše delo uspešno, značila je upanje in zaupanje. Zaupanje v kateremkoli početju je pavže polovica uspeha. Ako pogledamo kateregakoli Velike četvorice Hamburg American T/me: Albert Ballin, New York, Hamburg ali Deutschland, ki so naslikani na štrriperesni deteljici, se spomnimo dobre sreče, ki je v 'zvezi s tem ljubkim žel iščem, kajti na tisoče in tisoče potnikov, ki so uživali izredne udobnosti na teli parnikili. je ponovno pričalo o svojem srečnem potovanju. tvorica — izkrcajo svoje potnike v Hamburgu, ki je središčna evropska luka za potnike, katera ima direktne zveze z vsemi deli kontinenta, ter je poleg dejstva, da je najstarejše pristanišče sveta. tudi eno najbolj priljubljenih mest v Evropi. Potniki z veseljem priznavajo, da je potovanje na kateremkoli izmed slavne Četvorice zvezano z dobro srečo. Vsi prostori drugega razreda pripadajo sedaj -turističnemu razredu: razkošni družabni prostori, prostorne kabine, krasno izdelana počivališča in obed-iiice, prostorni krovi ter prostori za igre in počitek. Domača udobnost in izvrstna kuhinja sta v tretjem in v turističnem razredu na vsakem parniku Slavile Četvorice Hamburg American Line. l'e nameravate potovati v Evropo. ne prezrite prednosti, ki jih Ti štirje }>ariiiki. ki plujejo meti New Yorkom in Hamburgom, nudijo polejr udobnosti in užitka potovanja še druge prednosti. — Opremljeni so s tanki proti guga-nju. najnovejšo iznajdbo, lu doslej še v nepoznani meri zmanjšuje guganje ter jamči mirno vožnjo. Potniki so pričeli po vsej pravici imenovati te parnike "parai-ke brez morske bolezni*'. Pa rni k i Albert Ballin, New York, Hamburg in Deutschland, v kratkem rečeno — slavna CV- nudijo ti "srečni" parniki za jako nizko ceno. Parnika Resolute in Reliance Hamburg American Line sedaj križarita in sta se zelo priljubljena potnikom. Resolute je na vožnji okolii sveta, dočim pluje Reliance meti New Yorkom in Za-padno Indijo. M« »torni ladji St. Louis in Milwaukee ter paru i k Cleveland pa vrše prekooceansko službo med New Yorkom. Irsko. Kanalskimi pristanišči ip Hamburgom. KEMAL PAŠA IN CERKEV Vlada Mustafe Kemal paše dobiva vedno večji vpliv na tuoha-medansko cerkev v Turčiji in njene prižnice Kemal paša vedno bolj vprega v državni voz. Mohanie-daiiski svečeniki dobivajo zdaj plače «»d države, dočim so morali prej skrbeti za njihove gmotne razmere verniki sami. kakor določa tudi koran Najboljši primer državnega vpliva na mohamedan-sko cerkev vidimo v vladni odredbi. izdani za 30-dnevni post. ki se je pričel pred kratkim. Preti začetkom posta je dobila duhovščina iz Anjrore posebno okrožnico. ki je zar a/mere v modemi Turčiji zelo značilna. V okrožnici je rečeno, da je določil prezidij za verske zadeve svečenike za nastopajoče eerkve- J ne svečanosti. Vsem svečenikom je bilo naročeno, naj si izbero za glavni predmet svojih pridig štetl-( njo in geslo, naj kupuje vsak Turek samo domače blago. Mošeje in minareti mohamedanskega sveta so za svečanosti ramadama o-krašeni z neštetimi pestrimi lam-pijončki. Že od pa niti veka je bila navada okrasiti lampijončke z napisi. Prvotno so porabili za napise izreke iz korana, pod Kamal pašo so pa služili napisi na lam-pijončkih propagam^ zračnega j prometa, a zdaj služi ta reklama ; istemu namenu, kakor pridige po j mošejah. Pisani lampijončki ozna-i njajo. da morajo Turki kupovati , samo domače izdelke in strogo pa-• žiti. da se njihov denar ne bo ste-' kal v inozemstvo. DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE oglašujte "GLAS NARODA" m čiU «.mo val. članstvo, pač pa t« Slovenci v rasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE DENAR POŠILJA v Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in druge dežele točno in sigurno stara in zanesljiva tvrdka LEOZAKRAJSEK 630 — 9th Avenue _New York, N. Y. Cene za dinarje in lire so sledeče: 500 din.irjev za ..........S 9.65 1000 " " ..........