, •;"i, g i* cili,! ... fT% - st. i« 9 - NARODNI VESTNIK V k. A NATIONAL HERALD. 4< Največji slovenski dvotednik ► < |j v Zedinjenih državah. A The Largest Semi-Weekly in 4f the United States of America. 4< ifrfrfriM o fr DULUTH- MINN., Monday, March 10, 1913. — Ponedeljek, 10. marca 1913. Vohune II. — Letnik II. predloga S. ZBORNICI. „,*«» 0 ^rallb, gied SuP eno f I e * in«k°M' ssls ‘ t 1 . Novo sEV . DAKOTI. ” 'hltJ. tt Me, » in. an i e ; ijji , »s. komur ko za{ u _ H P t°'n ed0Valec ižl, llkll > poža- ,;,r tilaar e- SclllT do H; e. 1 i,l! Mehik ; if * arc a. Več - sa v ^’?ura v Nevv Or - vV Ze(J inje- ino e r! SSeda ' L kreal L vt', koli 'tae a Z * až » — -- - —-—v - — ^— -- ■. - - — 1 Minnesotske vesti J #ww##wwW#MWWW «mww^ duluth. — Obesil se je pocestni proda jalec v Dulutliu. Samomorilec -8 dni. Obupno življensko dalo mu je bržkotne po¬ končal svoje življe- našli so naslov H. RAZNOTEROSTI. Ponesrečenega aviatika nad.- ■ poročnika Nittner.ja so dne -0 ±e- ‘ bruarja pokopali na dunajskem pokopališču v Poetzleinsdorfu. Pogreba se je udeležil tudi vojni minister fzm. Krobatin. Preprečen napad na poslanca Kunschaka. Frenberger, ki je ko¬ tel napasti poslanca Kunschaka, se je sam izdal z nekim pismom ki ga je pisal gospodarju, pri a e rem je v Monakovem stanova . tem pismu je med drugim piša , da hoče Kunschaka ustreliti, ce bo še kaj časa pa tudi samega se¬ be ustreli. Freiberger je presto¬ pil leta 1910 .’osrednji zvezi nem¬ ških svobodomiselcev v Dražda - nili. Napad na lastnike dunajske stavbinske tvrdke Berger. Dva napadenca že umrla. Emil Alt - | mann, 60 let star mož, svak bra - tov Berger, stavbinske tvrdke na Dunauj, je več let kot knjigovo - d.ja pri tvrjjjd Berger služil, pred poldrugim letom je službo zapustiti, ker se jejo gerji sprl. Odpotoval je v sel je 6 razmerje vod, da si je nje. V žepo Breekenridge, P. O. Box 481 Nej Richmond, Wis., ter žepno belez - glasečo se na ime Joe Keiz - - - ’ "'chard n ICO, = - berf z letnico 1891. John Ric živel'je več let v Dulutliu ter se preživljal s prodajo svinčnikov. Truplo so prepeljali k pogrebniku Food & Horgan. _Gus Johnson moral si je vče¬ raj poiskati prenočišča na tukaj¬ šnji policijski postaji; obenem je naznanil, da sta mu dva popolno¬ ma nepoznata roparja odvzela $30 gotovine. Policijski poročnik Fritz podal se je takoj na zasle¬ dovanje ter izsledil po kratkem času John Millerja. Millerju po - srečilo se je uiti ter se je skril v nakopičeni les v bližini, last neko tukajšnje lesne trgovine. Toda le malo časa se je mogel veseliti zlate svobode, kajti poroč. Fritz ga je kmalu zopet izsledil in odve¬ del s seboj na policijsko stražnico. Pri njem našlo se je še $20. — Precej obširna tovarna za iz¬ delovanje parnih kotlov v Du - luthu si je omislila povsem nove stroje. Na ta način upa, da ji bode omogočeno odgovarjati vsem na - ročiloin iz železnega okrožja, ka - kor tudi onim iz sosedne države. Družba poroča, da ima precej na¬ ročil parnih lopat za domače rud¬ niške družbe. Istotako ji vedno dohajajo obila naročila iz Miehi - gana. Kakor hitro bo gotova s po¬ stavljanjem novih strojev, prične obratovati podnevi in ponoči. — Prvič v zgodovini se poroča , da bo postal sladkor ceneji v naši državi. Sladkor bode izdatno ce - nejši nego je v New Yorku. Listi poročajo, da bode cenejši, kakor v kateremkoli jezerskem pristani - šču. Minnesotski pridelovalci sladkorne pese in posestniki slad¬ kornih tovarn v St. Paulu in Min- neapolisu, pričeli- so neko konku¬ renco sladkornemu trustu. To je razvidno iz borznih cen. V St. Paulu so znižali ceno pri funtu za 4.65. Sladkorni trust ostal je pa vedno pri svojem izžemanju gro¬ šev od priprostega delavca s ceno 4.90. Te številke nam predočujejo da je sladkor, pridobljen v Minne¬ soti, pol centa cenejši pri funtu, kakor pa sladkor trusta. Zadnje leto pridelalo se je v Minnesoti, Jowi in drugih zapadnih državah, ki so se pričele šele pečati z vz - gopjo sladkorne pese, 100,000. — Lep začetek! Začasno preiskuševalno slad - korno tovarno postavili so v C,ha¬ ska, Mimi.-, in so dosegli najlepši rezultat. Oddelek za poljedelstvo v St. Paulu je proračunil, da la¬ hko Minnesota pridela toliko slad¬ korja, kolikor ga porabi. Torej bodo izostali vožni stroški in cene se znižale. — Več rojakov iz Elv, Minn., se je zglasilo v našem uredništvu. Posel privedel jih je v Duluth glede državljanskih pravic. S tu¬ kajšnjim pokrajinskim sodnikom bili so gotovo v lepem soglasju, kajti obdaril je izmed osem kandi¬ datov 7 z drugimi držav, papirji; tmega poslal j na dopust za dob«) šest mesecev. Istotako so vložili prošnje za državljanske pravice trije rojaki kot kandidati zaoprv trije rojaki od istotam. — Posne¬ manja vredno. — V našem ured - ništvu zglasil se je tudi rojak g. Fred Raušel iz Chisholma in se je pohvalno izrazil o moderni uredit¬ vi tiskarne in velikih strojev, To- rej to je — luknja? nah. Prepovedano je mladini do 18. leta pohajati na javna prosto¬ ra, kakor gledališča, pošto itd. — ' 1 ~ ■ Šolski odbor je razglasil, da osta¬ nejo šole zaprte do velikonočnih praznikov. Zdravniki so dognali, da je škrlatinka prinešena na Chisholm po neki pred kratkim iz starega kraja došli rodbini, pri kateri se je škrlatinka že med vož¬ njo v Chisholm pojavila, ter za - htevala Svojo žrtev. — V pijanosti je obležal na po¬ cestnem tlaku Frank Pačnik. No¬ čni čuvaj ga je odvedel na poli - cijo. Bil je tudi nekoliko opraskan po obrazu, kar je najbrže zadobil pri padcu. Gačnik je bil kaznovan s 30 dnevnim zaporom ter $2.50 denarne globe. — V našem mestu se je dosedaj pojavil že četrti slučaj škrlatinke. Mesto je v skrbeh ter dela na vse mogoče načine, da zabrani razšir¬ jenje te nalezljive bolezni. O bo h J je na novo Harry Hurte- les, vposlen v Monroe pisarni. — Bil je takoj prepeljan v bolnico. Petindvajset policistov nadzo - ruje hiše in stanovanja z nalogo, da pazijo, da so otroci pod nad¬ zorstvom, ter da se jih ne pušča na dvorišča in ceste k skupnemu igranju. • Upravnik Doric Theatre nam javlja, da se v njegovem gledali¬ šču predstavljajo najbolj izbrane premikajoče slike in druge pred¬ stave, katere so podučne in za¬ bavne. Zatorej se priporoča cenj. Slovencem v obilen poset. Obilo zabave po trudapolnem delu je vsakemu priporočljivo. E L Y. Članom društva sv. Jožefa, št. 112, K. S. K. J. se naznanja, da se udeležijo skupnega pohoda k sv. maši dne 16. marca t. 1. Odko- rakanje društva je točno ob 8. uri zjutraj iz društvene dvorane. Neudeležba se kaznuje po pravi - lih. CHISHOLM. — Tukajšnji zdravniki so po¬ sredovali, da so se ljudske šole za¬ prle. Le na ta način jim je mogo- čenadzorovati škrlatinko, ki se je pričela razširjati v naši naselbini. V rodbini Tompson pojavil se je že drugi smrtni slučaj vsled škrlatinke. Zdravstveni odbor je zaposlen podnevi in ponoči s zdravniki, da omejijo nadaljno razširjanje nalezljive bolezni. Strogi predpisi zdravnikov in zdravstvenega odbora razneseni bili so po vseh hišah in se jih je razdelilo tudi po bližnjih naselbi- ■— Cenjenim rojakom in članom J. S. K. Jednote, ki stanujejo v Ely/ Minn., in okolici tem potom naznanjam, da sem preselil svoj urad Jednote v novo poslopje “The First State Bank”, kjer me lahko dobite v zadevah Jednote itd. od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Urad je vsakemu članu na razpolago in vsak je dobrodošel. S spoštovanjem Geo. L. Brozich, tajnik. — Na željo mnogih slovenskih volilcev vršil se bode dne 16. t. m. ob 2. uri popoldne politični shod slovenskih volilcev našega mesta. Dnevni red: Bodoče občinske vo - litve. Na shodu lahko vsak posa - meznik izrazi svoje mnenje. Slo - venski volilei udeležite se tega shoda v obilnem številu. — Družino Barich obiskala je v družinsko veselje gospa štorklja. Toda žali bože, da to veselje ni trajalo dolgo. Bela žena nastopila je takoj po rojstvu ter pretrgala nit življenja. Naše sožalje! — Za prihodnje mestne volitve kandidira za župansko mčsto Cii. Trezona. Kako priljubljen je med narodom, pričala je mnogoštevil¬ na udeležba na shodu, na katerem se je navzočim predstavil kot kan¬ didat. Ostali kandidati za mestni od - bor so sledeči: Rihard Hodge in Mike Somrak, občinska odbornika za prvi ivard; Olof Knutsen in Frank Erčul za drugi var d; Ar¬ thur Toms in Paul Bukovic, al - dermana za tretji tvard, Geo. L. Brozich, blagajnik; llenry Chin, sodnik, Arthur Sheridan namest - nik, — Anton Tajnšek, po poklicu rudar v Zenith rudniku, si je zlo- | mil nogo. Precej velika plast že¬ lezne rude ga je podsula in mu zadala tudi več lahkih poškodb. Prvo pomoč dobil je pri rudniku, nakar so ga prepeljali v Shipma - novo bolnišnico. — Alojzij Kalan bil je obstre - ljen v koleno. Zdravnik je preis¬ kal takoj rano z X žarki. Trije krivci bili so aretirani. Vzrok: al¬ kohol. — Več ulic na Ely se bode o - premilo z odvodnimi napravami. Prihodnjo spomlad bodo javno razpisana tozadevna dela. Raču¬ na sc, da bo za premetati 2800 ku¬ bičnih jardov zemlje, 100 kubič¬ nih yardov gramoza in 4300 ku - bičnih jardov drugih snovi. Položilo se bode vodovodne ce¬ vi v dolžini 4500 čevljev in po vr¬ hu 134.000 kvadratnih čevljev ce¬ mentnega tlaka. — Volilnim sodnikom so imeno¬ vani sledeči, razdeljeni po war - dih: Prvi volilni okraj: mestna hiša; John Porthan, Josip Geržin in Jo¬ sip Rothman. Drugi volilni okraj: stara kato¬ liška cerkev: Evgen St. Marie, N. G. Eriekson in Herman Pete. Tretji volilni okraj: Kočevarje¬ va hiša: Martin Skala, R. K. Toms in Jolm Dinsmore. GILBERT. — Prihodnje mestne volitve ka¬ žejo biti zelo zabavne za naše ro¬ jake, kajti priglašenih je že cela procesija kandidatov in protikan¬ didatov. V boju za županski stolec stoji¬ ta si nasproti dr. F. Barrett in Eli Hill. Štirje kandidati bi radi se - deli ne enem in istem stolu za od¬ bornika. Nasprotniki so: F. A. Bowman, Jake Polki, E. A. Mac- Innis in J. C. Faith. Za mestnega blagajnika pa je kar pet kandidatov: O. R. Olson, Richard Lakson, N. J. Colvin, Al¬ fred Houle in W. J. Luke. Mestnih zaupnikov bode volje¬ nih samo štiri, a kandidatov je priglašenih šest. Kandidirajo sle¬ deči: Juilus Boi-deau, Mike Kob¬ ler, Jake Korpi, Frank Gimple, L. Kukar in John Connor. Za konstablerje kandidirajo sle¬ deči: James Teller, Steve Mare - tič, Anton Erjavec, Mike Viola in Alez Karvanan. Kandidati za mirovnega sodni: ka: A. R. Anderson, C. O. Welch in T. S. Morrison. Volilna komisija sestoji iz sle¬ dečih : Peter R. Cosgrove, Wil - liam Ilogan in W. E. Bender. Z navedenega se razvidi, da bo volilna borba na Gilbertu zelo ži¬ vahna ter da imajo volilei veliko i izber. Kdo prodere, poročamo po I izidu volitve. a moral Ber- Budim- spravnih pogajanj, v kateri pravi, j da bi bilo prenagljeno, če bi jav¬ nost predpisovala poslancem njih nastop še predno so se odločili po¬ klicani faktorji in predno .je zna¬ na vsebina vladne predloge. Sa¬ mo naravno je bilo, če češki zaup¬ niki vladi še niso definitivno od¬ govorili, marveč so samo vzeli iz¬ javo vlade na znanje. Zaupniki bodo podali svojo izjavo šele, ko bodo zadevo temeljito razmotrili. Šele potem bode mogoče določiti nadaljni nastop. Do tedaj pa so vse kombinacije o koncu ali o na¬ daljevanju spravnih konferenc brezpredmetne. Samoumor. Na Dunaju se je zaradi bolezni ustrelil bivši poveljnik 99. infan- tejskega polka, generalni major v pokoju, Karol Rabel. Na prodaj je 120 akrov zemljišča, dve milje odda¬ ljeno od Nashwauk, Minn.; zemljišče se nahaja v Section 18, Town 57, R 22 _ in sicer: Lot 3, N. E. 14 of S. W. 14 Ip brate Berber de - in N. W. 14 of S. E. 14. 1 lOMj je m a . = ,. Dalje 160 akrov zemljišča severno od Buhi, Minn., katero leži Sec. 27, Town 59, Rang 91 in sicer: N. W. 14 HIBBING. — V Morton rudniku pripetila se je nesreča, ki je zahtevala živ¬ ljenja dveh delavcev, a tretji se bori v hudih mukah v tukajšnji bolnici. Nesreča se je pripetila po noči, ko so pošiljali les na vspe - njaei v rudnik. — Glede osumljenja bil je od¬ veden na policijsko sodišče Anton Skok. Pri zaslišanju se jt izkazalo da je A. Skok nedolžen in krivda se je dokazala Italijanu Paskvalu. — Huda politična borba se bije med dr. H. R. Weirck in Victor L. Pover. Oba sta kandidata za župansko mesto ter si stojita na - sproti kot najhujša sovražnika. — Razne rudniške družbe bodo, kakor se poroča, v nekaj tednih zaposlile do tisoč delavcev pri svojih rudnikih. T0WER. — Po poročilu mestnega odbo¬ ra ,dobi mesto bodoče leto tlako¬ vano cesto v trgovskem delu me¬ sta. Predpriprave za to delo so že v polnem tiru. VIRGINIA. — Prihodnjo poletno sezono prične zopet s poslovanjem Eaton pešto, kjer pa ni dobil nobene slu žbe. narja, ki mu,ga pa niso hoteli po¬ slati. Da se maščuje, se je vrnil na Dunaja kjer je počakal pred pi¬ sarno Be?