Novice iz Jomacih krajev Zlatomašnik 80 letnik. V župniji Cirkovce pri Pragerskem bo obhajal 20. junija pri telesnem zdravju in v duševni čilosti 80 letnico g. Ivan Mlakar, zlatomašnik in upokojeni župnik. Jubilant se je rodil leta 1860. v Leskovcu v Halozah. Mašniško posvečenje je prejel 6. junija 1884. Dolga leta je bil v dušeskrbju v tržaško-koperski škofiji. Med vojno je prišel v Ptuj in je še po prevratu vršil službo vojnega kurata. Ker se je čutil dovolj krepkega, se je oprijel z vso vnemo dušnega pastirstva in ga je poslal škof za župnijskega upravitelja v Zagorje v dekaniji Kozje. Iz Za- gorja je dobil župnijo Polje ob Sotli. Tamkaj je ostal nekaj let in obhajal zlati mašniški jubilej. Kot upravitelj Sv. Miklavža na Polju je ob nedeljah in praznikih dvakrat maševal in pridigoval ter bil še v pomoč sosednim hrvatskim župnikom in posebno rad je pridigal na Svetih gorah nad Št. Petrom. Pred par leti se je umaknil v svojo skromno hišico z vrtom v Cirkovcah. Tudi tukaj vrši z vso vnetostjo pri pomanjkanju duhovščine kaplanske posle obširne župnije. Jubilant še danes slovi kot gromovit cerkveni govornik' ter izboren pevec. Redko kateremu zlatomašniku je podaril Bog na stara leta toliko krepkega zdravja in polnih duševnih moči kot ravno haloški korenini g. Mlakarju. Dvojnemu izrednemu jubilantu žoli »Slov. gospodar« tudi biserni jubilej v trdem prepričanju, da ga bo dočakal in z mogočnim tenorjem zapel: Slava Bogu na višavah! Padel z drugega nadstropja in se ubil. Na Tržaški cesti v Mariboru je padel z drugega nadstropja na cementni tlak in je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico radi prebite lobanje 23 letni Marko Frnjak. Huda nesreča kolesarke. 26 letna dekla Marija Pongračič iz Pekla v občini Košaki pri Mariboru se je peljala domov iz Sv. Jakoba v Slov. goricah. Med vožnjo so se ji zlomile vilice na kolesu. Padla je tako nesrečno, da si je posnela kožo z glave. Hudo ponesrečeno so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Hud obstrel radi usodepolne zamenjave. 44 letni Ivan Potočnik je šel 9. junija proti večeru v Vuhredu nad srnjaka. Naenkrat je počil strel, ki je padel iz smeri Borovnikovega hriba. Krogla mu je prebila zgornjo ter spodnjo čeljust in je moral v slovenjgraško bolnišnico na operacijo. Orožniška patrulja se je podala takoj na kraj nesreče. Na podlagi izjav nekaterih prič je ugotovila, da je zagrešil obstrel 38 letni Kristijan Vernik iz Vuhreda. Tudi on se je ob istem času kot Potočnik skril v zasedo, da bi ustrelil srnjaka. Ko je opazil v grmovju premikanje, je bil prepričan, da se mu bliža srnjak. Sprožil je v smeri premikanja in naenkrat čul po odjeku strela, da je namesto divjačine pogodil človeka. Zbežal je proti domu in skril puško, namesto da bi bil nudil obstreljenemu pomoč. Nesreča s puško. Na Kapli ob severni meji je streljal iz lovske puške 27 letni posestnikov sin Karel Koprivnik. Naboj je orožje raznesel, ki mu je hudo poškodovalo desno roko. Modras je pičil v Kamnici pri Mariboru devetletno delavčevo hčerko Marijo Krepsovo v levo nogo. Otroka so oddali v mariborsko bolnišnico. Snirtna žrtev splašenega konja. Pri Sveti Trojici v Slov. goricah sta se peljala zakonca Kranjc. Konj se je splašil in voz se je prevrnil. Posestnik Kranjc je dobil le lažje poškodbe, njegova 62 letna žena Marija pa si je razbila lobanjo. Nezavestno so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer ji pa niso mogli več pomagati. Rajna je bila doma od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Plaz zenilje smrtno podsul očeta šestih nepreskrbljenih otrok. V vasi Medvedce pri Pragerskem je premogovnik, ki je last inženirja Majsa. V tem rudniku se je zgodila v minulem tednu smrtna nesreča. Kakih 18 