1994- K§fi KRONIKA ^ 1/42 Časopis za slovensko krajevno zgodovino Slavko Ciglenečki POZNOANTICNA NASELBINA TONOVCOV GRAD PRI KOBARIDU Slovenski arheologi smo se v zadnjem če- trtstoletju intenzivno posvečali raziskovanju višinskih utrdb, najznačilnejšemu naselbinskemu izrazu poznoantičnega časa. Posebej v 5. in 6. st., ko so čez naše kraje v Italijo vdirali Huni, Vzhodni Goti, Langobardi, Avari in Slovani, so najpomembnejšo obliko naselbin predstavljale na visokih in naravno zavarovanih hribih, pravih skalnih gnezdih umeščene naselbine staroselcev. Te so v mnogočem spremenile naše poglede na doslej slabo poznano obdobje preseljevanja narodov in na vlogo staroselskega substrata pri etnogenezi Slovencev. Omenimo le Ajdovski ^adec nad Vranjem pri Sevnici, Rifhik nad Šentjurjem, Tinje nad Loko pri Žusmu, Gradec pri Prapretnem, Kučar nad Podzemljem, Aj- dovščino nad Rodikom, Korinjski hrib nad Velikim Korinjem, Ajdno nad Potoki, Pol- hograjsko goro in še bi lahko naštevali.^ Pred nedavnim, ko se je zdelo, da so vse pomembne tovrstne postojanke v Sloveniji že znane, pa je presenetilo odkritje imenitno ohranjene pozno- antične utrdbe Tonovcov grad pri Kobaridu, na območju, kjer so bile doslej znane le manjše in predvsem redko posejane poznoantične najdbe.^ Zgodovina raziskav Najdišče se je v arheološki literaturi prvič pojavilo leta 1882, ko ga je omenil zgodovinar Simon Rutar, tolminski rojak, ki se je v slo- vensko arheologijo zapisal tudi kot prvi po- membnejši slovenski raziskovalec. V svoji Zgo- dovini Tolminskega je najdišče omenil kot po- tencialno arheološko lokacij o.^ Sam si ga sicer ni ogledal, navaja pa pripovedi, ki omenjajo raz- valine gradu. Očitno temu pripovedovanju ni kaj prida zaupal, saj nakazuje tudi možnost, da je "stari grad" dobil ime po oblikovanosti hriba, kar da naj bi se cesto dogajalo. V poročilu o pra- zgodovinskih in rimskih izkopavanjih na Slo- venskem se je leta 1890 ponovno dotaknil tega najdišča.'' Omenja ga v zvezi z rimsko cesto, ki naj bi od hribčka sv. Antona polagoma tekla navzdol v jarek za Tonovčevim gradom. Pri tem domneva, da naj bi na njem v srednjem veku stal gradič Pottenstein. Nekaj podatkov o Tonovcovem gradu se je ohranilo tudi v rokopisni zapuščini Miroslava Premrova, notarja v Kobaridu, ki je v svoj Gedenkbuch der Pfarr Karfteit dne 24. 2. 1915 zapisal tudi omembo kopanja na hribu "Tonov- cev grade", kjer naj bi pred okrog 50-60 leti (torej okoli 1860) izkopavalo šest domačinov, vključno z očetom Tonovcom jamo, v kateri so zadeli na zidove.* Omenja tudi govorico, po kateri naj bi fant iz Ladrij na krtini našel cekin. Kljub tem navedbam najdišče med strokovnjaki ni izzvalo večjega zanimanja, zato ga ne omenja niti temeljni pregled slovenskih arheoloških naj- dišč, leta 1975 izšla Arheološka najdišča Slove- nije. Leta 1985 je teren obiskala arheologinja Goriškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne 1 Najobsežnejši sintetični pregled doslej pri S. CIG- LENEČKI, Höhenbcfestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpcnraum, Dcla 1. razr. SAZU 31, Ljubljana 1987, 1-182, in posebej za prostor južne Štajerske S. aOLENEČKI, Pòlis Norikón, Pozno- antične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami, Pod- sreda 1992. Pomemben pregled starejšega datuma še pri P. PETRU, Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije, Zgodovinski časopis 36, 1982, 295-310, in problematika staroselcev ter prvih Slovanov pri J. SASEL, Der Ostalpenbereich zwischen 550 und 650 n. Chr. v: Rheinisch-Westfälische Akademie der Wissen- schaften, Abhand-lung 78, "Studien z^r Ethnogenese", Band 2, 1988, 97ss. 2 Z. BOŽIČ, Novi kobariški čudež, Primorske novice, 26. 