^erja. Ko so bratje O- ton, Rihard in Alfred Berger za¬ pustili pisarno, je streljal na bra¬ te in vse tri smrtnonevarno ranil. Oton in Rihard Berger sta že v bolnišnici umrla, Alfred Berger se pa tudi s smrtjo bori. Smrtna obsodba. Sodišče v Su- czavi je obsodilo tri fante, ki so umorili in oropali trgovko Sand, na smrt na vešalih, dva fanta pa na tri leta ječe. Požar. V Bukareštu je zgorel 20. februarja parni mlin “Assak' Zgorela so vsa skladišča. Škoda znaša dva milijona frankov. Zastrupljena učiteljico. V Po - lanki na Češkem sta se učiteljica Kopic in njena služkinja zastru - pili pri zauživanju kuhanega sa - dja, ki je bilo mesto s sladkorjem, posuto s strihninom. Med naprednim slovenskim di - jaštvom na Dunaju se opaža že nekaj let živahno gibanje za so - kolsko idejo in telesno vzgojo. •— Primeren lokal za telovadbo jim nudi univerzitetna telovadnica, kjer telovadi do 80 naprednih di¬ jakov. Tudi bratska češka sokol - ska društva gredo našim dijakom na roko. Le žal, da je mnogo dija - kov vsled slabih gmotnih razmer prisiljenih opuščati poleg marlji - vega študija vsako redno telesno vzgojo. Gmotne razmere tukaj - šnjega podpornega društva so ta¬ ke, da ne more zadostiti niti naj - potrebnejšim prošnjam dijakov. — Je to žalosten del našega du - najskega dijaka. — Zato je goto¬ vo pozdravljati idejo, ki se je sprožila v vaditeljskem zboru na¬ prednega slovenskega dijaštva, da prirede v mesecu marcu javno te¬ lovadbo v češkem narodnem domu v prid podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju. Eksplozija bombe v hiši angle¬ škega finančnega ministra. V no¬ vi palači lorda Georgeja v VValton Ou Hill pri Epsomu je eksplodira¬ la v spalnici uslužbencev bomba. Škodo cenijo na 600 funtov. Ker v hiši še nihče ne stanuje, ni bil ni¬ hče koškodovan. Našli so še eno bombo, ki pa ni eksplodirala. O storilcih nimajo sledu, najbrže pa so bile sufragetke, Nova smer na Angleškem. Iz Londona poročajo: Novi učni predmet, ki bo vzbudil nedvomno zanimanje vseh pedagogov, bodo v kratkem uvedli na angleških of S. e: 44, S. E. M of S. W. M, N. Va of S. W. 14- Za cene in podrobnosti obrnite se na lastnika JACOB STUBLER, 108 East Second St., Duluth, Minn. PRIPOROČILO. Rojaki Slovenci in bratje Hrvati v Buhi, Minn., in okolici ter oni, ki se pripeljete od daleč po novi poulični že¬ leznici semkaj, vstavite in zglasite se v moji na novo otvorjeni edini sloven¬ ski GOSTILNI. Poulična kara se vsta¬ vi ravno pred mojim podjetjem. Točim vedno sveže pivo in vsakovrstne druge fine pijače. V zalogi imam tudi dobre smodke. Potujočim je na razpolago pri meni čedno in ceno prenočišče. — Za obilen poset se vljudno priporoča Fran Arko, po domače Cvarin, lastnik go - stilne, Buhi, Minn., (glavna cesta). FIRST STATE PRVA DRŽAVNA BANKA ELV >. tem potom naznanja slavnemu občinstvu pričela poslovati v svojem lastnem posl 0 p U ’ ■ ■ vljudno priporoča za vse bančne posle, ba]f ' n pošiljanje denarja na vse strani sveta'ter v °[^ promet. Hranilne vloge obrestujemo p 0 3°|o od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v m je pod strogim državnim nadzorstvom; po^ tU| ' imamo zvezo z občeznano Union InvestmeVr' iv Minn^annlis. Minn.. nri Vaf^vi * . . m). iz Minneapolis, Minn., pri kateri so interes' glavni bankirji iz Chicage in New Yorka so Vaše vloge pri nas ’ Zatoreil absolutno varne. Denar v staro domovino pošiljamo vsak d in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi ra I boljše zavarovalne družbe proti ognju, istotako vršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob pl a čj| nih dnevih. Z nami posluje pretežna večina domačih tr¬ govcev, kateri so tudi delničarji. THE FIRST STATE OF ELY, MINN. M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, tla* tlelo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku" (Anchor Bar) na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. John Povsha, lastnik. :n rudnik v Buhi, v bližini \ irginije. ljudskih šolah. Dospeva.joča mla- Delo bode započela Robertson Hoar rudarska družba. Delo se je že pričelo s poglobljenjem šafta za BO čevljev. Vse one cenj. naročnike, kateri morda ne dobivajo redno lista prosimo, naj nam blagovolijo to nemudoma naznaniti po dopisnici. Skušali bomo takoj popravit vsak morebitni nedostatek. — Za vsebino oglasov tujih tvrdk ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo našega lista. Ven¬ dar pa prosimo cenj. odjemalce, ki kupujejo od tvrdk priobčenih v našem listu, naj nam izvolijo vsako morebitno nerednost ali ne¬ poštenost prizadeto na ta način naznaniti. Mi skušamo priobče¬ vati samo dobre oglase; slaliib tvrdk ne bomo nikakor priporo¬ čali rojakom, ki bi jim morda u- tegnile škodovati. Uprava “N. V.” diha obojega spola se bode na la¬ hko razumljiv način poučevala o tem, kako naj se obnaša, da bo prednosti svoje rase prenesla tudi na eventualne svoje potomce ter jih ohranila pred degeneracijo. — Pod predsedništvom majorja Leo¬ narda Darivina se je ustanovila družba, ki je pred par dnevi po - vabila vse londonske učitelje in učiteljice na posvetovanje. 500 u- čiteljev in učiteljic je obljubilo, da se udeleže te konference. Z velikim zanimanjem čakajo na re¬ zultat teli posvetovanj. Slovanska vzajemnost. Ukra - jinski listi poročajo, da se je ogla¬ silo mnogo čeških kmetov, ki so pripravljeni obdelati Bolgarom, ki so še vedno na bojišču, njihova polja. Spravne konference Čehov. Vo- | stvo mladočeške stranke je razpo- | slalo okrožnico glede obnovitve American Exchange ^^Bank^^ VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vežne liste. 3°| 0 obresti od vlog. KOVALL & SON, GROCERIJS K "A MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi veliko izbero GROCERIJ- SKEGA in MANUFAKTURNEGA blaga, ter se priporočamo cenj. odjemalcem za blago - hotno naklonjenost. Za sveže in dobro blago jamčimo. Cene nizke. Poskusite in se prepričajte o resničnosti. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN, Prepričajte se o istinitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. A. IVI. MURNIK Crant Avenue Eveleth, Minn. Najvecja zaloga MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANIH E, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DEU GIH DOMAŽIH POTREBscIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TEK t& PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. * d mgo. p 0 imena >■% m. ►F & * * »fr 323' Village Liverj konjušnica sfi ~ * # JOSIP SCHARAB0N, BLIZU UNION POSTAJE. 415 West Michigan St., DULUTH, M in KADAR PRIDETE V DULUTH, POSETITB ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO : : STREŽBO V MOJI GOSTILNI. : : . 0 Pošiljam denar v staro doin 0 ^ 1 PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNAUTft : : : NACHOD & KUEHNE. : : Prodajam parohrodne in železniške ,7«ne ^ ., bin * * 'K- CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE 1 KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na naj'novejšo angleško kuj':-' . , “VELIKI S10VENSK0-ANGLEŠKI TOL!«* 1 ! a se bo lahko in hitro brez' učitelja priučil angl esC *£ oVO re * Poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-ang^ J^ n j e , CK' gl.-sio'- , r a ° , A-iO S 11 - .-«u S i. jiu.u.v., slov.-angl vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisov 1' P Iseni in kako se postane amerikanski 6rz< ,) 0 v. g jL lr ?! a knjiga dozdaj največjislov.-angl. in a n ® , , . 0 . s ' n 2 lga > trdo 'n okusno v platnu vezana (na stane $ 2 .oo, in se dobi pri: ^ V * J * HUBELKA, 538 W. 145th STREET, NEVV '° B r e ino in največje založništvo slovensko - angleški slovenskih knjig..- IG pišite po cenik* V -- ^gesssr- Z stare domovine. KRAN^fmestu gospa . . Nl> ve ' Jnil _ nl jMayer, sopro “ gospoda Anto- iele 36 let- Po¬ je P red tremi te- / bila ljubezni- >orua mati. Blag B Vipavi eno ; ,,-//;'!///'' '' deželnem zboru, v deželnem odbo¬ ru in v deželnem šolskem svetu, že več je kakor dvajset let, kar se je sprožila zahteva, ustanoviti v Kočevju slovensko šolo —- pa je še do danes ni ! S tem je dovolj povedano! Vsled opeklin umrla. Frančiška Jankovičeva, stanujoča v Cegnar¬ je ulici, je imela na reji poltret- letno Jožefo Valentovo, katero je rjančie, mau j s j C er dobro oskrbovala, za kar je dharda Ferjand-. ,p 0 bivala od starišev tudi primer- soboto, dne —J- | H0 vzgojilnino. Ko je dne 16. feb. ,oldne. _ [opoldne kuhala na štedilniku ju- stan j e v Ljubljani j i 10) j e dekletce sedelo na stolu po- " pa dola. je bilo j i e g štedilnika, na katerem je Jan- r "7 iu 3 mrtvorojeni; kovičeva proti kraju porinila lo- 6 ’ ! () ; n sicer 9 tujcev j nec z vrelo juho, tako, da se je ta >:T V fmrli so: 2 za je- j p re vnil in je juha plosknila dekli- ; ’ vs i e d mrtvouda m j ,.j po desni roki in rami ter jo sil- '. | bolezni. Za infek- j n0 opekla. Jankovičeva je hudo Lmi sta obolela: 0 p e g yn0 deklico oddala dne 17 feb *. »ba za Škrlatico. v deželno bolnišnico, kjer je ' -^ an je. Včeraj prišlo vsled hudih bolečin podlegla. V Bolgarov, 18 Ma- Pobožna tatica. Angela Breznik povrnilo s 1 irol- j ro jena 1. 1885. v Šoštanju, pristoj- doveiiskih delavcev je na v Novo mesto, že večkrat za- ' nlfS to. 24 laških oglar-! raf ]i tatvine in goljufije predka- '' odpeljalo v kočevski, zn0V ana, ki je tudi že sedela v j prisilni delavnici, je v zadnjem Vevčah. Kakor smo j času pokradla raznih stvri v vre- iročeli. ravnatelj v po- dnosti 300 Iv. Le-ta hodi pod pre- i hotel sprejeti par dela-; t ve zo pobožnosti po župniščih in ", na kar so delavci opu- j samostanih ter ima okrog vratu 'klerikalci so uvideli da !ia verižici podobo Matere božje. , ,:,i najhujšega poloma, j Nevarna tatica je srednje veliko- ta ' I pirju! -Og’enj. Snoči ob pol 10. se je j pokazal rdeči petelin v kozolcu posestnika Ivana Žitnika na Hauptmaniei št. 2, kateri ga je stal pred tremi leti 1200 K. Pod | kozolcem je bilo nekaj drv, šote v kozolcu pa okoli 60 so se zadolžili ter j st °t°v sena - °g en J K čuvaj na tisoč za srečo i Gradu naznanil z enim strlom, ki je alamiral gasilce, kateri so bili jz znano naglico na licu mesta, a j žal niso mogli nesreče preprečiti, ker ni bilo vode. Kozolec je pogo¬ rel do tal in je bil Žitnik zavaro¬ van pri banki “Slaviji” za 600 K. Kolikor se je dosedaj dalo da - gnati, je ogenj podtaknila nezna¬ na hudobna raka. -Aretacija. Mestna policija je za | radi prepovedanega povratka are polju za pot o- : rirala Fran ceta Fajdigo, roj. 1886 sled prevelike kon- v Mekinah pri Kamniku in tja- malo opravila, 'to- j ka J pristojnega. Nadalje je bil a- žka, je pogodil ob- retiran Anton Kittler, roj. 1884. v '• Fiugiral je sam i Karlovcu, kateri je izgnan iz vseli 'odpisal na ponud- i hronovin avstrijske državne po- "• z » kar mu je za-' lovice. Zaradi preganjanja v po- 'fovizijo izplačala. I Hcijskih listih sta bila aretirana ir samo “Slavijo” i Peter Beden, roj. 1880. v Trstu nesek 275 K 73 vin. i ter pristojen na Krtino, okraj ničesar ne taji, bo i Kamnik ih Tomaž Krže, roj. 1884. Gdnov v ječi. Ban i leta v Praprotnem ter pristojen Dii ra sedaj nazna- • v Zabukovje v celjskem okraju. ■J tunder ni agen- j Vse so oddali pristojnem sodišču, m dobival od nje ; Bohinjsko jezero zamrznilo... , 1 zavar ovalnine, j Poroča se nam, da je zamrznilo fakega. zavaro- j Bohinjsko jezero in je debelost i leda 47 cm. Ledena površnina je gladka in za drsanje izborna. Iz malega se izve veliko. j Pred novomeškim okrožnim so- j diščem se je France Longer iz “•'k 73 v' Vel. Gabra moral zagovarjati kot 1 so, lišču in i C - a ga vo .jaški begun. To je nekaj nava- prij ave hjj 1 d ,, na j dnega na Dolenjskem. Mladi fan- Km- s,., >S0 J e n tje gredo v Ameriko, opuste se A Milo to i . t . . . . , vi posneli v dobr* Priglasiti za vojaški nabor, cez le- " ^ radevolG^pT 6 j ta ko P ri so dosegli, da mno- li več v tovarniških : * n dva ' oza ’ ije klerikalnih časnikar¬ ki)/' posnemamo: ”Po * - znal. V 431. številki t m. smo priobčili slede- jubljanskem ‘ ‘ Slovencu' ’ "Ignacij Cunder je |W'alni agent pri banki * ■ Kot tak je dobival 40 ,T od čiste zavarovalnine. | 11 «e od vsakega zavaro- P° 2 K. Ker je pa I - broni, da tu- , avi j°” odškodo- ’ y m -, temveč da gl „ nt "Vzajemne ?. °' e — zavaro- 1 Jan b da je le-to i na navedeno .. da d e i vz J, D cas °Pisj a pod j ie L- GČ ’ dabi od Ti dsl J P rist avljali. Vrebaee- ^ N-a5- S ° pro " a Po- !ia pod L!