$18.90 • 2000 " ..........$37.50 3000 " " ..........$56— 5000. " " ..........$93.— 100 'ir za ........................$ 5.90 200 I r za ........................$11.50 300 lir za ........................$16.90 500 lir za ........................$27.50 1000 :.r z* ................$53.90 TA TVRDKA OPRAVLJA TA POSEL ŽE NAD 12 LET GORIŠKA KRONIKA 19. februarja: Satuniia. I»ubrovnlk, Trat 20. februarja: Bremen, Cherbourg. Bremen 25. februarja: Albert Ballin. Hamburg. Cht-rbours New Amsterdam, Boulogne »ur Ale* Rotterdam 26. februarja: Mauretania. Cherbourg 27. februarja: Europa. Cherbourg, Bremen 3. marca: Hamburg. Hamburg. Clierbourj 1 marca: I'e de France, Havre Berengaria, Cherbourg 9. marca: Bremen, Cherbourg. Bremen 10. marca: Deutschland. Hamburg. Cherbourg 11. marca: .M ajestic, C herbourg krat. da je docela nepotrebna; na s j »rotilo, še eel o na poti j»- ljudem, na katerih račun jo je organiziral fašistični režiiu. Preprečila ali vsaj omejila ni niti enega gozd- Xew Amsterdam. Boulogne m,t Rotterdam 31. marca: Hamburg. Hamburg. Cherbourg 2. aprila: Milwaukee, Hamburg (*herlH>tirg Volendam, !-ouli>gue sur Mer. Ri»tt> r-da m Euri>['a. Cherbourg. Urenu-n Gorica, 30. januarja. V goriški pokrajini je bilo ta mesec mnogo požarov. Zlasti luno- _______________ go je zgorelo lesa v gozdovih, ki ] 14- m»rca: .i-i i - , Avgust us. I j pa. Cherbourg. Bremen mnogo posla, dokazala je spet en-' 13. marca: Olympic, Cherbourg 22. marca: Ue d»- France, Havre 23. marca: Statendam. Boulogne hut Mer. lint l^rdani 24. marca: nega požara. Kar niso rešili lju- j as^ca?"'Hambur«r' ®..rbo«r. d je sami ali pa gasilci iz bližnjih I Bremen. Cherbourg, Bremen mest in trgov, je bilo uničeno. V j ^k^lKnia. Cherbourg Solkanu je zgorela hiša posestni- 29■ marca: ki? Ivanu Srebrniču. Škodo cenijo na 1.1.0(H) lir. V Dutovljah na Krasu je zgorelo gospodarsko poslopje kmeta Alojzija Lavrenčiča. Posestnik je bil oškodovan za 44MM) lir. V Vrtojbi je posestniku Da-j vidu Peric u ogenj uničil vse seno j in se nato z veliko naglico razširil tudi na stanovanjsko hiš", ki ! j'» je popolnoma vpepeiil. Kmet je' bil sicer zavarovan, vendar je n-trpel precejšnjo škodo. Požar j.- . povzročil škodo 7().IH*H) lir. Tudi smrt je januarja kosila i meti ljudimi precej na gosto. Izmed znanih ljudi st.-i umrla v (;«►-rito Jvi-letni posestnik Ivan l*-b;ui h fien? ter (iO-let.ni čevljar Pla-ninšek iz Tolmina. V Novakih na ('erkljanskeni je na potu z doma i omagal 84-letni Ivan Tušar in j zmrznil. Xa.šli s., ljudje na- sletlnje jutro tnrtveyra sredi zasnežene pot. \* Kaln pri Kanalu pa j je podlegel ranam lJMetni Izidor j Lipičar. Doma je polagal drva na Ogenj. Med tlrvmi je bil naboj, ki sra je pa fant prepozno opazil. Naboj je eksplodiral m mladega IJ-pičarja tako težko ranil, da je kmalu nato umrl. Kakor poročajo iz Ilirske I»i-striee p«wl Snežnikom, bodo tamkaj kultivirali ."»00 ha sveta. Vsa zemljišča nameravajo porazdeliti med italijanske kolone, ki ^ bodo rz sretlnje in južne Italije 11;» prizadevanje oblasti priselili v slovenske kraje. Tako namerava režim ubiti dve muhi naenkrat, pridobiti nov svet in razredčiti kompaktno sloven-sko prebivalstvo v obmejnih krajih. .. ' 6. aprila: Aquttanla. Cherbourg 7. aprila: Dcutschlai.d, Hamburg, Cherbourg 8. aprila: lie de France. Havr« 9. aprila: Vet*iiiJai?i, IVa. Cherbourg, Bremen 21. aprila: Albt-rt Ibtllin, Hamburg. CherUjurg 22. aprila: Kranc-e, ilavre 23. aprila: Cleveland. Hamburg, Cherbourg Statendam, lViulugnc sur Mer, Kotit* t dam 27. aprila: A