3. 1993, priloga 7. Val; F. RUPNIK, Novi Ko- bariški čudež. Dom, leto XXVm, št. 7, 15. 4. 1993; S. CIGLENEČKI, Še o novem "čudežu" v Kobaridu. To- novcov grad sodi med najimenitnejša slovenska pozno- žmtična najdišča. Dom, leto XXVin, št. 10, 31. maja 1993. Med bližnjimi poznoantičnimi najdbami je po- memben predvsem solidus Valentiniiana HI iz MoHde pri Robiču (prim, pri M. ŽUPANČIČ, Poznorimsko najdišče Molida pri Robiču, Goriški letmk 18, 1991,166-169. 3 S. RUTAR, Zgodovina Tohninskega, Gorica, 1882, 12. 4 S. RUTAR, Prazgodovinska in rimska razkopavanja po Sloveniji leta 1889, Letopis Matice slovenske 1890, 129. 5 Hrani arhiv Narodnega muzeja v LjublJEini. Podatek mi je prijazno posredoval Silvo Torkar iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 1 1994- yMi KRONIKA 1/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino dediščine Nada Osmuk, ki je opazila pomembno j strateško lego in odlično obrambno naravo naj- , dišča.^ Opozorila je na sledove obrambnega ^ okopa na jugovzhodni tn južni strani, časovno | opredelitev pa je zaradi pomanjkanja najdb , (omenja le opeke) pustila odprto. Na pomembnost in časovno uvrstitev so i opozorile najdbe nekaterih izpovednih arheo- | loških predmetov iz vrhnje plasti Tonovcovega gradu, ki sta jih na Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, kjer že daljši čas sistematično razisku- i jemo slovenska poznoantična najdišča, prinesla ; Ž. Šmid in T. Drčar.'' Glede na pomembnost j odkritih najdb smo najdišče večkrat obiskali in ' pripravili načrt raziskovanj, da bi odlično ohra- 1 njeno naselbino čimprej vključili v sistematična raziskovanja poznoantičnega obdobja Slovenije, katerega eden najpomembnejših členov je. Tako smo temeljito pregledali vso bližnjo okolico in pripravili natančen geodetski posnetek terena, v j katerega smo vrisali vse na površini vidne arhi- i tektume ostaline. Že tako pregledano, pa še ne i sistematično izkopano najdišče, ob nekaterih ana- logijah s slovenskega, italijanskega ter avstrij- skega prostora pomembno dopolnjuje sliko poz- noantične poselitve v jugovzhodnih Alpah in predstavlja enega najvitalnejših členov v sistemu ; poznoantične obrambe Italije. Vse to upravičuje objavo sicer le v skopih obrisih poznanega naj- dišča, ki pa bo v perspektivi nedvomno eden ; izmed najpomembnejših raziskovalnih projektov j slovenske arheologije. Z dosedanjimi najdbami | in le v razgibani površini nakazano arhitekturo se uvršča v krog naj odličnejših slovenskih najdišč; tako dopolnjuje že sicer bogato in pestro podobo poznoantičiuh utrdb v Sloveniji, hkrati pa ponuja izhodišča za razmišljanja o etnični sliki v času pred naselitvijo Slovanov. Opi§ najdišča Severno nad Kobaridom se je v dolino Soče, ki se prav tu slikovito vije med skalnimi pobočji, zarezala skalna gmota, ki se je v davnini odvalila od masiva 772 m visoke Babe. S ceste proti Bovcu, s katere je najlažji dostop, njene domi- nantne in izolirane lege ni mogoče dobro opaziti, ker se cesta vije na dveh straneh tesno po po- bočjih hriba. Pravo podobo utrdbe dobimo šele, če se odpravimo na levi breg Soče, morda celo na ovinkasto cesto proti Drežnici. S te se na Tonov- cov grad odpira nekaj prav lepih razgledov, ki pojasnjujejo, zakaj so si ga ljudje nekoč izbrali za svoje domovanje. Danes z gozdom poraščen hrib je namreč z vseh strani hudo strm, mestoma pa izpod gozdnega pregrinjala štrlijo sive pečine, ki opozarjajo na težko dostopnost. In res je nanj mogoče priti le po poti, ki so jo deloma vsekali v skale in dopolnili z betonskimi