-, sked ^ a '»so B blIa je tež boln >snieo. dm otok A li- " r a? khad rt” ori » «»iX :il tla Pred! r ° dnem in l^-ju Ko- o t Daz adova- iU *! 1 ', SPlSU -F ;H£l StevUk VSe kar dni morajo Flavije” da^ U ' P ld Longarju so zanimivi "zroki, zakaj ni prišel na nabor. V 1. 1902. je odpotoval v Ameri¬ ko, da kaj zasluži za zadolženi očetov dom. Leta 1903., ko bi mel iti na nabor, je bil ustreljen v hr¬ bet. Komaj je ozdravil, je povzro¬ čil sum, da ga je v Ameriki prije¬ la roka pravice. V družbi z ne¬ kim Zajcem se je namreč udele¬ žil uboja nad svojim tovaršem in rojakom. Radi tega zločina je bil v Ameriki obsojen na 10 let ječe. Tedaj tudi v tem času res ni mo¬ gel priti na nabor, tudi če bi hotel Ker pa se je v kaznilnici pridno zadržal, so mu odpustili polovico kazni. Ko si je po prestani kazni nekaj prislužil, je prišel domov, se sam javil, bil kot nadomestni rezervist potrjen, po vojaški od- službi se oženil, to je bilo zdaj a slede- oredpustom. No in zdaj bo odse- Hjo vso lu °č v del še 5 dni za greh iz leta 1903., oziroma ker se ni zglasil na vo¬ jaški nabor. Ogenj. Pred nekaj dnevi je po¬ gorelo hišica Ivana G rij a v Dar¬ jah pri Postojni, škoda na hiši znaša on.-oglo 1000 K. Ogrj je na¬ stal vsi,>d mabega dimnika. - \ I redolih, občina Račna pa je po¬ gorelo gospodarsko poslopje Nu¬ čiča. Zgorelo je tudi mnogo krme iu nekaj poljedelskih strojev. Ško da znaša čez 2000 kron. Ogenj je zanetil štiriletni posestnikov sin¬ ček, ki se je igral na skednju z vžigalicami. Ggenj. Iz Mošenj na Gorenj¬ skem nam poročajo: Dne 13. feb. je pričelo nenadoma goreti okrg 7. ure zvečer pri “Šutarju” v Gra bnu-Mošnje. Ker je pihal takrat jako hud veter , je bila vsa vas Mošnje v veliki nevarnosti, da ne postane žrtev ognja. K sreči so prihiteli k požaru poleg doma¬ čega gasilnega društva še vrli ga¬ silci iz Begunj in Leš. Ker niso v- prašali — gori li pri liberalcu ali klerikalcu — so po kratkem, a trudapolnem naporu udušili ogenj in obvarovali, da se niso nž- gala sosednja poslopja. Pogorel je edino hlev in nekaka kašča. Ogenj je nastal na prav poseben način. Gospodarju je ime Valen¬ tin in ker je bil ravno predvečer pred godom, so mu prišli sosedje ‘‘lofirat . Da bi bila slavnost ve¬ čja, sta navrtala dva fanta v bli¬ žini ležeč panj, ga napolnila s smodnikom in — pok, strl je šel v streho in gospodar je imel za god najlepši kres. ŠTAJERSKO. Drobne novice. Iz Maribora. Cesar je odpustil 11 kaznjencem tukajšne kaznilnice ostanek ka¬ zni. — Iz Trbovlj poročajo: V Retju je zažgal 13. t. m. delavec Novak za šalo travo na ondotnem rudniškem travniku. Suha, nepo- košena trava se je naglo vnela in zgorela na skoraj veliki plošči. Ne katere hiše so bile v nevarno¬ sti in moralo se je s 40 delavci na¬ stopiti, da se je ogenj zatrl.Nd- vak se bo za to šalo zagovarjal pred sodnijo. — V Št. Jur ju ob 1’a boru so bili pri občinskih volit¬ vah zopet izvoljeni v I. razredu- prednjaki, v drugem in tretjem pa klerikalci. — Automobilni pro¬ met v zgornji Savinjski dolini. Ljubenski občinski zastop je pre¬ povedal vožnjo z avtomobili po cestah v občini- Ljubno. Politična oblast je pa to prepoved, v koli¬ kor se tiče okrajne ceste, razve¬ ljavila in tako je sedaj za avto - mobiliste zopet pot do Solčave prosta. — Iz Celja. Porotno so¬ dišče je obsodilo požigalca Šloser- ja od Nove cerkve na šest let tež¬ ke ječe In rudarja Ignaca Gri¬ čnika iz konjuškega okraja zara¬ di uboja na 4 leta težke ječe. — V Gaberju pri Celju je padel pri montiranju elektrike monter Ja¬ kob Škorjanc z lestve 10 m globo¬ ko na tla in si je zlomil hrbtenico. Ptuj. Dne 23. t. m. vprizori no¬ vo ustanovljena podružnica dra¬ matičnega društva, mariborskiga v Litiji v “Narodnem domu” v Ptuju igro “Njen korporal” pri znižanih cenah prostorov. Zače¬ tek ob polu 4. popoldne. Slavno občinstvo prosi se za mnogobro- jen obisk ter obenem opozori na to, da se bodo pod vodstvom nove ga društva vršile vse predstave točno ob določeni uri. Iz Maribora. V hotelu “Stadt Wien” se je vršil v nedeljo občni zbor mariborske podružnice c. kr. staj. kmetijske družbe. J odbor sta izvoljena tudi dva Slovenca; zastopstvo Slovencev v tej podru¬ žnici bi lahko bilo večje — in ve¬ čje seveda tudi število slovenskih članov.Med mnogoštevilnimi pre¬ dlogi omenjamo onega glede živi- nozdravniškega vprašanja, ker se ponavlja sedaj zlasti po Sred - njem in Zgrnjem Štajerju po vseh kmetijskih podružnicah in okraj naj bi bili za uradne živinozdrav- nike le absolvnti dunajske živino- zdarvniške visoke šole, za zdrav¬ ljenje živali pa bi se naj porabili cenejši računajoči absolventi sre- djnih živinozdravniških šol, kate re bi se naj ustanovilo po vseh de želab in bi se sprejemali vanje absolvirani nižjegimnazijci ali nj- žjerealci. Ta zahteva je med živi¬ norejci zelo popularna m se ji tu¬ di občni zbor mariborske družbe pridružil. Zaradi kurijoznosti se omenjamo Girstmayerjev predlog naj bi se vpeljale po šolali m so¬ diščih zopet stroge kazni s palico. O njem pa predsednik dr. Tausch ni dal glasovati. Iz Zidanega mosta. V tukajšnji cementni tovarni je ubil elektri¬ čni tok delavca Petriča. PRIMORSKO. Nesreča na železnici! — 4 osebe zgorele. Pri Sežani je zgorela ne¬ ka stara čuvajnica ob železniški progi. V čuvajnici so prenočeva¬ li 4 železniški delavci, ki so zgo¬ reli. Umrl je v Žirjah v povirski ob¬ čini 871etni Kocjan, ki je bil ja¬ ko priljubljen mož in delaven člo¬ vek, bil je več dob župan in si je stekel veliko zaslug za napredek na Krasu. Bil je tudi odlikovan s križcem za zasluge. Goriški podžupan . oklofutan. Dr. Venierja' zasleduje zadnji čas huda smola. Znameniti poto¬ mec beneških dožov jo je skupil zadnjič v mestnem svetu, ko je izzval glavarja Rebeka, da pove število protizakonitih volicev, bil dober nauk. Neki psi so moža ta¬ ko razburili, da je prav po vite¬ ško skušal doseči zadoščenje svo¬ jemu psu s tem, da je prav nekva¬ lificirano napadel soprogo v na¬ šem mestu dobroznanega gospo¬ da V. Le-ta pa je goričkemu pod¬ županu pošteno posvetil. Priložil mu je na javnem prostoru prav gorko klofuto.iia uho, ko pa se je podžupan nekaj pritoževal (ka¬ kor ima navado v mestnem sve¬ tu), je zlomil na njegovem hrbtu še jahalni bič. Le. ženska pomoč je rešila ubogega našega poslan¬ ca, da se kazen ni še nadaljevala. Stvar se zdi dr. Venierju strašno tragična, vsa Gorica pase smeje.. Prvo letošnje porotno zasedanje pri dež. sodišču v Trstu se otvo- ri v ponedeljek 3, marca. Porotni¬ ki so že izžrebani. ..Smrt na železniškem tiru. Na državnem kolodvoru v Trstu je povozil osebni vlak iz Gorice 27 letnega zavirača Andreja Kocha iz beljaške okolice. Koch je hotel preskočiti tir pred vlakom, pri tem pa je padel in stroj mu je od¬ trgal obe nogi in ga poškodoval na glavi. Prepeljali so ga v bolni¬ šnico, kjer je kmalu umrl. Pobegli cerkven ropar zopet prijet. Pred nekaj meseci so are¬ tirali predrznega in nevarnega cerkvenega roparja, bivšega cir¬ kuškega artista. Franca AVerdova Izvršil je več predrznih cerkve¬ nih vlomov na Notranjskem. Po¬ srečilo pa se mu je, da je pobe - gnil iz sodnih zaporov okrajnega sodišča v Logatcu. Dolgo so ga iskali zaman. V soboto pa so ga aretirali v Kopru in sicer v cer¬ kvi San Basso, ravno ko je hotel oropati veliki oltar. Pri njem so našli veliko vlomilnega ordja najnovejšega sistema. Po konča¬ nem kazenskem postopanju v Ko¬ pru, bodo poslale oblasti AVerdo- va deželnemu sodišču v Ljubljani KOROŠKO. k V št. Vidu ob Glini je umrl nemški pisatelj Bratič. Pokojni je bil slovenskih staršev sin. Trgovinski minister je potrdil viteza Burgarja za predsednika in cesarskega svetnika Možnerja za podpredsednika trgovsko-obr- tne zbornice. Burger je strasten nasprotnik Slovencev. Elizabeti Rainerjevi iz beljaške okolice je ukradel neki neznanec raz potni voz ročno torbico, vka- ieri je imela hranilno knjižico be ljaške hranilnice z vlogo 8000 K. Marskiran ropar. Na Kampu ob Osejskem jezeru je vlomil sre¬ di popoldneva v hišo 701etnega kmeta Brantstatterja maskiran človek, ki je kmeta napadel in ga hotel pobiti. Toda že prvem udar¬ cu se je starec lotil napadalca, vnel se je med njima boj, ki se je končal s tem, da je ropar pobe¬ gnil. Med pretepom je izgubil ma sko in kmet ga je spoznal. Bil je neki drvar Ivan Pečnik. Drugi dan so ga aretirali orožniki v ne¬ kem bližnjim gozdu. Ponesrečeni sankači. Pri Sv.Le nartu so se ponesrečilo pri sanka¬ nju sestri 11-in 61etna Koplova in njihova sestrična. Starejša se¬ stra si je zlomila roko in je dobi¬ la težke notranje poškodbe, mlaj ša si je zlomila več reber, sestri¬ čna pa obe roki. Zgorela je v Svincu triletna hčerka krčmarja Primožiča v Dvincu. Dekle je bilo brez nadzor stva v zakurjeni sobi in pri tem se ji je obleka vnela. Starši, pazi¬ te na otroke! Vrbsko jezero, kakor tudi vsa druga je zera na Ivorosiiem so za d nej dni na debelo zamrznila. Na Vrbskem jezeru se je začel živ a hen rimski šport. Gostilničarji in pivova mr rji so dobili letos dosti lepega kristalnega ledu. Ogrska volilna reforma. Odsek za volilno reformo ogrskega drž. zbora je skoraj končal svoje delo. Ostaja le še nekaj podrobnosti. Prihodnji mesec pride predloga pred plenum. Splošno sodijo, da bodo opozieionalni poslanci pre - prečili vsako resno delo. Zato se je predsednik Tisza odločil, da pripravi tudi za to sejo policijo in orožnžištvo. Pozor prijatelj!D Kam boš šel kupit svoje pohi¬ štvo?— Ne vem. — Jaz vem, kje dobiš najboljše pohištvo in ku - hinjsko posodo. — Pojdi k Juretu Mesherg, ki trguje že 16 let na Evelethu in postreže svojim odjemalcem ve - dno pošteno. Miners National Bank, l \ ELETH, MIN. o » » Kapital, preostanek ln delniška odgovornost $ 74 . 000.00 « « -X Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta, Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. Priporočilo. s Svoji k svojim! i Ui Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim lifi Efi gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice svojo lepo ure- JJi |Ji jeno in bogato založeno Lfj i grocerljsko trgovino. I Ufi V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- Cenjenim rojakom v Eveleth in ; ffi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo ffi količi se priporoča za razna ■“ stavbena dela bodisi pri novih gradbah ali popravah. Dela izvr¬ šujem solidno ter po nizkih ce- ah. Josip Intihar slovenski zidar 206 Monroe St. Eveleth, Minn. m s s s & Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- ^ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! W Ufi a a uc BIVVABIK, MINN. Telefon 63. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Za mnogobrojen poset in naklonjenost se uljudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke, Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. Ouluth Brewing & Malting Co. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo v steklenicah pod imenom „REX“ kakor tudi pivo v sodčkih. :: • O • • FRANK TRAMPUSH, upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn, POZOR, ROJAKI! Dobil sem iz Washingtona za svoja zdravila se- rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko¬ ristna. Po dolgem ča - su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno popolno zra¬ stejo, ne bodo več izpadali in ne osi¬ veli. — Ravno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. -— JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. Naznanilo in priporočilo. Največji sovražnik v kuhinji je nedvomno SLABA PEČ. O tem je prepričana vsaka dobra gospodinja. —- Ako ti morda tvoja peč ne ugaja, pojdi k ANDREW ROINE, nasproti pošte tam je dobiti peči, ki so vs em gospodinjam po volji. STEEL CORAL RANGE najboljšega izdelka, jamčen a za dvajset let. — Na prodaj pri ANDREW ROINE trgoyina železnine CHISHOLM - - Minn. Naročajte in širite “Narodni Vestnik”. Me^ke gur badik Vbur ba.nk.When you need Consult Cenjenim rojakom naznanjamo, da je MR. LOUIS VESSEL opravičen pobirati naročnino in oglase za “Narodni Vestnik” ter ga cenjenim rojakom toplo pripo¬ ročamo. Upravništvo in uredništvo “NARODNEGA VESTNIKA’ NASA BANKA NAJ BO VAs>A BANKA. / veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po¬ jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo na nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu po¬ sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE. Miners State Bank chisiioi—. Minn. “Narodni Vestnik National Herald. Slovenic Ssmi-Weekly. 