metrov pod zemljo so postavljali štirje delavci v rovu lesene podpore. Med njimi je bil tudi 40 letni tesar Jožef šoštarko. Naenkrat se je vdrla s stropa plast zemlje in zasula četvorico. Trem je hitro uspelo, da so se odkopali in so priskočili na pomoč najbolj podsutemu tesarju. Tudi rudniško vodstvo je poslalo pomagače. Odkopavanje zasutega je bilo težavno, ker se je zemlja neprestano rušila in osipovala na reševalce. Ko so šoštarka že skoraj rešili, se je vsul še večji plaz in pokopal pod seboj že malodane otetega. Reševalci so se zopet lotili reševanja z vso previdnostjo. Prva nesreča se je zgodila ob dveh popoldne. Z odkopavanjem so bili gotovi ob pol osmih zvečer, a so žalibog potegnili tesarja iz plaza mrtvega. Smrtno ponesrečeni, ki je bil priden delavec, zapušča šest nepreskrbljenih otrok. Padel pod voz in si zlom.il nogo. Franc Prejac iz Dornave pod Ptujem je padel pod voz in si zlomil nogo. Otrok se dvakrat poškodoval. Sedemletna Zvonka Filipič, hčerka elektromonterja v Krapju pri Ljutomeru, se je opekla. Mati je naložila otroka na kolo in ga je peljala proti Ljutomeru k zdravniku. Med vožnjo se je mati s kolesom prevrnila in opečena hčerka si je pri tem zlomila še desno nogo. Otroka našla očeta ubitega od strele. Ugleden posestnik Flisar v Markišavcih pri Murski Soboti je bil s sinom in hčerjo na delu na polju. Ko je videl, da se bliža nevihta, se je odpravil z motiko na rami proti domu. Na povratku ga je zalotilo neurje z bliskom in* treskom. Strela je udarila v motiko in Flisar je obležal na mestu mrtev. Od strele ubitega očeta sta našla pozneje otroka, ko sta se vračala s polja proti domu. Priletnejši rudar smrtno ponesrečil. V rudniku v Hrastniku je proti koncu minulega tedna smrtno ponesrečil 54 letni rudar Matija Pušnik, ki je bil zaposlen pri vzpenjaei rudniškega izsipališča. Odtrgala se je žica pri vzpenjači in so vozički zagrmeli v Pušnika in ga smrtno poškodovali. Smrtno ponesrečenl je zapustil ženo in že odrasle otroke. Nesreča radi splašenih konj. 50 letni posestnik Franc Peterca iz Šiške pri Ljubljani je peljal s parom konj gnoj na njivo. Konja sta se splašila pred avtomobilom in zdivjala. Pri zadrževanju konj je Peterca padel s voza in se poškodoval po vsem telesu in glavi. Pri padcu z motorja si poškodoval prsni koš. Na motornem kolesu se je peljal pekovski mojster iz črmošnjic na Kočevskem ia Semiča proti domu. Med vožnjo se je motociklist prevrnil in si poškodoval prsni koš. Poškodovanega so prepeljali v bolnišnico. Koštrun povzročil nesrečo. V 73 letnega delavca Jožefa Vilfana iz Mojstrane na Gorenjskem se je zaletel koštrun in ga je tako prevrnil, da si je Vilfan zlomil levo nogo v kolku. Zeio poučen letak Kmečke zveze. Giavni odbor Kmečke zveze v Ljubljani je izdal v več tisoč izvodih poučen letak, ki daje podeželskim ljudem navodila za sedanje težke čase in bodri kmete, naj pomagajo drug drugemu. Skrbite, da bo letak romal od hiše do hiše in bo znal za njegovo vsebino vsak kmečki človek! Obvezne sejmske legitimacije. Banska uprava je uvedla 31. oktobra 1939 za sejmarje, trgovce in obrtnike sejmske izkaznice, ki jih izdajajo prisilna združenja. Dne 6. junija 1940 je izdala banska uprava vsem okrajnim načelstvom okrožnico, v kateri opozarja, da se morajo vsi sejmski upravičenci pozvati, da ne dopuščajo pristopa na sejmišče onim trgovcem in obrtnikom, ki se ne bi mogli izkazati z izvirnim obrtnim pooblastilom in sejmsko izkaznico združenja. Nov vodovod v gradnji. V Št. Danijelu nad Prevaljami so začeli graditi nov vodovod, kojega.stroški so predvideni na 52.000 din. Država bo prispevala 40.000 din, preostanek pa domačini. S prepotrebnim delom bodo le začeli. Naš list se je pred nedavnim upravičeno pritoževal, da