stopnicami v času prve svetovne vojne, ter s severne strani, kjer je najlažji dostop na hrib po dobro speljani in široki poti, ki najverjetneje sledi kar prvotnemu dos- topu v naselbino. Skalni čok se na vzhodni strani strmo spušča vse do Soče in tako zapira desno stran soteske. Poleg v literaturi uveljavljenega in med ljud- mi najbolje poznanega imena Tonovcov grad (domačini izgovarjajo Tonecov) je poznan tudi toponim Cekinov grad, ki je - kot zgovorno kaže navedba v zapuščini Premrova - odraz tovrstne ali celo več tovrstnih najdb v preteklosti.* V ne- katerih specialnih kartah je označen tudi kot Stari grad.^ Vendar prevladuje prvo ime, ki smo ga tako, kot ga je v prvi tiskani omembi zapisal Rutar, sprejeli tudi mi, saj povsem jasno raz- likuje to naselbino od številnih "Cekinovih" in "Starih" gradov po Sloveniji. Celoten hrib meri v daljavo nekaj sto metrov. Za naselbino so uporabili le naravno najugodneje zavarovan zahodni del, medtem ko je vzhodna polovica v zgornjem delu nekoliko zložnejša in se šele v spodnjem delu zalomi v strmo skalnato steno. Najlažji je dostop s severne strani. Sedanja pot je lepo speljana in nas kmalu pripelje do manjšega, deloma umetno zravnanega prostora. Dohod je v poznoantičnem času branil zid, kate- 6 N. OSMUK, Kobarid, Tolmin,- Stari grad (Tonovcov), Varstvo spomenikov 27, 1985, 293. 7 Prve najdbe j C leta 1991 pridobil Žiga Šmit z iskalcem kovin, pri iskanju se mu je nato pridružil Tomi Drčar. Po izdelavi geodetskega posnetka terena smo vanj sistematično vnesli najdbe po podatkih obeh iskalcev. Prav tako smo izvedb hkrati s posnetkom širše orga- nizirano akcijo preiskovanja površine, v kateri je sode- loval poleg obeh omenjenih še Zoran Božič. Tako so vse doslej odkrite najdbe vnesene v geodetski posne- tek, s tem pa je omogočena kasnejša rekonstrukcija eventuelnih zaključenih kompleksov, kjer bo to zaradi močne humusne plasti, prepletene s koreninami sploh mogoče. Vsem naštetim se za sodelovanje zahvalju- jem. 8 Zahvaljujem se gospe Meri Koren, ki mi je pismeno izčrpno pojasnila domačo izgovorjavo najdišča Tonov- cov grad. Cekinov grad omenja v zgoraj omenjenem članku F. Rupnik. 9 Tako npr. v Temeljnem topografskem načrtu Repub- like Slovenije, Tolmin 16 in karti občine Tolmin. 2 1994- vi^ KRONIKA èM^ Mil časopis za slovensko krajevno zgodovino rega ruševino je mogoče slediti po strmem pobočju vse do vrha hriba, kjer se je navezal na obrambni zid naselbine. Nedvomno je nekoč dodatno oviral tistega, ki je nezaželen skušal priti v utrdbo, in deloma varoval ravni predprostor, na katerega so v času nevarnosti morda prignali živino. Podoben primer poznamo s poznoantične utrdbe Podgradina na Glamočkem polju in Sant' Antonino v Liguriji.^" Tudi tako omejen pred- prostor ima na severni strani dokaj ostro zak- ljučen rob, ki utegne skrivati zid ali vsaj škarpo. Videti je sledove neke stavbe, ki pa se razlikuje od tistih na vrhu hriba. Morda gre za ostanke iz časa prve svetovne vojne. Pot se od tu čez po- bočje zlagoma dviga proti naselbini. Narejena je bila tako, da so morebitni napadalci prihajali po njej obrnjeni proti obrambnemu zidu z desno stranjo, ki ni bila zavarovana Z desnico so nam- reč vihteli meč, levo stran pa je varoval ščit. Prav zaradi tako speljane poti in jasno razpoznavne vrzeli v sicer strnjeni vrsti stavb ob obzidju sklepamo, da gre za ostanke prvotnega pristopa. Mesto naselbine je bilo izbrano izredno pre- mišljeno: večji del stavb leži v nekoliko vlek- njenem vrhnjem delu hriba, ki ga na vzhodni in zahodni strani presegata le nekaj metrov višji kopi. Teren se postopoma dviga tudi na južni