99 Owned and publlshed by tbe Slovenlan Prln.Ing & Publishlnfl Company a Corporation. Geo L. Brozich President Joseph Geržin, Vice President , Joseph Koshak, Treasurer Joseph Mantel, Director Plače ol Business: Duluth, Minnesota, 405 W. WcMpn Street. National Herald issued every Monday and Ttiursday; subscription yearly $2.00 The best »dvertlslng medlum among Slovenians in tbe Nortlmest. Rates on apptlcation Entered as second-class matter May 11.1911 at tbe post Office Duluth, Minn., under the Act March 3, 1879." »NARODNI VESTNIK« Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. Izhaja vsak poned, I|ek In Cetrlck zvcfer na 8. straneh Naročnina stanc: Za Ameriko In Canado za celo teto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 S1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street Duluth« Minn. Spominjajte se ob raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. DRUŠTVENI DOM. V novejšem času pričeli so si Slovenci v večjih naselbinah graditi posebne hiše, hi so last naroda oziroma delničarjev. Take vrste hiše so potrebne, posebno v družbenih razme¬ rah. Domača slovenska društva imajo s takim domom postavljen velik korak napredka v njihovem razvoju in delovanju. Iz teh raz¬ logov hočemo se baviti v nadaljnih vrsticah, kako je doseči ta pomombni korak v najkraj¬ šem času. Skliče naj se seja vseh rojakov, ki so na - stan jeni v dotičnem mestu in tudi v blfcžjijlf okolici. Pojasni naj se veliki pomen in svo¬ bodnejše delovanje domačih društev, ziu|r»g in klubov, ako bi posebovali v mestu št oj la¬ sten dom. Izračunajo naj se povprečni stroški' Za stavbo ter naj se ta denar razdeli na toliko delnic poljubne vrednosti (od enega do de¬ set dolarjev). Te delnice seveda so naprodaj pri posebnem odboru, kojega naloga skrbeti je za denar in ob enem delati pogodbe s po¬ godbenikom, ki se zaveže postaviti dom za najnižjo ceno. Naloga stavbnega odbora je tudi^ da se stavba nadzoruje med gradnjo glede mate- rijala, ter da odgovarja popolnoma pogod¬ bi, kateri mora slediti pogodbenik. ... Že pri načrtu naj se dobro pazi, da »bode bodoča stavba odgovarjala svojemu poklicu. Pogoji za tako stavbo in na katere je treba posebno paziti, so sledeči: Ne eden kakor tildi drugi vogal naj ne bode na notranji strani velike dvorane zidan kot pravokot, temveč naj se vsak vogal lepo zaokroži. Dvorana mora biti dobro razsvetljena. Pri dnevni svet¬ lobi naravno z mnogimi okni, in ponoči s šte¬ vilnimi lučmi. Za zračenje dvorane moramo tudi posebno pozna skrbeti. Gledališki oder naj bode precej obširen, a ne prevelik. Vso pozornost staviti se mora na gledališki oder. Pod naj bo iz mehkega lesa ter tako položen, da se vzdiguje proti zadnji steni nekoliko višje. Previden mora biti tudi vsaj z dvema sobama za igralce in igralke. Tako urejena notra ,.:; ; V g bali Pod v dvorani naj bode položen vodo - ravno in iz trdega lesa. Skrbi naj se tudi, da so prostori za točenje piva oddaljeni od odra ter naj bodo prevideni vedno z vrati, ki se jih lahko ob potrebi zapre. Tako urejena notranja oprava bo odgo - varjala dobro svojemu poklicu. Gledališki oder moramo opremiti tudi z raznimi zastori in enakimi gledališkimi napravami. Najbolj praktično jt, gotovo, ako si orni - slimo dom, ki nam tudi nese stalni dohodek. To je, da postavimo hišo, ki ima v prvem nad¬ stropju dvorano, a pritličje naj se odda v na jem ali za gostilno ali za kako drugo trgo vino. Vsebuje naj poslopje v pritličju tudi malo dvorano, ki je takoimenovana sejna ali zborovalna dvorana. Ta dvorana ne zahteva toliki prostor in odgovarja lepo svojemu po - klicu Tak društven dom je mnogokrat lepo in dobičkanosno podjetje. Lahko se daje v na¬ jem tudi drugim društvom tujih narodnosti, ki radi plačujejo visoko najemnino. Največ je pa ponos naselbine ter vsakega zavednega rojaka, ako se nahaja v mestu društveni dom, kjer je Slovenec gospodar. torek uvodni članek “Unsere Balkanpolitik ”, ki vzbuja v nemški javnosti veliko pozornost. List se je postavil po robu nasproti nemškim vojnim hujskarijam in sicer tako odločno in s takimi besedami, kakoršnih bi se ne upal no¬ ben jugoslovanski list zapisati iz strahu, da ga ne zapišejo dunaski krogi v ‘ ‘ črne ”bukve. Člankar piše: “Srbija naš narvni sosed, je bila pred malo leti naš prijatelj. Z neumno kratkovidno politiko smo jo pognali v naro¬ čje Rusiji. S Črnogoro smo živeli v naravnost srčnem prijateljsvu, ki smo dokazali tudi z denarno podporo. Naša diplomacija je seveda tudi tukaj grešila. Posledica tega je, da se je Nikita od nas obrnil. Bulgarski kralj je bivši avstrijski častnik in Bulgari bi bili lahko naši najboljši prijatelji, da nismo njih prijatelj¬ stva z nerodnim manevriranjem zapravili. Kratko povedano, naša diplomacija je v bal¬ kanski politiki na celi črti odpovedala. Kakor hitro je padlo načelo “statusquo”, po katerem se mora Turčija nedotaknjena ohraniti, se začne tudi za nas nova doba v balkanski politiki. Avstrija ima kot balkan - ska držžava velik interes na tem, da pridejo povečane balkanske države do notranjega mi ru, ki je pogoj vsakega kulturnega dela. Naša država ima v tem pogledu težnje balkanskih držav podpirati. S tem preobratom, ki ga je ustvarila balkanska vojska, je treba računati. Proč, z občutljivostjo in starimi prepiri! Na¬ sproti balkanskim narodom je treba začeti z drugačno politiko! Z novimi trgovskimi po - godbami z balkanskimi državami moramo vbuditi čustvo, da smo njihovi dobromisleči prijatelji, pa ne Sovražniki. Po tem bodo tudi balkanski narodi vedeli ceniti in naše prija¬ teljstvo upoštevati.: Naš cilj mora biti zasigu- rati si na Balkanu gospodarski trg! V Londonu se posvetujejo o mejah Albani¬ je. Ta posvetovanja ne bodo rodila velikili u- speliov. Balkanski narodi, posebno Srbija in Črnagora sta -si priborila nedvomno zmage , in zato imata’pravico zmagovalcev do goto¬ vih delov osvojenega ozemlja. Zaradi enega mesta, katerega narodna pripadnost je dvom¬ ljiva, vojsko začeti, bi bila neumnost. Naro - di naše monarhije niso voljni kakemu alban¬ skemu mestu na ljubo vojsko začeti. Glavno je, da je Albanija življenja zmožna. V glavni stvari, v vprašanju srbske luke ob Adriji, smo zmagali, naša čast ih naš ugled je -rešen, več nhčeino in tudi ne smemo! Še tako velika Albanija, ne oziraje se na tb, da bo imela korist od nje samo Italija ni vredna kosti enega samega “ Deut sclimei- stra”. Najboljši trg za izdelke naše obrtnije in trgovine ne bo Albanija, ampak bogate bal kanske države, pred vsem Srbija inBulgari- ja! To moramo imeti sedaj pred očmi. Nauči¬ mo se vendar že enkrat politiko z glavo, ne s srcem!” tako-so nas napravili za “veleizdajalce m čudno, da niso poklicali rablja in postavi 1 \ Ljubljani vislice. Bog zna,kaj bo seda.) dunaj¬ ski časniški zbor okoli “Reichsposte m “Deutsches Volksblatta” napravil s svojimi kolegi v Solnogradu in Gradcu, ki so zagreši¬ li tak zločin, da so “izdali interese Avstrije v AlbanijiAli pa se jih bodo morebiti pame¬ tni argumenti prijateljev Jošta Finka prije 1 in izprevideli, da je človek lahko pošten Av¬ strijec, dober Nemec in-kristjan, ne da bi sov¬ ražil balkanske Slovane in jim zlo želel. JEZIKOVNO VPRAŠANJE V . BOSNI IN HERCOGOVINI. V istein tonu piše včerajšna številka “Salzburger Chronik”, ki povdarja, da je v interesu Avstrije in Rusije, da se balkan, vojska konča in zavladajo med nami in Rusi prijateljske razmere,- Člankar upa da bo zma¬ gala pamet, da postanejo vojaške odredbe brezpredmetne in da se vrnejo našisinovi in bratje zopet k svojim družinam in k svojim družinam in k svojemu delu. Člankar konča: “Ta vojna napetost nas je stala dovolj milijo nov; za take stvari nočemo več nobene žrtve doprinašati.” Slično izvaja v enako odločnem tonu tudi graški “Volksblatt”, glasilo štajerskih kr¬ ščanskih socialistov. Narodna stranka bosanska bojuje najo¬ strejši boj proti germanizatorienim poskusom v deželni upravi. Do prvega spopada je prišlo pri poskusu deželne vlade, da bi se deželni za koni objavljali razven v srbohrvaščini tudi v nemščini in madžarščini. Zdaj gre za enake poskuse deželne vlade uvesti, oziroma obdrža¬ ti nemščino pri bosanskih železnicah. “Zeit je o tem poročala: Bosanska vlada .je še le pred kratkim izdelala jezikovno predlogo, v kateri se sicer uvaja srbohrvaščina kot notra¬ nji in zunanji jezik, toda pri železnicah dela iz strategičnih in tehničnih ozirov v tem prin čipu izjemo. Zanimivo je, kakšni so ti tehnični oziri. Med vsem personalom vseh bosanskih železnic je samo 22 odstotkov takih, ki obvla¬ dajo srbohrvaški jezik. To je zelo zanimivo, pa tudi žalostno, kako se germanizira v popol noma slovanski deželi. V34 letih ni mogla vla¬ da vzgojiti personala, ki bi znal edini dežel¬ ni jezik. Pred včerajšnem je prišla na Dunaj deputacija deželno/borskih strank, da se po¬ gaja z vlado. Včeraj popoldne je imela depu¬ tacija konferenco s skupnim finančnim mini¬ strom pl. Bilinskim. člani deputacije so pred¬ ložili ministru svoje zahteve, ki v bistvu na- glašajo, da deželnozborske strake ne bodo sprejele vladne zahteve, da se pri bosanskih, deželnih železnicah obdrži notranji nemški jezik. Deputacija je predložila tudi različne kompromisne predloge, med drugimi tudi pre dlog, naj se ustvari prehodni štadij desetih let, med drugimi tudi predlog, naj jožežeicet katerim bo ostalo pri dosedanjih razmerah. Ko poteče ta doba, naj še uvede srbohrvašči¬ na tudi kot notranji jezik deželnih železnic. Vlada pa noče opustiti svojega stališča. Kon¬ ferenca je bila tora j popolnoma brezuspešna. NA PRODAJ je nova hiša in dva lota v najlep¬ šem kraju Dulutha. Zelo ugodna prilika za kupca. Proda se pe ceni. WM. MARX, 400 Columbia Bldg. Duluth, Minn. John Povsha javni notar HIBBING-MINN. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA 311—3rd Ave. POZOR! POZOR! Kdor želi dobrega, naravnega ohij- skeea vina, obrne naj se na spodnji naslov. Razpošiljam vino v sodčkih po 25, 50 in več galon. Sodček 50 galon rde¬ čega vina stane $20.00, rumenega $25.00 in belega $35.00. Za pristnost vina in točno postrežbo jamčim. ATLANTILA. Kaj sledi iz tega? Da je nastal v nemški javnosti velik preobrat glede na avstrijsko balkansko politiko. Dočirn pišejo dunajski nemški listi o katerih pravi graški “Volks¬ blatt”, da prejemajo svoje informacije od časnikarskega oddelka avstrijskega zunanje - ga ministrstva, hujskajoče članke za vojsko in gore za Albanijo, se je del krščansko soci¬ alne stranke in listov uprl tej politiki in go - vori za spravo z balkanskimi državami. Dunajski od zunanjega urada in spirirani listi pišejo, da š emora Avstrija pripraviti na vojsko na spomlad. Skader, Peč, Prizren, Dja- kovo, Dibra, Koniza in Janina mora pripasti Albaniji; če se ne da to mirnim potom doseči, se mora s sabljo. “Oceanografsko društvo” v Londonu je sklenilo proučiti legendo staroegipčanskih svečenikov v Atlantidi. Na tej razrušeni ce¬ lini je bila civilizacija po mnenju starih zelo razvita. Mnogo nemških, francoskih in an - gleških učenjakov se jel trudilo, da bi kolikor mogoče v podrobnosti te legende prišli. Med njimi so so posebno odlikovali Anglež Škot Elijot, Nemec šjijjner in Francoz Žermen; preštudirali so fauno in floro zelenogreben - skihskih in kanarskih otokov ter prišli do re¬ zultata, da je ta (fauna in flora) ravno ista, kakor okamenela fauna in flora na antinskih in drugih otokih, katere se pravzaprav sma - tra za ostanke Atlantide. Korali na Sv. To¬ mažu so isti kakor oni v Floridi. Vse to do - kazuje, da je Atlantida razpadla na koncu terciarne dobe in da se je prva katastrofa do¬ godila v veneeuelskem arhipelagu. Na podlagi podatkov, ki jih nudi okeano- grafija, se morejo določiti konture nekdanje Atlantide. Z merjenjem Atlantskega oceana se je prišlo do spoznanja, da se nahajajo v njem celi podmorski gorski grebeni, ki v pri¬ meri z oceanovim dnom reprezentirajo po - gosto znatno višino. Na vrhuncih teli raz - padlih gora se danes nahajajo otoki Sv. Pav¬ la, Vazuesenja, Akora in Tristana. To skrajne točke izginolega kontingenta. VAŽEN PREOBRAT GLEDE BALKANSKE¬ GA VPRAŠANJA PRI NEMŠKIH KRŠČANSKIH SOCIALCIH. “Salzburger Cronik”, glasilo solnogra- skih krščanskih socijalistov agrarne struj, ki sledi nazorom znanega poslanca Jošta Finka, enega najbolj merodajnih in razboritih nem - škili krščansko-,socialcev, prinesla pretekli Temu nasproti pravijo krščansko socialni listi, da nima Avstrija na tem nobene koristi, da ho imela od Albanije profit Italija. Skal¬ nata, nekulturna Albanija nima za nas nobe¬ nega pomen, pač pa bogate, povečane balkan¬ ske države. Nas veseli, da je prišel tudi del Nemcev k pameti. Če dunajski žurnališti, ki nimajo no benega stika z ljudstvom in ki so