je državna cesta Maribor—Fram v tako razdrapanem stanju, da ne bodo mogli vo"ziti po njej mariborski mestni avtobusi. Časopisna in druga dreganja ter pritožbe so pomagale in je popravilo te ceste sklenjeno. Z deli bodo pričeli prihodnji mesec. Sestavil se je poseben odbor, kateri bo vodil dela. Sedež )dbora je v Mariboru. Vrhovno vodstvo gradnje bo imel načelnik gradbenega oddelka banske uprave g. inž. Rueh. Za odsek med Teznnm in Framom je določen kredit 12,471.000 din, za tlakovanje ceste skozi Slov. Bistrico pa 1,133.000 din. Cesto bodo preuredili v 14 c"elovnih me?ecih, pri čemer pa zimski meseci riso šteti. Cesta bo dograjena spomladi 1942. Zanin?;va statistika Slovenskega planinskega druftva. Zadnjo soboto se je vršil v dvorani Dc'avske zbornice v Ljubljani občni zbor S'or. r'"ninskega društva. S tega zbora pricbTvjomo zanimivo statistiko. SPD, ki deluje v cbsegu dravske banovine, poseda 65 planiR::!:ih domov, koč in prenočevališč. Od teh ;'e 35 skosi vse leto oskrbovanih, 22 samo v poletnem času, 8 pa je zavetišč, ki niso oskrbovana. V teh planinskih postojankah je za planinee na razpolago 480 sob, 1118 postelj v sobah in 1005 skupnih ležišč. Planinske postojanke so lani imele 94.948 obiskovalcev, ki so se vpisali v vpisne knjige, medtem ko jih je bilo predlanskim 84.063 — torej za 10.885 manj. Te številke pa ne ustrezajo dejanskemu obisku, ker je brez dvoma vsaj 50 tisoč planincev, ki se ne vpišejo v knjige. Dobro razpredena propaganda je lani pridobila Nizozercce, da so v večjih skupinah prišli v naše gore, izostali pa so Čehi zaradi nastalih razmer. V letošnji seziji pa moramo računati skoraj izključno le na jugoslovanske goste v naših gorah. Premoženje SPD znaša 19 milijonov 160 tisoč din. Radi prekoračenja protidraginjskih ukrepov kaznovani. Z izbruhom vojnih dogodkov je bila vlada prisiljena, da je izdala štiri protidraginjske uredbe. Prva o zatiranju brezvestne špekulacije in draginje je izšla dne 26. septembra 1939. Druga uredba o kontroli ali nadzorstvu cen je bila izdana 16. februarja 1940. Sledila ji je nova 9. maja o izvršitvi kontrole cen in končno 18. maja uredba o prisilnem delu in pošiljanju špekulantov na prisilno bivanje. Po uradnih objavah v »Službenem listu kr. banske uprave« je bilo po protidraginjskih ukrepih od septembra lani do 1. junija letos pravomočno kaznovanih 47 ljudi. Od teh je 25 trgovcev, 11 obrtnikov, 3 gostilničarji, 1 posestnica in 7 poslovodij raznih tvrdk in zadrug. Od vseh 47 kaznovanih je bilo 42 kaznovanih radi neoznacbe cen in samo pet radi navijanja cen. Od teh peterih kaznovanih navijalcev cen sta dva peka, ena lastnica mlekarne, ena hišna posestnica in en trgovec s papirjem. Sanatorij v Mariboru: Tyrševa ulica 19, tel. št. 23-58, je najmcderneje urejen za operacije. Enteroklinar za izpiranje debelega črevesa! Vodia špecialist kirurg dr. Cernid. 23 Požari Radi udara strele je pogorela v Velikem Okiču v župniji Sv. Andraž v Halozah domačija posestniku Belšaku. V Cirkovcah pri Pragerskem je udarila strela v Medvedovo hišo. škcda zna-ša 30.000 din. Pri reševanju je dobil posestnik Anton Lorber tako hude opekline, da. so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Okoli polncči je nastal požar pri posestniku Zupančiču na Jančah v občini Trebeljevo na Kranjskem. Ogenj je vpepelU gospodarsko poslopje, iz katerega so komaj rešili živino. Zgorelo je več voz, mlatilnica in slamoreznica. Skodo ceniio na 25.000 din, zavarovalnina znaša le 10.000 din. Pri Sv. Petru na Kronski gori je zanetil udar strele kozolec župnišCa. Gašenje je bilo onemogočeno, ker je stal kozolec visoko v hribu. Strela je zažgala v Št. Janžu na Dravskem polju mlin posestnika Franca Brezovnika. Zgo- reli so mlinski stroji ter