strani, tako da je bila naselbina s treh strani odlično zaščitena pred vetrovi. S strminami in obzidjem obdani prostor na vrhu hriba meri 150 x 90 m. Obrambni zid debeline 80 cm je viden na vzhodni strani, kjer po celotni širini zapira naselbino. Brez izkopa- vanj ni mogoče zanesljivo reči, ali stoji na kak- šnem zemljenem - morda prazgodovinskem - na- sipu ali pa je na terenu viden nasip le ruševina nekdaj visokega obzidja. Južni zaključek ni ohranjen, ali pa obzidje ni bilo zgrajeno povsem do roba južne skalne stene. Morda bi lahko tu domnevali drugi vhod v naselbino, saj je bila potrebna komimikacija z ostalim, manj zašči- tenim delom hriba. Obzidje je slabše vidno na severni strani, saj so tu skoraj po celotni dolžini zgradili različne manjše stavbe. Ker je bila ta stran najlažje dostopna in zato najhuje ogrožena, smemo donmevati, da stavbe niso imele le sta- novanjskega značaja, ampak so bile v zgornjem nadstropju - če je le-to obstajalo - povsem ob- rambnega značaja. V notranjosti ležijo ruševine stavb, katerih tlorisi so v površini tako dobro vidni, da je mogoče približno rekonstruirati videz nekdanje naselbine, pri večini stavb pa celo ločiti število prostorov in razbrati njihov razpored. Tako se zdijo najenostavnejše stavbe tiste, ki ležijo ob severnem obrambnem zidu. Ni mogoče zanes- ljivo razločiti, ali gre za nepretrgano vrsto stavb ali pa so bile le-te na posameznih mestih pre- kinjene z manjšimi dvorišči oziroma vmesnimi prostori. Mnogo izrazitejše so stavbe, ki so odmak- njene od obzidja. Izstopa tista, ki leži povsem blizu vhoda in ga nekako zapira. Zdi se, da je bila nekoč vsaj deloma izkopana, zato se del njene notranje stene še danes odlično vidi (morda sled pri Premrovu omenjenega izkopavanja iz časa okoli 1860 ali pa poznejši vkop iz časa prve svetovne vojne). Na nekaterih mestih so opazne krone zidov (debelina 40 cm), tako da je bilo hišo mogoče z veliko natančnostjo vnesti v načrt. Dve podobni troprostomi stavbi ležita vzhodno od nje: pri eni se zdi, da je bil osrednji prostor močneje grajen ali vsaj višji, saj kot ruševina izraziteje izstopa iz reliefa tal. Še ena tropros- toma stavba (če seveda ne gre za tri samostojne objekte) je ležala na zahodni strani tik pod vzhodnim zaključkom naselbine, na manjši, lepo položeni terasi, vendar se je že prilagodila izoblikovanosti terena, saj si prostori ne sledijo povsem v ravni črti. Zanimivo je, da so tro- prostomo ureditev hiš zasledili kot prevladujočo obliko pri izkopavanjih na Monte Barro v bližini Lecca v severni Italiji, kjer pravkar odkrivajo mogočno naselbino s konca 5. in prve polovice 6. st. in v kateri nekatere najdbe opozarjajo na prisotnost Vzhodnih Gotov. Zanimivo pa je, da so bile tam zgradbe na dveh straneh obdane s portikom. Poudariti moramo, da takšnih zgradb Gradec pri Prapretnem ne pozna, čeprav ima sicer zastopano pestro paleto tipov različnih stavb in tudi po legi najbolj spominja na To- novcov grad. Zelo podobno zgradbo na Rifhiku so pri novejših izkopavanjih opredelili kot dvoprostomo z manjšim prizidkom. Trodelni raz- delitvi prostorov ustreza le razpored t. i. epis- kopija na Ajdovskem gradcu pri Sevnici in velika stavba znotraj zgodnjekrščanskega kompleksa na 10 D. SERGEJEVSKI, Putnc bilježke iz Glamoča, Glasnik Zemaljskog muzeja Sarajevo 54, 1942, 147s in si. 20, in pri G. MURIALDn, 11 Castrum tardo-antico di Sanf- Antonino neU ambito dell incasteUmento del Finale: stato centrale delle ricerche. Archeologia Medievale XIX, 1992, 288, fig. 5. 11 Predavanje G. P. Brogiola na Monte Barru, dne 2. 9. 1993. 3 1994- KRONIKA ^ 1/42 časopis za slovensl