okuženi oda nacionalnih strani, pisarijo po svojih listih proti slovanskim državam na Balkanu, goto¬ vim krogom sicer ugaja,a je s stališča resni¬ čnih koristi Avstrije obžalovanja vredno. Za¬ to je pa tem bolj razveseljivo, da se je razso¬ den, narvno zdrav in priprost del nemškega kmečkega ljudstva vzdignil proti tem nesmi¬ selnim in umetno uprizorjenim gibanjem pro ti balkanskim narodom. Proti tem hujskari¬ jam, deloma naročenim in plačanim, se je vz¬ dignil popolnoma sam od sebe nemški kme¬ čki razum! so Na drugi strani pa trdita antropofogija in etnografija, da so vse zemeljske rase, črna, rudeča, rumena in bela, postale za časa At lantide; to se pravi, da je Atlantida v pogledu na rase vezala Ameriko z današnjim starim svetom. Arheologija je dokazala nadalje sličnost staroegipčanskih in indijskih spomenikov s spomeniki v Mehiki in Peru-u. Poznejše pre bivalstvo Atlantide je bilo zelo civilizirano Atlantido sta zadeli dve katastrofi. Naj prvo bi bil pred 800,000 leti potop, ki je Atlan tido z velikim morskim prelivom odločil od Amerike. Druga katastrofa je zadela Atlan tido pred 200,000 leti. Tedaj je razpadla v dvt otoka, severnega, kije bil večji in se je imeno val Ruta in južnega, manjšega, ki se je zval Detija. V tem času je bila današnja Evropa že formirana. Tretja katastrofa je uničila Ru to, od katere je ostal samo otočie Posejdon, ki se nahaja v sredi poti med Ameriko in Evropo. Po trditvi egiptovskih svečenikov se je dogodila ta tretja katastrofa leta 9564 pr Kristusom. Veseli nas, da se je pojavil ta opor, ki nas potrjuje, da smo Jugoslovani prav imeli, ko smo cel čas to stališče zagovarjali, samo s to razliko, da smo si veliko milejši način izbrali. Tako besede: “Nočemo in ne maramo v voj¬ sko”, “vojska za Albanijo bi bila neumnost, ki ni vredna enega samega vojaka”, bi nas Ju goslovane lahko sprvile v obsedno stanje. Že Kakor trdi Škot Elijot, so bili ljudje na Atlantidi precej zastareli. Posluževali so se onega orožja, kakor sploh prvotni ljudje, al čute pa so imeli mnogo bolj razvite kot da našnji ljudje. Obdajalo jih je tudi drugačno podnebje. Nebo je bilo vedno pokrito z oblaki in solnce se je pogosteje pokazalo šele po pr vem potopu. Zrak je bil tedaj gorkejši in vlaž nejši. Vsak dan je padlo na tisoče meteorjev na zemljo, ki so dajali ljudem potrebni ogenj. Vedno so gledali, kako letajo po zraku kri¬ lati zmaji in kako se po zemlji spreajajo temurske pošasti, ogromni pterodaktili. (Konac prihodnjič.) Mrs. Frances Laushe, 6121 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO. FIRST NATIONAL DULUTH - minn. m Glavnica. $500.000 Preostanek in nerazde|j e dobiček - - - - $i,j n V to banko vlaga država svoje vrednosti. □ Obresti hranilnih vlog se plačujejo ^ dneva vloge. j—©—©—©—©—5 j. ©—©— ®-@_® @ pošiljajo naši ro- ^ jaki radi svojim ‘-f sorodnikom, pri- ^ jateljem ali znan- f cem v staro domovino in to seveda najrajše v ® f GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in ® f NAJCENEJE preskrbi © PIRUHE « I FRANIC SAKSER © I © f 82 Cortlandt St., New York, N. Y. * © _ k PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. * © 4 Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak | v © najboljše postreže? © I © © *—©—©—©—©—©—©—©—©—©—©-©—■©—©—©H* $ r TTTTT "N 0 0 0 0 0 SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. XXX Izdaja največji slovenski dvotednik »NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: Za celo leto za pol leta - - J 2.00 1 . 0 ) Za Evropo in Canado: Za celo leto za pol leta - - - 13.03 1 50 q □ □ l i,-a ' ® a • © e 0 gospodinjstvo. J* S -Jt S c* & • © © • © mraz. čez zimo pokrij ozelenelo solato y. vejami. Spomladi, ko se zaene tajati zemlja, je dobro jo politi z gnojnico, ki izvanredno pospešuje rr ga zmore stroj po- Orti: zato naj nikdo luknjice povečati v bil preje, gotov s po- Pogostejša je druga • stroj prepočasi vrti, ta vrtimo z roko, kar k največkrat slučaj, ‘»je ne tvori dovolj k. da bi se mleko po- “do. in maslena ma - v Posnetem mleku, "'•ja stroja je zapi - ju. ali pa v knjižici, 1 n i* ,U ! katera opisu- 'porabo stroja, in a ' 1 tirno stroj pri po- tolikokrat na mi- m,1 ° hitreje kot po - J' predpisano. In vr- . |X) m °žnosti enako - 1 s nnkov. Dam( ‘- oziroma sme u 'nleka s posne - 'pohii jšo, kadar je ^ tekočina teče a ’ kot če je mrzla. ? 0 Ph mleku kot “> drugih gostih aa k ta Princip j e za ' ■ ' sakdo se la- r da m rzl a sme - rada k°t topla. a ‘" H 1 'Team) i Z( j e . i’ m . 1U0l 'a teči iz ki “ dprtino «li luk- da bo čim . P le jsa bo k sledi \ ‘ iA ClNT A ni lonec do polovice s prstjo, po¬ loži nanjo čebulico, zasuj jo s prstjo do vrha in pritlači prst k čebuli, Nesi tako zasajene lonce na vrt, zokoplji jih v zemljo tako da se samo rob vzdiguje iz prsti in jih pusti tam pet do šest te¬ dnov, da se čebulice vkoreninijo. Da jih obvaruješ pred slano, jih pokrij z listjem ali slamo, če ni¬ maš vrta, pa deni lonec za toliko časa v klet, ki ni premrzla, ali v kak temen kot. Potem jih prene¬ si v soho in tako razdeli, da bodo dalje časa cvetele. Če jih imaš na gorkem cveto že v januarju in februarju. Priporočljiva je liija- c-inta tudi za okrašenje cerkve - nih oltarjev. Saj je vendar naj¬ lepši kras oltarja dišeče r&zno- bo.jno cvetje. Veliko ceneje jo na¬ ročiti čebule v jeseni na Holand¬ skem, kakor pa spomladi drago plačevane pri vrtnarju. Za kozar¬ ce so priporočljive hijacinte sa¬ mo z enostavnim cvetjem. Kozar¬ ci so nalašč za to narejeni; napol ni se samo spodnji del z dežnico, kteri se primeša malo soli ne sme močiti čebule, ampak samo kore¬ nine. Naprej se postavijo kozar¬ ci v temo v mrzlo a ne premrzlo sobo. Temperatura mora biti ena¬ komerna in zrak ne presuh. Ko so stale kake štiri tedna v temi, jih prenesi v gorkejšo sobo, da za cveto. Sade se kakor v lonce v me seču oktobru in novembru. Na vr¬ tno gredo se sade hijacinte v ok¬ tobru, novembru in *pv-vi polovi¬ ci decembra. Vendar sta boljša pi¬ va dva meseca. Zemlja naj bo lah¬ ka, peščena. Zato pomešaj dobro zemljo s preležanim kravjekom in z drobnim peskom pnlivka imeno¬ vanim, ki ga vode puščajo ob bre¬ govih. Nasadi čebule 7 do 8 cm globoko in 12 cm narazen. Pokrij jih kakih 7 cm na debelo s suhim listjem in drugimi lahkimi stvar¬ mi. Spomladi ko odide hudi mraz jih odkrij in prikazalo se bode kmalu hbver življenji*. Zares' kra¬ sna je skupnina raznobarvnih hi- jacintov spomladi. Ko ti odcveto, poreži jim cvetje, in jih posuši V senci. Potem jih pa spravi na suh prostor za drugo leto. Sicer ni cve¬ tje več tako lepo, a vendar jih je vredno še nasaditi. smes nikdar zalivati z gnojnico, i tudi škoduje koreninam sve? ,nm\ svež gnoj [ker postanejo rujave, kakor bi bi- j le zarjavele. ZGODOVINSKE IN ZEMLJE¬ PISNE ČRTICE. Zbira Viljem Brunschmid. TULPA. Za hijacinto zasluži gotovo tul- pa prvo mesto. Kako lepa je v zgodnji spomladi s svojim mnogo- bojnim cvetjem. Tulp je več vrst v vseh barvah. Ločijo se v eno¬ stavne in napolnjene in v. zgodnje in pozne. Sade se ob istem času kot hijacinte. Za v lonce se na - vadno vzamejo tri čebulice ene vr¬ ste in barve. Ko odcveto, se ravna z njimi istotako kot s hijaeintami. Čebule se dobe pri vsakemu tr - govcu s cvetlicami. PREZIMOVANJE ČEBULNATE BEGONJKE. i a P U tiv * še nara- .. .Prekrasne O*"«« P» !,!„ M elen ega list It' ‘f Poln naj. h» D0 3e to ■sto d olto > rdeče, ••».'C bito: »vojo so 1° Klon,!. d °movino. Hari,^' 13 že po •li ti. 1 !, na Ho- Hija - ''■(■tu i-?. Ce biile v '• )at-inta se V * aU P* na Sna bru ' p rst ll!| i t) K i 11 P°nieša- Napol Ko je že slana pomorila vse li¬ ste begonjke, je čas, da .jo vzdig¬ neš iz zemlje in ji pripraviš varen kotiček za prezimovanje. Čebule vzemi varno iz zemlje, poreži jim ovelo listje, tako da pustiš na vsa¬ ki čebuli eno stebelce. Posuši če - bule na suhem, ne premrzlem pro - štoru; poreži čebulam mrtve in nezdrave korenine (zdrave kore¬ nine so bele, bolne pa črne) in jih položi po vrsti na suh-pesek ali pa na šoto v plitve zaboje. Pod 8 sto¬ pinj li ne sme biti. Čebule večkrat preglej, da ne segnijejo. Če se po¬ kaže gniloba, jo takoj odstrani in potresi čebule z ogljenim prahom. Ce ti zmanjkuje prostora, tudi la¬ hko zaboj na zaboj, vendar pa ta¬ ko, da pride zrak do vsakega za¬ boja. Na ta način se ti ne bo zgo - dila škoda pri čebulah. Spomladi, v začetku majnika pa presadiš če¬ bule na vrtno gredo ali pa v lanee že meseca marca ali aprila. Če nnaš narcise na vrtu in jih hočeš pomnožiti, napravi na ta način: Izkoplji previdno čebulice iz zem¬ lje, razdeli jih in presadi. Za pre¬ saditev je najboljši čas mesec ok¬ tober in november. * * * Mesec oktober je najboljši čas z a sejanje, zimske solate, da se v- korenini in okrepi, predno nastopi Solun (Saloniki), Makedonija. Solun je glavno mesto Makodo- ! donije, in je drugo največje mesto na polotoku Balkan. Solun je bil glavni stan turške uprave turških evropskih kronovin; a Solun bil je ne dolgo tega vzet Turkom po Gr¬ kih in Bulgarih, je zaseden danes po Grkih, in njega bodoča uprava je neznana danes svetu. Mesto je trgovsko, in leži ob zalivu egej - skega morja, blizu severne meje Grške, in blizu vznožja gore O - limp, najslavnejše gore vseh gor, kjer je bil prestol boga Zeus-a, im dorhovje bogov in boginj starogr¬ škega bajeslovja ali mitologije. Solun je ključ k balkanskem polotoku; in od tod vozijo tri že¬ leznice — ena skozi Belgrad na; Dunaj, odcepek pri srbskem me - stu Niš v Sofijo, Bulgarija; druga v notrino Makedonije in v mesto Monastir; in tretja v Carigrad ali Konštantinppel. Solun ni tako staro mesto kon .je večina mest v Sv. Deželi ali v" Egiptu; vendar je starejše nego je London ali Pariz, in je nedvom¬ no najstarejše mesto v Evropi ■—j starejše kot zgodovina. Šalim bil je važno mesto predno sta se ro - dila Romulus in Remus, ustano - vitelja večnega mesta Rim, in je bil trgovska metropola predno so postale Atene središče starogrških: učenjakov. Solun nima nikake zveze s Starim testamentom, kot L Damask, Jeruzalem in razvaljena mesta v dolinah Eufrat in Nil; a njega nekdanji prebivalci so bili Tesalonei Novega testamenta, ko- jim je sv. Pavel pisal pisma, in njegovi obiski v Solun so zabele -j ženi v aktih apostolov. V Solunu je imel sv. Pavel več časa sedež; in od tod je razširjal religijo Te¬ sarja Nazarenskega, in tu sta jo zajela tudi slavna slovanska apo¬ stola Ciril in Metod, ter jo razšir- rila celo med najsevernejšo vejo Jugoslovanstva — med naš slo - venski rod. Zgodovina pozna Solun najpr- vo pod imenom Terma, radi nekih vrelcev, katere so obiskavali hro¬ mi. Mesto imenovalo se je tudi Ila- lia in Imatia; in koncem četrtega stoletja pred Kristom premenil je Kansander ime mesta na Tesalo - nika, v čast njegovi soprogi, sestri Aleksandra Velikega. Od časa obiskov sv. Pavla v Solun, do časa [ ko je Konstantin Veliki postavil j temelj mestu njegovega imena, Konstantinopel, na obalih Bospo - ra, bilo je mesto Tesalonika stoli¬ ca makedonskega cesarstva, ki se je raztezalo od Jadranskega mor¬ ja do gorovja Kavkaz. Nekdaj mogočno cesarstvo Ma¬ kedonija se je skrčilo, dok je naj¬ demo pod Turkom, kot slabotno kronovino otomansko; a upati je, da pride Makedonija v roke bolj¬ ših gospodarjev, da bo ta krasna in rodovitna pokrajina vstala iz petstoletnega tlačenja turške mo¬ ril, in da bodo cveteli tam kme - tijstvo, obrt in trgovstvo kot še nikdar popreje. Solun je mesto mnogih narod¬ nosti — tam so Makedonci, 1 urki, Grki, Armenci, Bulgari, Albanci, Židje, in menda v manjšem števi¬ lu vse narodnosti sveta. Židov je jako mnogo; imajo v rokah naj - več trgovstva in bank, in se la- zumejo s Turki bolj kot katera druga narodnost. Ti Židje so pii- bežali v te mohamedanske kraje iz Španije v petnajstem stoletju, da so se rešili podivjane, kivolo- čne katoliške inkvizicije — zve - rinskega mučenja in morije. Solunski Žid oblači se jako sme¬ šno in raznobarvno. Moški se ne brijejo in nosijo oeakarske brade, ter izgledajo popolnoma podobni onim Abrahamom, Izakom ^ Ha ¬ bakukom, ko jim smo se čudili kot otroci, ko smo listali Zgodbe sv. pisma. In Hebrejke, z vrčem na glavi, v kojem nosijo vodo, so po¬ dobne povsem njih svetopisem - skini sestram iz Samarije, Betle¬ hema in Sv. dežele sploh. Kot po¬ vsod, tako so tudi v Solunu jako bogati in jako ubožni Izraelci, iz česar se more sklepati, da ni res, da bi bil ravno vsak Žid uspešen podjetnik. Vendar vzdržujejo bo¬ gati Židje tukaj, kot tudi povsod drugje po svetu, bolnišnice, zave¬ tišča in sirotišnice za njih manj srečne narodne brate in sestre. V tem oziru