H|KPoukan mffl3y IN ZABAVAB^^tJ Zastavica v podobah. Priobčil V. Jordan H Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki. ^M Rešilec, ki ga določi žreb, dobi v dar: Jakob Dimnik, kralj Peter I. Osvoboditelj. JANKO LEBAN. IZUMITELJ ŽEPNE URE JE UMRL. ¦ Starosto naših sotrudnikov, kakor smo Žepno uro je izumil Američan Robert ^ospoda Janka Lebana nazvali v zadnji H. Jngeris.0111, ki je te dni utnrl v New številki lanskega letnika, srečamo tudi v Jorku. Kot 194etni mladanič je prišel Ingera današnjem »ZTončku«. Želeli bi po&lati prU soll z desetimi dolarji v žepu v New Jork. znanje in dar sivolasemu starčku, rodom Bil je podjeten in čim &t je prihranil 150 Goričanu, živečemu v nevesclih razmerah. dolarjev, je otvoril lastno delavnico. Sam je V ta namen prosimo, da bi »Zvončkovi« izumil gumijeve štampiljke. Njegovo pods čitatelji poslali svoje darove nam, da jih jetje je lepo u&pevalo. Kakor za vsakega potem dostavimo g. pesniku in pisatelju, ki Američana j,e veljalo tudi zanj geslo: Čas sodeluj« pri »Zvončku« od začetka do da» je zlato! In da je čas lahko še bolj izkos nes. Zaslužnega moža bi to gotovo raz« ristil, je prenesel svojo delavnico v nove vsselilo. prostore pred cerkvijo. Tam je lahko vsak 32 m ^^^-......<:•......:>......*......v-......«•...... ZVONČEK, XXX—1 ......«......•:>......(y......«......¦:.>.......:>...... " čas pogledal na uro. In nekega lep«ga dne ČEŠKI LEGIONAR IN NJEGOV KONJ. je začel razmišljati, da bi kazalo napraviti f „ „ ., j žepno uro. To se mu je po dolgotrajmih Jan tr- t1mska- ¦ poizkusih res posrečilo. Začel je izdelovati Težko ranjlen 5eški vojak je prišel k zas^ zepne ure v vehki mmozmi m dolarji so vesti pri kupu mTtVih tovarišev na zapu* mu kar sami leteli v zep. Njegavo rnie je gčenem bajišču Pa je videL, da njegav konj kmalu zaslovelo po vsej AmerUd an njegov stoji pri nj,em in ža!,0stT10 poveša giav<) obrat se je v,ecal od dne do dlne. Ko je ^^j na injegove prtsi. »Zvesta žival,« je umrl, je zapustil ogromno imetje, njegove 1^^,. hoiest.no vzditoil, »kadar prideš tvornice pa izdelajo vsak -dan okrog 25.000 domov> ,pozdravi mi drago dtomovino, za zepnih ur. katero dam rad žrvrjenje — milo našo če» V SPOMINSKO KNJIGO *^° domovmo, ovenčano z gorami — dobro mater, po krivici zatirano od sovrašnikov, Naj pridiobiš si celi svet, žalostno zaradi nehvaležnosti lastaih nje» preveč se ne raduj, nih otrok, ali slavno in silno — silno v a če bi vse izgubil spet, nadi, da izmaga pravica in s-voboda, za ka« zato ne obupuj! tero umirajo v daljavi zvesti nijeni sinovi. Saj vse na svetu hitro mine: — Pozdravi mi priletne starše moj« — po» bogastvo, sreča, bolečine; zdravi vesele tovariše moje in dobro sestro zato ohrani mirno kri, mojo.« — Umolknil je. — In konj je še naj se karkolii ti zgodi! — bolj sklonil glavo i-n rahlo zarezgetal: »lz= Janko Leban. polnil sem vselej brez biča tvojo željo, dragi OB TRIDESETLETNICI ™ junak,« je otožno zašepetal, »ali danes ,„..,. ?fi\ mi ni moči. Krogla, ki je zadela tebe, je (iK shki na str. JU.) prestrelila tudr mene. Tako težko sem vstal Tridesetletnico »Zvonček« obhaja že in ,se privlekel do tebe.« — Zgrudil se je... z letnikom, ki se je letos zaoel. V daljni tuji deželi umira češki junak. Umt= Zbirka to vseh dosedanjih je letnikov. rajoč ovija roko okolo tilnika zveste živali. Kdo je ne bit bi iiz srca vesel! Umira za svobodo... Jos. Gruden. Koliko ljubkih in mičnih povesti in j pesmi prijaznih v teh listih tiči, NA MORSKEM DNU. M spisov poučnih prenniogo je zbranih v njih, OdJi&. ameriški prir(>doslovec in razigkos lepe podtfbe krase .jim strara! yalec df Beebe J .& prosIavU s svojimi Rajko naš silno težko prioakuje že, raziskovanji na dnu morja. Njegova dela da pojde v šolo in čitati znal; so znana po vsem svetu. Zadnje čase je dr. potlej vse »Zvončke« do konca prečital bo Beebe raziskoval morsko dno pri Haitih. in tako mal učenjak že postal! Svoja opazovanja je deloma telefoniral brs Fr. Rojec. zopiscu na parniku, deloma jih je pa be» OPICA IN SIR 'e*"' na c'B'kasto tablico. Na dno morja se je spustil v kopalni obleki s posebno po» iDve mački sta šli na iizprehod in našli tapljaško čelado na giavi. S seboj je vzel kos sira. Obe sta ga hoteli imeti m se nista v jekleno akrinjico vdelan fotografični apas magli pogoditi. Prosili sta opico za svet, rat, s katerim je fotografiral rastline in a ta jima je rekia: »Nič lažjega nego to. živali na dnu morja. Vsak dan je ostal na Sir lazdelim na d-va enaka dela m vsaka moTskem dnu dve do tri ure. Dr. Beebe dobi polovioo.« — Mački sta nasvet sprejeli. pravi, da je potapljanje v navadni kopalni — Opica je vzela tehtnico, razdelila sir in obleki jako prijetno, ker človek nima ob=> tehtala. — »Tale,« je rekla in pokazala n-a čutka, da ga obdaja od vseh strani voda. večji kos, »je težji.« — Vzela ga je in_ga Na dnu morja je odkril nove vriste rib odgriznila. Pa kadar ga je zopet položila in morskih rastlin. Nekatere ribe naglo • na tehtnico, je bil kžji od droigega. Vzela izpreminijajo barvo, druge rabijo plavute je zdaj težjega in ga odgriznila. To je ve& kakor človek roke, da lazijo po morskero krat ponovila m pojedla navsezadnje ves dnu. Videl je tudi ribe, ki imajo na dol« sir. Mačkama pa ni ostalo nič. gih pipalkah nekaike svetilke, s katerimi si Jos. Gruden. svetijo v mračnih morskih globinah.