streha. škoda je velika, ker je bil mlin na novo urejen s turbinskim pogcmom. V ViSnji vasi v celjaki okolici je pogorelo 20.000 din vredmo goapodarsko poslopje, last posestnika Goričarja. V močno vetrovnem vremenu se je pojavil rdeči petelin v drvarnici posestnika Mojdrice v Bratoncih pri Murski Soboti. Ogenj se je hitro razširil na gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Živino so rešili lz hlevov. Pogorelec je oškodovan za 80.000 din. Številni gasilci so zastavilj z ročnimi brizgalnami in z motorkami vse moči, da.so ohranili sosedna s slamo krita poslopja, na katera je zanašal veter ogorke. Zadnji petek v noči je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Antona Kukovca pri Sv. Marku niže Ptuja. Ogenj se je naglo razžiril na sosedno poslopje. Škoda je precejšnja in je le delno krita z zavarovalnino. Gasilci so preprečili z velikim naporom, da niso zgorele sosedna po- slopja. ^^^-•^^^^ Kmetje, pozor pred goljufivimi kvartatt! Sredi minulega tedna se je zgodil v Mariboru primer kvartopirske goljufije, ki naj bo v svarilo lahkovernim podeželanom in posebno še v sedanjih resnih časih, ko se klati po mestlh vse polno delomržnežev, ki prežiio na žrtve z dežele. Fotografija poklicnih kvartačev zgleda takole: Na Aleksandrovi ceeti v Mariboru je ustavil neznanec posestnika Leopolda Pelcla iz Središča ob Muri in mu začel pripovedovati o njegovem sinu, ki je na Hrvatskem nekje v službi. Ker so ga novice o sinu zanimale, je poseetnik stopil z neznancem v gostilno v Cvetlični ulici. Tam sta ju sprejela še dva druga moška, ki sta kvartala. Prisedla sta in na prigovarjanje je pričel stavitl še Pelcl. Prlšlo je celo tako daleč, da je položii tisočdinarski bankovec na mizo. V tem trenutku pa so hazardisti pograbill denar in karte ter pobegnili. Pelcl, ki je bil v Mariboru na sejmu, je oškodovan za 1200 din. Policija je drznežem že na sledu. Pravijo, da so to poklicni kvartači, kl na podobne naCine skubejo lahkoverne podeželane. Tat oškodoval potnika za 1600 dln. Trgovskemu potniku Maksu Podhostniku je ukradel nekdo iz veže Velike kavarne v Mariboru usnjat kovčeg, v katerem je hranil blago za obleko ter vzorce raznega blaga. Potnik je oškodovan za 1600 din. Nasilen kolesni tat. Tomažu Omaču, 29 letnemu delavcu na Pobrežjoi pri Mariboru, je skušal odpeljati neznanec kolo izpred goetilne. Ko je pa hotel Ornač tata prijeti, ga je ta zabodel 2 nožem v glavo. Obklanega Ornača so oddali v bolnišnico. Hitro prijet zločinec. ZadnjiC smo poročali, da se je zgodil v noCi na 9. junij v Trbovljah roparski urnor, ki je razburil prebivalstvo daleč naokrog. Smrtna žrtev tolovajskega zločtna je postal nočni čuvaj konzuma Ignac Urh. Orožniki so imeli v rokah pravega zločinca 11. Junija ob štirih zjutraj. Storilec je Viljem Guno, Trboveljfan, star 22 let, brezposelni rudar, voiaškl begunec, ki ima na vesti celo vrsto tatvin ter vlomov. Pokvarjen je že od mladosti in so ga skušali dve leti v poboljševalnici kreniti na pravo pot, pa je bil ves trud zaman. Kot delomržnež se je pretihotapil preko meje na Koroško, kjer so ga v St. Pavlu zaprli. Iz zapora je pobegnil in je bil že 7. junija nazaj v Trbovljah. Da bi se dokopal do denarja, je sklenil vlom v rudniški konzum. V baraki pri Klopčiču je ukradel kramp, pilo in sekiro. Skočil je preko plota na dvorišče konzuma ter je s krampom odtrgal ključavnico in odprl zapahe. Medtem je slišal, da je šel čuvaj preko dvorišča v čuvajnico. Guna se je skril in počakal, da se je Urh vrnil iz čuvajnice. Tolovaj je čuvaja napadel od zadaj s krampom in ga je zadel v tilnik, obenem pa s ploskvijo še po čelu. Napadeni se je zgrudil, na kar mu je orc-pal Guna samokres ter kljuCe, s katerimi je odprl vrata in skušal vdreti v