morali bi se premožnej¬ ši kristjanski Slovenci pač “špe- glati ” po teh nevernikih, po teh preklicanih J m uh. Makedonija je jako bogata na naravnih zakladih, in, če pride pod žezlo napredne, podjetne in pravične vlade, bo procvitala kot malokateri kot na zemlji, in Solun postal bo mesto velike važnosti. — Pod turško \lado oviran je bil vsak razvoj, vsak napredek, in kdor je pričel kako podjetje, sto¬ ril je to pod veliko riziko, zato ker turška vlada ni skrbela za var¬ nost blaga in človeka, kaj še, da bi podpirala razvoj kmetijstva,' obrti m trgovine. Korupcija na Ogrskem. S preteklostjo Soluna zvezani so mnogi duševni velikani. Cicero preživel je v Solunu več let svo - jega pregnanstva; in Aristotel je bil rojen v okolici Soluna. Ome¬ mb. smo že, da je sv. Pavel obisko¬ val to mesto; in pred nekaj leti preselili so vOarigrad mramorna- to propovednico ali prižnico, s ka terc je on govoril besedo Kristovo. Cerkev, v kateri je bila ta propo- vednica, je sedaj turška mošeji; a prvotno je bila kristjanska, in nje patron je bil sv. Jurij. Zgradil jo je rimski cesar Trajan po vzorcu rimskega Panteona; in v njej bil je krščen cesar Teodozij. Solu:: bil je vzhodni konec slav¬ ne rimske ceste ‘‘Via A gnal in ’ ’, ki je peljala čez balkanski polotok in je vezala morja Adrijansko in Egejsko. Solun gospodarilo je več naro - dov. Mesto je bilo pod Makedon¬ ci, Grki, Perzijci, Rimljani, Sara ceni in Benečani, dok ni padlo v posest Turkov leta 1430. Turki so mu gospodarili najdlje — 500 let; in vseh 500 let skušali so Make - donci in Grki otresti se silovitega mohamedanskega j ar rta z upori. a zadušeno bilo je vse v povoju, dok niso leta 1912 balkanski za vezniki razbili turško inoč v Ev¬ ropi, in zasedli tudi Solun. Kam bo padel Solun po sklepu miru na Balkanu, se danes ne da preroko¬ vati, upajmo pa, da uajbrže ne Turkom nazaj. Mogoče bo v oskr¬ bi balkanske federacije — Grške, Bulgari je, Srbije in Črne gore; mogoče bo padlo Grški, ker ima mnogo grškega prebivalstva, in leži tik sedanjega kraljestva Gr - čija; mogoče dobi s Solunom tudi Srbija odprto pot na morjt, kar bi prečrtalo avstrijskim kljubav - cem grdi račun, ki ga delajo z Dračem in Lešjem ob Jadranski obali. Solun leži na bregu, ki se dviga polagoma iz morja proti goram, ki ga obdajajo, in s krova parni¬ ka je pogled na mesto veličasten, krasen, '* diven. Mesto vtrdili sc Turki z močnim zid.ovem pet milj naokrog, in to zidovje je še dobro vzdržano. Ob robu morja stoji v zidu ogromni stolp, katerega je sezidal sultan Sulejman v šest - najstem stoletju; in dalje v oza - d ju mesta stoji citadela, katero krona sedem stolpov. Velikanski stolp ob morju rabil se je za poli - tične kaznjence; a, ko je bil prej¬ šnji sultan, Abdul Hamid, pre - gnan s prestola, odprla so se vra - ta tudi te ječe, ki se je izpraznila popolnoma. Iz nje so stopili lju - dje, ki niso videli svetlobe po več desetletij ; ljudje, ki niso vedeli za vzrok, zakaj so bili zaprti. Večina jetnikov bila je zaprta brez vsa - kega zaslišanja, in brez vsake ob¬ ravnave— le radi sumničenja. Orjaški stolp rabili so pozneje Turki kot skladišče za vojaške po¬ trebščine ; čemu bo v bodočnosti, so pa ne ve. Šestinpetdeset milijonov za Turčijo. Rim, Italija. — Oficijozni Po- polo Romano” potrjuje vest, da je zahtevala Turčija od Italije 5G mi¬ lijonov lir, ki ji gredo iz mirovne pogodbe. Zdi se, da bo izplačala Italija to svoto, toda ne turški vladi, marveč “Detti publique”. Kakor se je že večkrat po raz - nih časopisih poročalo, je bil po - slanec Desy obsojen. Desy je vlo¬ žil ničnostno pritožbo. Cela zade¬ va. je dobila pa sedaj popolnoma drugo ozadje. Grofi Julij Andras- sy, Albert Apponvi in Aladar Zi - chy so objavili sledečo izjavo: Zoltan Desy je težko obdolžil mi¬ nistrskega predsednika Ladislava pl. Lukaesa. Dokaz resnice so za to obdolžitev je obtožilna oblast, ki je zastopala vlado, odklonila s formelnim ugovorom, ki ga je sprejelo tudi sodišče, da na ta na¬ čin da obtoženemu ministrskemu predsedniku navidezno in formel- no zadoščenje. Toda to vprašanje ki se tiče tudi javne dostojnosti, se ne more s formelno rešitvijo in nasilnim zakrivanjem dejanskega položaja smatrati kot končano. [ Mi želimo tedaj g. Lad. pl. Lu - j kaesu dati piriliko, da dobi name- [ sto formelnega zadoščenja pravo | zadoščenje. Izjavljamo, da smo [sem resničnosti sledečih dejstev prepričali: Lad. pl. Lukacs je do- : bil od Ogrske banke znesek, ki presega štiri milijone kron, ko so ;e sklenile med državo in banko različne, kupčijske pogodbe in do¬ govori, posebno pri podaljšanju pogodbe glede dohodkov od soli in sicer iz zaklada za tajne izdat¬ ke ogrske banke. Te svote ni pl. ijukaes, čeprav jo je državni u- radnik kvitiral, nikdar izročil dr¬ žavni blagajni. On ni tega denar¬ ja nikdar zaračunal kot državne¬ ga denarja, temveč ga je vporabil za pokritje volilnih stroškov na¬ rodne delavne stranke. Te pobot¬ nice ima še sedaj ogrska vlada shranjene. Lad. pl. Lukaes je to¬ rej vporabil priliko, ko je pošto - pal v imenu države, v to svrho, da je imela njegova stranka nezako¬ nit dobiček, in je vsled tega za imenovano vsoto odškodoval dr - žavo. — Omenjeni trije poslanci poživljajo končno ministrskega predsednika,.naj jih toži. •— Mini¬ strski perdsednik Lukoes pa iz - javlja, da se temu pozivu ne bo tako odzval, kakor žele omenjeni trije poslanci. Opozicija pa hoče napraviti še en korak dalje. Izda¬ ti hoče brošuro, ki bo vsebovala ves materijal precesa na podlagi stenografičnega zapisnika in ki jo bodo podpisali vsi člani opozicije. Opozicija hoče s tem vlado prisi¬ liti, da naperi proti njim tiskovno tožbo. Tudi zagovorniki namera¬ vajo objaviti dokumente, ki se vsled odredbe sodnega dvora niso smeli prečitati, in pa fotografične reprodukcije različnih dokumen - tov. To brošuro hočejo izdati v milijon iztisih. Francosko oboroževanje. Pariz, Francoska. — Francoska vlada se bavi z načrtom zvišati e- fektivno stanje moštva francoske mornarice kot protiutež proti nemškemu oboroževanju na ta na¬ čin, da smejo sedaj tudi 171etni mladeniči vstopiti kot prosto vol j- eiv mornarico. Vlada hoče posta¬ viti tudi dve novi smodnišnici za mornarico. Ministrski svet se bavi tudi z načrtom, da naj se vrše nabori pod 20. letom. Rekordni polet aviatika. Pariz, Francija, 5. marca. Fran¬ coski aviatik Guillaux je preletel včeraj razdaljo med Savignv Sur Braye do Pariza v eni uri. Skup¬ na razdalja med temi mesti je 190 km ali 118 milj. Bolgarsko posojilo. Bruselj. — Francosko-belgijski sindikat, kateremu stoji na čelu “Credit Lvon”, je dovolil Bul ga- riji štiri in pol odstotno posojilo v znesku 350,000 milijonov frankov, ki se placira po sklepu miru na belgijskem in francoskem denar - nem trgu. Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobra kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON, Baron Winkler obolel. Gorica, Primorsko. — Baron Winlker, bivši kranjski deželni predsednik, je te dni precej ne - varno obolel. Tolažba. A. : ‘‘Gotovo je, da meni ne od¬ idejo nebesa.” B. : “Kako to ?” A.: "No vidiš, če jaz urarjem, rešim se svoje žene in sem v ne¬ besih; če pa ona preje umrje kot jaz, sem zopet v nebesih.” JO □ □ SLOVENSKA TISKOVNA DRU^A “Narodni Vestnik” 31 EAST MICHIGAN ST. Duluth, M INN. □ en TISKARNA “NARODNI VESTNIK’ IZVRŠUJE VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA: DRUŠTVENA PRAVILA, VABI¬ LA, TRGOVSKE POSETNICE, PISMEN PAPIR, ZALEPKE itd. ZMERNE CENE, DELO OKUSNO, : : : TOČNA POSTREŽBA : : • * AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Eveleth Photograph Studio 417 JONES ST., EVELETH Lastnik A. CARLSON. Izdeluje lepe slike za vse prilik« v zalogi ima tudi krasne okvirj Z vsakim naročilom poročnih sli dam brezplačno sliko v velikos 16 x20 palcev. Navadne ali manjše slike tudi p večujem v vsaki velikosti. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, ’ LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil st obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. ge si Žalosten ali otoz poseti naš Ely Opera Hous kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. Na prodaj j« lepa hiša s 7. sobami v Va Addition to EIy. Proda se } nizki ceni. Za ceno in podroi nosti se je obrniti na: Geo. i Brozich, EIy, Min n. i jiTTBt^iiraiaafcii Dopisi. 1 steeu. Dežela je v splošnem pusta in El Minn ' ,narsdta ^ utrujen delavec jezno ‘ obrne boleče kosti na drugo stran Dozdevalo se nam je že, da nas I in z robato kratko kletvico poši - bode huda sevčerna naduha — zi- 1 Ija vse osle v najglobokejši ‘liad' ma — zapustila, toda bes jo lopi, na obrežje žveplenega morja tr- neee se umakniti proti severnemu j gat osat in koprive spodnjega sve- tečaju. Star pregovor pravi: Su - ta, v družbi Mr. Belcebuba in nje- šec z rejvom vije, — in tako je tudi gove žlahte. Pa kaj se sivi oslov- resniea. No, pa navzlic mrzlemu ski narod meni za take malenko- vremenu se tupatam priklati kaka sti! Nekaj časa skušajo glasove nepoklicana zverina v naše tiho in se sklicujejo kot vasujoči fan- gorsko selišee. Tako je minuli te- tj<‘, v tej dolini se oglasi eden, v den menda, Mike Cegare pozabil onem griču drugi, na glavnem tr- zapreti vratiča štorkljine gajbice, g'u tretji, končno pa z združenimi da se mu je lepo zmuzala in šla na močmi, kot. Izrael pred obzidjem potovanje proti severnemu tečaju. Jerihe zažingajo svoj nedosežni Na potu je imela pretežko cajno večno-nespremenljivi i-a-i-a! za nositi, in je zaradi tega odloži- Slovenske naselbine v Arizoni, la lepi in veseli zavojček pri ro - katere sem imel priliko obiskati, jaku Matevž Štefinu. Našli so v j so Globe, Miami in Bisbee; ven- njem krepkega sinčka, ki so ga dar pa nikjer ni mnogo rojakov, drage volje obdržali za spomin največ jih je v Bisbee, a jih niti štorkljinega obiska. Čestitamo! \ tam, po moji sodbi, ni čez petde - Kakor je bilo čuti odmev z na - set - Zaposleni so večinoma po ba- šega Savoy Location, se naši ro - hrenih rudnikih, ki se nahajajo v jaki precej dobro zanimajo pre -! vseh treli gorioznaeenih krajih, potrebno narodno zavetišče. Zbra-: Mnogo več kot Slovencev, nalia- lo se nas je nekaj rojakov pri e- J a se P° arizonskih bakrenih rud¬ nem izmed naših sosedov v prija- : n ikih Dalmatincev in Črnogorcev, zni vaški pogovor. Seveda smo za- V Miami biva tudi mnogo Italija- livali naše politiziranje tudi neko¬ liko z mogočnim Gambrinusovim izvlečkom. Obregnili smo se med drugim tudi ob Slovensko Zaveti nov, Meksikancev in Indijancev. V Arizoni je več velikih indijan - škili rezervacij in v nobeni državi nisem videl še toliko rdečili mož, šče. Splošno se je priznavalo, da ! kot ravno v tej. Postave so veči je to najpotrebnejši korak slo - venskega naroda. Na opomin, da se naj spominjamo pri-veselih za¬ bavah in darujemo vsak po svoji moči z geslom od kamna do kam¬ na palača, smo tudi mi zložili svo- tico v ta namen. Darovana svota se je izročila meni, da jo oddam na pristojno mesto, kar sem tudi z veseljem storil. Iskrena hvala darovalcem in njih naslednikom širom naše nove domovine. M. Z. Benson, Ariz. noma majhne, a v obraz se mi vi¬ dijo bolj simpatični kot zamorci. Zanimivo je videti njih bele in rjave, senenim kopicam podobne šotore, ki so raztreseni po hribih in dolinah, še bolj zanimiva pa je njih noša, posebno ona žensk. Ho¬ dijo večinoma bose, in matere no¬ sijo male otroke na hrbtu v neka¬ kem košu. Otrok potaknjen je v nekako vrečo, pritrjeno na pokon¬ čni deski in povezan navzkriž kot ogrski lrazar, tako da mora stati pokonci in izgleda na prvi pogled kot živa egiptovska mumija. Med rdečimi mladenkami opazi se tu- \ a še slavne minnesotske žabe ! patam tudi kaka lepa cvetka, ven še pokojno spijo spanje pravičnih, pod kristalnim ledom vaših jezer, luž in mlak, deviške breze šibijo se pod težo snega, ki jim visi na pelčih, in Vi, gospod urednik, ti - ščite se k peči, pihate v prste in včasih tečete s tintnikom v bliž - njo kovačnico, da vam črnilo ota- ja, ako slučajno večkrat na dan zmrzne za pečjo. Vidite, takole si jaz predstavljam Minnesoto. To - da, tu pri nas na jugu se drugače postavimo. O snegu vemo le toli¬ ko, da je tudi letos bele barve, a še to le iz časnikov. Danes, ko vam to pišem, je zadnji dan februarja, a že se vidi lepo število dreves v polnem zelenju; po vrtovih sveto opojno duhteče vijolice in mi si brišemo potna čela,- čakajoči na vlak v tem malem arizonskem me- pogledom kaka taka mala črna meksikanska cvetka. Kdor ne ve¬ ruje, naj kar doli v Arizono pri¬ de, samo proti ognju naj se preje zavaruje! . A. J. Terbovec, PO CANADSKEM OZEMLJU. Potne črtice, piše A. E. Podjed. dar so zelo redke; najbrž tudi čudna njih obleka človeku precej okusa pokvari. Pač pa je med Meksikankami dosti pravih kra - sotie, črnega južnega tipa seveda L O lisici se pripoveduje, da z enim samim zaljubljenim pogledom o - mami kuro, da ji zleti v naročje — hočem reči v žrelo, — ampak , da vam rečem, žgoč pogled takele male črne senorite, omamil bi la - hko in spravil v pogubo še druga¬ čne tiče, ne samo navandne topo - glave putke in petelinčke! Ali ste si že kdaj privoščili kozarček Hor¬ vatovega slivovčka ali tropinov - čka, takole kako kvaterno sredo na tešče? Kaj ne, kako požge vse grehe! Približno isti občutek ima zemljan, ako ga od strani ošine s (Dalje.) Zapustimo prvo, dobro obljude¬ no zapadno provinčijo in presto¬ pimo mejo njene geografične lege. Nahajamo se sedaj v veliki Sa- skachevan provineiji. — Južna stran, ki meji s severno Dakoto, ima skoro iste lastnosti kakor Da¬ kota. Lahka, prodirna gorenja plast zemlje je pomešana po ne - kodi z alkalijem. A vendar do - bro rodovitna. Kajti dolenja plast zemlje je težka zvezna ilovica, ki zabranjuje hitro izhlapevanje vo¬ de. Velike prerijske planjave po¬ krivajo neprodirni gozdi po ne - kodi, a zopet se ti odpre kakor daleč ti oko seže travniku podob¬ na ravnina. Približno 15 let nazaj ne bi človek mislil, da se v tako kratkem času zamore obdelati to¬ liko zemlje. Cim višje se pomika - mo proti severu, tembolj rodovit¬ na zemlja postaja, lindovitna plast zemlje se nahaja do dva čev¬ lja v prerezu, v nekaterih krajih še celo več. Veliki in glavni pride¬ lek v Saskaclieivanu je gotovo pšenica, ki zraste v lepih letinah celo do 5 čevljev visoka. Drugi glavni pridelek je oves, in tudi krompir. Lan v nekaterih letih obrodi prav izvrstno. Nešteta mesta in mesteca za - vzemajo svoja stališča okolu že - leznic, katerih že sedaj ne pri - manj kuj e. Glavno mesto, Regina, Sašk., šteje 45.000 prebivalcev. Tako veliko mesto biio je pred dvemi leti popolnoma razdejano od velikanskega viharja, ki je po celi provineiji naredil ogromno škodo. Drugo večje mesto je go - tovo Saskaton, ki šteje približno 28,000 prebivalcev. Južno-zapadno od Regine na - baja se sloveči Moos Jaw s svojimi naravnimi gorkimi vrelci. Tukaj se zdravi v poletnem času na sto¬ tine ljudi, ki si iščejo svojega zdravja v toplicah. Nedaleč od Moos Jaiv nahaja se drugo kopališče, pod imenom Me¬ dicine Hat h, v precej hriboviti po¬ krajini. V okolici Medicine Hath se nahaja najbolji premog v veli¬ kih množinah. Slavi pa največ Medicine Hath po naravnem pli¬ nu, ki gori noč in dan, kakor kak ognjenik. Naravni plin prihaja iz zemlje s 86 funti pritiska. Po hi¬ šah gori vsepovsod i le naravni plin. To pa le vsled tega, ker ne stane skoraj nič. Za vso kurjavo in za luč v dolgih zimskih večerih porabi se ga morda celi mesec pri¬ bližno za vrednost 50 centov. To je dokaz, da je plin jako cena in koristna kurjava. Najnovejše in tudi najmlajše mesto je gotovo Princ Albert h. Princ Alberth šteje v zgodovini svojo starost komaj osem let. Pr¬ vo, kar se je postavilo, je državna jetnišnica, ki je dala povod in podlago mestu. A danes šteje Princ Alberth že 18,000 prebival¬ cev. Okolica Prinz Albertini je ja¬ ko rodovitna in ni mogoče dobiti zemlje danes za malo ceno. Oral (aker) stane od 32 do 45 dolar¬ jev ; to je zapet dokaz, da mora bi¬ ti zemlja jako rodovitna. Vzhodno od Prinz Albertha na¬ haja se še neposedena zemlja ali governmentni homesteadi. — Ta zemlja je jako rodovitna. Pone - kod lahka za čiščenje in predpri¬ pravo za prijazno domovanje, kjer ni človek tujec, temveč postane gospodar na lastni zemlji. Nikdo ga nima pravice tirati iz svojega domovanja. V tem delu Saška - chevan provincije nahaja.se še na milijone akrov zemlje, ki jo lahko vsak pošten človek posede v obse¬ gu 160 akrov. V teku petih let se tudi ta prilika ne bode več nudila slovenskemu narodu kakor se nu¬ di še danes, ker priseljevanje se je pričelo na to zemljo tako mnogo ¬ številno, da bode v doglednem ča¬ su vse zasedeno. Dobi se tudi še tupatam še kak homestead v že dobro obljudenih krajih, a ti lio- mesteadi so navadno tako slabi in nerodovitni, da jih nikdo noče za¬ sesti; da bi bili količkaj vredni, ln bili že gotovo davno preje, nego sem jaz potoval po kanadi, zase • !>! tf 11 " Paul C. Oman TRGOVINA Z ZEMLJIŠČEM Prodajan zemljišča za farme, lote za hiše v mestu, vse pod jako ugodnimi pogoji. JAVNI NOTAR. Moja pisarna se nahaja nad First National Bank soba št. 8 Paul C. Oman CHISHOLM, MINN. fl g^s=i r==i £ Rojaki! Spominjajte se Slovenskega Zavetišča! L J NAŠI ZASTOPNIKI. Za Biwabik, Minn.: Jaeob Delak. Za Ely, Minn.: Matli. L. Ivapsh. Za Eveleth, Minn.: Maks Voleanšek. — G. Kotze. Za Chisholm, Minn.: Anton Mahne. Za Gilbert in okolico: Louis Vessel. Za Greaney, Milin.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva - tich. Za Auroro, Milin.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: Geo. Brozic-h. Za Crosby, Minn.: Ton v Prosen. Za McKinley, Milin.: Frank Hočevar. Za Rice, Minn.: Vouk & Oman. Za Calumet in Laurium, Midi.: Frank Plautz. Za Mohawk, Mich., in okolico: Anton Schweiger. Za So. Range, Mich.: Mike Muhvich. Za La Salle, I1L: Frank Krulc. Za Chicago in Joliet, 111.: Jos. Blisch. Za So. Chicago, Ul.: Anthonv Motz. Za Waukegan in North Chicago, lil.: Math. Ogrin. Za De Pue, 111.: Joseph Omerza. Za Gary, Ind.: X. M. Vuksinich. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. Za Fairchild in Willard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Johnstc-wn, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klaneliar. Za Garrett, Pa.: Jos. Tamc. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barherton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna. Za Leadville, Jacktown, Stringtown Bocktown in So. Chicago, Colo,- f’ W. žužek. Za Leadville, Colo.: Jolm Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivee. Za Somerset, Colo.: Kajct. Erznožnik. Za Yale, Kališ.: John Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauehar. Za Milwaukee, Wis.: John VVodovnik Za Diamondville, Wyo.: John Globoch- nik. Za Black Diamond, Wash.: G. J. p 0 . renta. Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA” First National Bank EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Rang e KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah * Parobrodni listi za vse črte Plačamo obresti po 3 od sto. Iris® J 8 --■jioij it ril LAING HARDWARE CO ELY - Minn. v V V Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod. Skušajte naše barve. NAJBOLJŠE BUBO IN NAJNIŽJE CEHE. Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno na razpolago. v v SLOVENSKO ZAVETIŠČI V AMERIKI »lese Nelavnien ® lu « in žve (Se ima inkorporirati v državi Illinois.) NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI. URADNIKI: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., Nev Vorfc Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5tli St., Calumet Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lavvndale Ave., Chicago,!® Blagajnik: Geo. L. Brozieh, Box 424, Ely, Minn. ; s Brne !°.je z ič \"aoi fr PO' J 1 ! 8 zač pazil NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave., Chicago. Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, Frank P°' boj, vsi v Chicago, 111. le DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov in kov ter še sledečih rojakov: nadzo r ®‘ % John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, 111. Loujs J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, 111. E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado. S 3; v Mi Vsaka slovenska organizacija, ki šteje p° dva a 11 direktor«® dčen do v ec lustev, je opravičena do enega člana Vsak slovenski list v Ameriki je opravič ga mesta v direktoriju. Vsa ostala samostojna društva so opra'N l1 cic ga zastopnika v direktoriju. v j^e- v uireKLoriju. _ vv Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zavetišče y ... . --za oioveiisii-u , p ’ J na i bode spomenik skupnega narodnega 1 H 1 Sm0 VS * ena kb podpirajmo eden ,! ' ‘ , . — ■ viicusu, jjuupirajiuu _ vi mio za one, ki si sami pomagati ne morejo. - 0 Vsi dopisi in denarne pošiljatve naj se po 1,1 1 jR - ~ ^ - chica£°' n* . . -i- - uGiiaiiic puBiijai/ v c tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., vi i enarne pošiljatve oddaja blagajniku teden 5 0 JUl! Mi p .k fr -P M HM; ‘Sreča je nama mila, Neliušta,” reče Mark. Dekle z biseri. _ "TT _ _. —- M 4“ T> V* /\TT , ,;ko ;< ll H. R- Haggart. — Prevel J. M. u siavje sva prišla o pravem času. Glej, tamkaj se že zbirajo pri vijanom ^-prelioclii,” i n pokazal je na čete vojakov, ki so hitele njih na zbirališče Vsaj za zmago- Okta- mimo J ), avem času prihajava. Tam plovejo orli, tu pa nosijo za¬ nje plen, j in tedaj je Neliušta pakazala na nosilnico, ki so jo sprem¬ ljale straže: bila je ona, ki je nosila ljubljeno žensko, ki sta jo iskala, a je seveda nista opazila. “Kam pa sedaj? Ali bi bil tudi ti rad v Ti¬ tovem izprevodu ? ’ ’ uje M. ir j a "* ki poveljnik Simon, nekaj od neznosne vro- y>rv' u ‘ j,°, ker so ga stražniki v zabavo ljudstva ne- (Dalje.) od zadaj krik in smeh. Ozre se in vidi, da Ne, sedaj je prepozno. Glavno pa je, ker ne vem, kako bi me Tit sprejel.” Kako bi te sprejel ? Saj si njegov prijatelj in Tit je vedno dober svojim prijateljem.” ■d Jarcev #li. bise ,.j n a javnem trgu prodana ?” vpraša dra- dek ,e z ..»e reditelja. odvrne reditelj, “m vsakdo se ji mora pod- ava, "' udi vi dražiti? Povem vam, da vas čaka huda !i: ‘ L'"poganjajo zelo imenitni ljudje.” n J°. -‘tedaj lio.stvar zelo zamimva.” 'l"idane omedlela, ko je cula, kaka usoda jo čaka .. - z vedela Mirijam, da lastnik te palače bo nl20 T0rl11 J Res jim je dober, toda ne onim, ki jih je sovražnik vjel. ’ “Da so te vjeli, ni bila tvoja krivda; boril si se, dokler si mo¬ gel, a ko so te pobili na tla, nisi več vedel, kaj so naredili s teboj.” Kaj mi to pomaga? Zapoved velja, da se noben rimski vojak ne sme podati živ sovražniku. Ako ga vjamejo nezavestnega, mora ko se zave, sam sebe usmrtiti, in tako bi moral tudi jaz storiti. Tega pa jaz nismn storil. Zato bi jaz tudi sedaj ne silil v Rim, ko bi se ne šlo za deklico z biseri; vsaj toliko časa bi počakal, da bi mi Tit dovolil, da se smeva vruiti. ” - ".-..srčnimi ljudmi. Ozirala se je po. množicah a ' ;!;l 'iznega obraza. Obrnila je zato svoje oči proti , e je smela nadejati pomoči. Toda nebo je K’ angtdja ni bilo, ki bi ji bil donesel tolažbe. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! llfliBIBlI I Frank Veranth smela nadejati pomoči. Toda nebo je bilo lino sc jc . , ., i ; - ,,_, i.,.,,.. ,>bene_a c- marmornato palačo. Zazdelo se ji ,, v ,. zopei . . . . . r pa , zastor ,, p V i nekem oknu. Opazila je za malce odgrnje- obraz stare žene, temne polti, plemenitih potez in nad /.klikne tihoma Mirijam: “To je Neliušta!” Miri- irV ' t> k kar okamnela, misleč, da je bila to sama pri- 1 "'Tla v svoji razburjeni domišljiji. Toda to ni bila pri- jj» : '! \vhušta, kajti, naredila je pred seboj v zraku zna- jt? []at0 p a je hitro položila prst na usta v zname- ■’ '(‘.pi Zavesa se zopet prav počasi zagrne in Nehušte ^ vsled tega iznenadenja išbila kolena in ko se redi- irV'' 1 j se i Z sprevod začne naprej pomikati ji je bilo, k a j; ja naj s . nl jiti. In vresnici bi bila padla na zemljo, ako bi je ,ka ženska iz množice in ji podala čašico krepilne pija- : -lita z biseri in pokrapčaj se! Treba ti bo veliko moči.” TVhvaležno vzela čašo in pila. Po tem požirku so jo nav ■; . a ko ,da je mogla, iti z ostalimi naprej. en0 ur0 pred solenim zahodom je bil izprevod končan. n0 okrašenih Svetih ulic so korakali po pobočju griča, stal sloviti tempelj Jupitra Kapitolinskega. Sredi tega. ! stopili stražniki med vjetnike, zagrabili so verigo, # yi Simonovega vratu in ga vlekli iz vrste v smrt. kopita iz vozov, približata se oltarju vrh stopnjic, pod jj v neštevilnih vrstah razpostavili na določenih prosto- i ii so se udeležili zmagoslavja. TRIINDVAJSETO POGLAVJE. Na trgu s sužnji. so je šla Mirijam še pred solnčnim vzhodom k zmago- irihodu, sta dirjala dva jezdeca proti Rimu, kolikor sta mo- t konja. Bila sta Mark in Neliušta. ( Na.j pa misliš zdaj početi ?” vpraša Nehušta. t svojo hišo grem, ki ,e blizo Agripinih kopeli. '1 am mimo ima izprevod svojo pot in ako je Mirijam med vjetniki, jo vidiva. Ako je ne ho, tedaj jo ali mrtva ali pa je že sužnja kakega cesarjevega prija¬ telja.” A tem sta že prišla med množico in le počasi sta mogla na konjih naprej čez Tibero, in.pred palačo na Agripovi cesti sta se ustavila. Mark obrne konja in jezdi okoli hiše k vratom, ki vodijo na dvorišče. Tu skoči s konja in udari krepko na vrata. “Kaj zbijate po vratih? Tu ni nikogar doma Hiša je Markova, a ta je padel na Judovskem. — Kdo zbija po durih ?” vpraša nekdo zno¬ traj vrat. “Markov dedič.” / “Mark nima nobenega dediča in cesar brez dvoma prevzame nje¬ govo posestvo.” “Štefan, odpri,” zakliče Mark in takoj se odpro vrata na stežaj. Bedak,” pristavi Mark, “kakšen hišnik pa si, da ne poznaš glasu svojega gospodarja?” Štefan pogleda ves iznenaden, odskoči se zopet približa in zavpi¬ je : “Pri Martovili sulicah! Ali res mrtvi vstajajo? Mark moj gospod, ali si ti ali je tvoj duh?” “Odkod pa veš, da sem umrl?” ga vpraša. “Oh, gospod, vsi, ki so prišli iz vojske domov, so pravili, da si med obleganjem judovskega mesta naenkrat izginil in da moraš biti ali mrtev ali vjet. Jaz sem pa dobro vedel, da ne boš starodavne hiše ali svojega plementega imena ali rimskega orla, ki mu služiš, nikdar osramotil s tem, da bi živ padel sovražniku v roke. Zato sem prepri¬ čan, da si mrtev.” Mark se britko nasmeje in obrne k Neliušti: “Ali čuješ, tako misli moj služabnik, kako naj sodi cesar?” “On te gotovo obsodi,” pravi Štefan, “zato pa je edina rešitev zate, da se skriješ.” (Dalje prihodnjič.) ELY, Mina.