trgovino. V tistem trenutku se je smrtno nevarno udarjeni čuvaj tik pred smrtjo z zadnjimi močmi še vlekel preko dvorišča in se je dotipal do kontrolne ure, da bi preprečil vlom. Ropar se je ustrajšil čuvaja, vrgel kramp v vrt ter se podal v Fauerjevo kolonijo vlamljat ter krast. Orožiki so zločinca zasačili zgoraj omenjeni dan na Jomu staršev in so ga odvedli v Laško in od tam v Celje. Morilec je priznal grozno dejanje z ostalimi vlomilskimi zločini. Bogat vlomilski plen. V Ljubljani je bil izvršen v stanovanje za Gradom 11 na prebrisan način vlom, ki je vrgel vlomilcu bogat plen. Pri gospodinji v omenjeni hiši stanuje kot podnajemnica zasebna uradnica Sonja Nedeljko. Goapodinja je prejela na dopisnici poziv, naj pride k šivilji na dani naslov. Pozvana se je podala zdoma in ugotovila po daljšem iskanju, da na dopisnici označene hiše aploh nikjer ni. Hitro se je podala v zli slutnji domov. Njeno stanovanje je bilo nedotaknjeno. Pač pa je bil izvršen vlom pri ppdnajemnici Nedeljko, kateri je o njenih razmerah poučeni lopov premetal vse. Odnesel je 16.000 din gotovine In nakita toliko, da znaša skupna škoda 40.000 din. Pri lovu za vlomilcem ranjeni dve osebi. V Rcžni dolini v Ljubljant sta prišla v gostilno dva stražnika in napovedala aretacijo znanemu vlomilcu Ivanu Tekavcu, ki je po krčmi razgrajal in ranil z nožem že dve osebi. Tekavc se je osvobodil stražnikov, potegnil nož in obklal enega stražnika po roki ter pobegnil. Neranjeni stražnik je skoCil za beguncem in oddal za njim tri strele. Tudi Tekavc je potegnil samokres, zgrešilstražnika, pač pa je obstrelil postrežnico MilkoProsenovo, ki je doma iz Zagorja. Komaj in komaj je policija ukrotila nasilnega zločinca, ki je razburll s svojim divjaškim nastorpo-m vso Rožno dolino in še Vič. Velika tatvina gotovine. V žejah pri Komendi na Gorenjskem je odnesel neznan tat iz stanovanja družine Kavčič 13.500 din gotovine. TJbijalca obsojena v Mariboru. Sredi minulegatedna je obravnaval senat mariborskega okrož-nega sodišča dva uboja, od katerih je bil zagre-šen eden na Zgornji Polskavi, drugi v Novi Kr-čevini pri Ptuju. Na Zgornji Polskavi je ubil511etni poljski delavec Ludovik Vetec iz Spod.Polskave z železnimi vilarni Jožefa šobo. Obasta popivala v gostilni in sta se vračala vinjenav noči. Naenkrat je planU Šoba nad Veteca inga je udaril trikiat s pestjo v prsa ter po glavi.Nato je udarjeni zbežal domov, kjer se je obo-rožil z vilami. Dohitel je Šobo pred njegovo hišoin mu je s trikratnim udarcem razbil lobanjo. šoba je poškodbi podlegel. Obtoženi se je zago-varjal s silobranom in je bil obsojen na dve letiin šest mesecev strogega zapora. — V Novo Kr-čevino pri Ptuju je prišel 19. marca 40 letniposestnik Jakob Rojko iz Vurberga k posestnikuJožefu Gomilšeku. Med »beraa je nastal sporradi nekih lat. Rojko je zagrabil v kuhinji bur-klje, s katerimi je razbil vrata sotoe, v katerosta pobegnila Gomilšek in njegova žena. Rojkoje udaril z burkljami Gomilšekovo ženo trikrat*po hrbtu in ji prizadejal hudo poškodbo. Gomil-šeka samega pa je ubil na mestu. Ubijalec, ki'je navajal v zagovor silobran, je bil obsojen na tri leta in 10 dni strogega zapora. Brata obsojeiia radi uboja. Kristijan Mrak iz Vrhol pri Slov. Bistrici se je vračal 31. marca s svojim tovarišem Urlepom in njegovo ženo z obiska pri nekem posestniku. Trojica je slišala med povratkom iz nekega sadonosnika klice na »aufbika«. Urlep je odgovoril z istimi vzldfki, nakar sta pridrvela iz sadonosnika Franc in Anton Gumzej. Pri prerivanju je bil zaboden v trebuh Mrak in pozneje radi zastrupitve rane umrl. Koncem minulega tedna sta bila brata Gumzej obsojena v Mariboru, in sicer Franc na 4 leta in 3 mesece, Anton pa na 3 leta in 2 mesecastrogega zapora.