=Plione 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM j ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. f § f § v i'4 V f'4 V S s »*4 V i'4 v {'4 V i'4 V i'4 V*? i'4 V i'4 V s s i’4 V i'4 V i'4 V i<4 V i'4 i'4 i'4 i'4 i'4 i'4 i'4 i'4 i'4i'4i'4i'i''stane nepremično in zija topo proti vratom. 'Hi ti«."! 111 : zc ^° se mu .je, da preži zunaj smrt in hudič . n, V'vnes?fl ttLL • ... J - . f a 1 !•• zih ' ) 0 ^ n ’^ a ' Hotel je zavpiti na pomoč, abrez L*'**''’ je n'' „ US ' a ’ ** e * e glas majhenga zvonca, ki ga ^ e °°' 0 razburjenost nekoliko zmanjšal in zaslu j ta . razburjenost nekoliko zmanjšal in zaslu- - p r j i^ 1 ) 1 ol, * s k- Naglo je stopil k vratom in odprl o- ec em sv itu zvezd temne obrise tovornih oslov. artin!. jezajecljal Lopezinek; trepetal je kakor ( ^ se začuje hripav glas z ulice. • hitro ii< u\ SU ,' ah '. ko zas Dšal ta glas, namesto tega ‘' razburjenje čisto druge vrste. “Ničesar ne!” “In kapitan?” “Se je precej vrnil z barko in bo zdaj že v Kadizu.” “Ali kaj sumi?” “Ničesar.” Stvar je bila hitro odpravljena in oslar je odšel z živalmi domov. Lopezinek je varno zaklenil vrata od kleti in tudi od delavnice in prav nič se mu ni videlo, da kaj misli na umirajočega očeta, ko jo je krenil ž zamorcem v Široke ulice, kjer je prebival krojač, ki je bil taj nik republikanskega kluba. Proti jutru se je vrnil domov iii jutranja svetloba mu jedala toli¬ ko poguma, da se je upal iti v očetovo spalnico; a na pragu je preštra šen obstal. .. Luč na mizi je še gorela, na postelji je ležalo Lopezino- vo truplo, oči izdrle od silne groze, usta skrivljena kakor za kletev in izpod razvlečene odeje so molele sključene noge. Lopezinek ni mogel prenesti strašnega pogleda. .Mize je stopil k postelji, da bi zakril očetovo obličje; pa v smrtnem boju so se prsti trdno zagrebli v odejo in ko je začutil, da se ta ne da premakniti, in je hoetl zbežati, ker je mislil, da ga je razsrjeni mrlič sunil od sebe; pol nezavesten od strahu je omahnil in padel v naročje Salamanki, ki je ravno stopila skozi vrata. Očetje domovine so kmalu prišli obiskat Lopezinka; v delavnici zbrani i so sklenili napraviti gospodu Lopezinu časten pogreb, kakor se spodobi za tako junaškosmrt. A'se cerkvene obrede so zavrgli, ne kakor da so nepotrebni, ampak kakor da so nečastna stvar, in eden izmed njih, ki je kazal v svojih pesteh čudovito prepričevalnost, je rekel: “Lopezin mora biti pokopa)) kakor republikanec !.. . Federalci ne | ue rabijo nobenih bilj .. . Ali veste, državljani, kaj pravijo ti črnuhi, | kadar pojejo pri pogrebu?.. . In z norčavim obrazom je začel oponašati slovesno pogrebno petje. To je bil pogrebni govor zamesrečnega Lopezina; njegovo truplo SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CENTRALNA LEGA. CISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik vogal Šeste zapadne avenue in superior street TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. CHISHOLM, MINN. Phone 101. j PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. ! NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI ^ PIJAČAMI. Sac. S® m tr Brf\vi.\’oCqmpany PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Večina slovenskih gostilničarjev toži Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. Rojaki na EIy, Minn. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. ' ,u^'- ajeC ^ 11 v na §tici je pustil okence od- H -1 ••.. Prižgi žveplenko, ampak pazi se ?. .. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na JOHN D1NSM0RE LIVERV hil p i aš at0 zam orec velikanske postave in silnih mi- *kih nrifom slal)e S a sukna. V tistem času so se na Prirej') v v usLem času so se na ' zaf-r-i.. a 1 ', ak z o.jim izkazovali, v dokaz bratov- : r a družiti 5* VOn _ at .. t_• i že vsa plemena všpaniji. Na Lopezin :i I,on e -D v ' jko ’ J e visela s stropa. Za njim je “‘tjhno shra* 11 ] za ^ledal, je postal še bolj razburjen. v p re k ™ zraven delavnice; v ko im j .”* n J e , stara kopita, podplati in krpe od 1 ' Us;i ‘‘akopp ? Se P°i no > kakor povsod, kjer leži sta v P r aŠa oslar. 5 '° ri Lo Pezinek. je ostalo samo in nihče ni zmolil zanj ene same solze. Ko je prišla ura pogreba, so ga štirje očetje domovine položili v krsto, obrobljeno z rdečo barvo republike, in sprevod se je začel pomikati na pokopa-. ! lišče. -Jp J Prvi je korakal federalen z helordečo-zeleno zastavo, na kateri so bile pod framosonskimi znamenji zapisane te besede: Republika ali smrt! Za njim so šli federaei s krsto, ki je bila pregrajena s pisanim pr¬ tom : s krste je viselo evetero rdečili trakov, ki so jih držali drugi štir je strankini poglavarčki; korakali so s smešno slovesnostjo in se ozi¬ rali zmasrovito in grozeč na vse stiani }>o osuplih sosedih. Za temi so šli po štirje in štirje drugi republikanci; imeli so živorde če za vratnice, znamenje stranke. Zadnji so šli tisti štirje strankarji, ki ,j 0 stvar priredili: mogli bi jih imenovati sramežljive republikam J. A. GRAVES, lastnik NAGROBNE KRIŽE IN SPOMENIKE izklesane iz raznovrstnega kamenja ima v zalogi po nizkih cenah P. N. Peterson Granite Co., 230 EAST SLPER10R ST., DULUTH, MINN 1 TELEFON ŠT. 55 kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo. Vprašajte za cene pri nas, kadar: kaj potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik. ' ce Korakali so prav pra uličnem hodniku, držali- so se pol resno pol na smeh kakor da čutijo, kako smešna je vsa norčija: to so bil) pastir ji, ki so gonili na pašo in izkoriščali ovčice, ki so stopale pred njuni. Wfl, 0|i ’ Ta groznamaškarada smrti je prehodila več ulic in se razšla na * ,|t0: J ,1UH ‘ l0 glavo skozi duri, se ozre po shrani- j P ° 1<0 . pallh ^ k ; e bil povsod zraven in je vodil vso priredbo z neo- ! 1 .Samo enkrat ga je zapustila ta ponarejena liladno- Križe in spominke postav¬ ljamo brezplačno na gro - bove. — Na razpolago vp- pohval od Slovencev. Ufi Prodajam ‘ a aai lz osl a . r • ]em tisti ječmen, vsega skupaj kakih ! man mm mirom — . - - , . , -. „ ■ ! krvnost: ko je šel pogreb m,mo one kleti, kamor jespm «■ vrr,i*' 1 Pripeljali na oslih v ravno toliko vre¬ li p r j ^ aiUoreu na rame, ta jih je prenašal no - ptl ; t rnp me< l delavnico in kletjo ter svetil “ l mimo, je Lopezinek hitro pokazal tie ie vrgel neki federalec brezbrižno ravno pred vrata cigareten ogo¬ rek Lopezinek je razburjen skočil nanj in ga z vso močjo poteptal. ’ vihče se ni zmenil za ta dogodek, ki je pa veliko pomenil. Razum častilakomnosti, kateri je služil Lopezinek z-vsemi svoji¬ mi močmi, sta gospodarili njegovim mislim še dve strasti: lakomno, in maščevalnost. (Dalje prihodnjič.) Concord vino sodček po $20.00 Catabie " “ " 30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali_poštno nakaznico. Umestno je na- iočati blago sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovanjem K Ufi UH £ UR £ Ui M. F. SKALA, agent za Pabst“ Milvvaukee in Peoples" Duluth pivo. (( Fina zaloga domačih in importiranih K Si ur * K UR šli UH A. VV. EMERICH, po denarju vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & St. Clair Ave., ’ CLEVELAND, OHIO. if _ —--- Sl vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. pijač vsake m Hi UR šli šli ŠH šli Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MINN. Telephone No 52. ŠH ŠH tfi UH Sfi UH Ufi UfiUfišJiSliffilfišfiififfišfišfiUfilfiifišfišfilfiUfiUfiiHifišfišfišHifiifi ______ —— Pisma z Boalevarda. rise M.ka Cegare. Trinerjeve punce. — Dober želo¬ dec. — Sramežljiva krava. Ele¬ ktrična molža. — Razprodaja. Že večkrat sem mislil poročati, da sem dobil tudi jaz iz Cikage od .‘S ner.ja letošnji stenski kolender. Kolender je lep na vso moč; po - sobno so mi dopadeta ona dva ba- telna vina, stoječa zdolaj pod sli¬ ko; lepo zapeljivo grozdje in pa slika nnijorškega pristanišča pri 1’etri parku. Saj tamkaj smo že sedeli na klopci poleg možicelna in poslušali vojaško bando; nekoč smo se pa krepčali sredi tega par¬ ku pod avstrijskim borovcem s pristnim se ga den gulažem. Pa kaj je vse Trinerjev batelček, gro¬ zdje, Petrov park, možicelj, mu - zika, in se ga den gulaš?? Prava ničla proti Trinerjevim devetim puncam nakoptrafiranib na tem kolendru! Vse ga res pihnejo kot “ajne”, samo če bi bile še žive! Dosti bi bilo že, če bi se mogel človek saj z eno kaj pomeniti. Če bi pričelo en večer kar vseh devet klepetati tu v mojem daj neuk rumu, saj bi človeku še zmešale pamet; ne vem, katero bi najbolj ali prvo poslušal? Pri vrhu na le¬ vo je lepo sfrizirana Nemka; klo¬ buk ima štajliš z lepo žametasto pinto pod vratom in pa kako lepo pozlačeno pluzno. S to bi se kar po tajč pohrusten kaj pomenila. Na desni strani zgoraj je češka liolka ali Marjanca. Klobuk ima gotovo pri modistinji, ker je go¬ loglava. Zlati voringelčki in ko - ravde ga imenitno pihnejo; jopeo ima pa podobno škofovi pelerini. Zavber punca! Pod njo zdolej gle¬ da izpod rudeče rute prav zami - šljena Ogrka; mislim, da ima pod vratom en potanošter ogrske pa - prike, ki je izvrstna za golaž; jop- co ali pluzno ima pa na hozntro- gerje narejene. Na drugi strani v sredi je italijanska šenjorina. Rute si ni na glavi nič zavezala, ker nima menda nič cofov ali o - glov. Lasje Italijanke so črni kot peklensko oglje, drugače pa ni na¬ pačna. Sedaj pa pridemo do najlepše in najbolj fletno naslikane, to je Rusinja zdolej na desni strani, ki ima visoko belo liavbo na glavi. Ta te pa že tako zapeljivo gleda, da bi jo človek najrajše cmoknil na usta, če bi ne bilo greli? — Sre¬ čen bo tisti fant, ki te bo dobil! — Na desni zdolej pri grozdu je Po - Ijakinja, tudi lušten koštruneek, kostanjevih las in z belo poštirka- no srajco. Pod njo zdolej se smeje malo po strani naša znana curica. Samo žive Hrvatice so bolj zavber kot je pa ta. Na drugi strani gle¬ da proti levi prav zamišljena Sla- vonka s plavo flečkajnarsko ruto na glavi in kovaškim predpasni - kom. Jaz sam ne vem, kak jezik govorijo Slavonke, ker slavonske slovnice do sedaj še niso tiskali. Sredi slike zdolej največja pa je Američanka. O tej ne bom pisal, ker jih vidim vsak dan žive. Iskal sem tudi na tem kolenderju našo gorenjsko Micko ali Slevenko, pa je ni 1 Čudno, da so pozabili nanjo. In vendar vam Slovenci in Sloven¬ ke tako radi pijejo Trinerjevo kapljico ! Mogoče pride drugo leto čisto sama na sliki? — Vederemo 1 Če bom dobil od Trinarja za to kritiko kikar pod nos ali batelček njegovega vina — ne vem. Zadnji teden je snedel v Naj Jorku za stavo nek Irec “Blind Tim” zjutraj za brekfest 11 fun¬ tov steka, 2 funta kruha, 8 krom¬ pirjev, 1 kvart grevija, 6 čebul in spil zraven šest batelnov piva. Stavo je dobil, 50 tolarčkov. Dru¬ gi dan je pa moral naročiti 12 ba¬ telnov Horvatovega brinovčka za konj štej pešen v želodcu. Čital sem tudi o neki sramežlji¬ vi kravi v državi Kansas. Po ne - sreči je prišla ta revica pri nekem fajtu ob eno oko. To jo je pa tako žalostilo, da ni hotela dajati več mleka. Modri njen gospodar si je pa zmislil kmalu odpomoč. Kupil ji je za eno oko en monokelj — in sedaj daje preje sramežljiva “siv¬ ka” po 16 kvortov mleka na dan, ker se postavi z očali. V Poughkeepsie, N. Y., so te dni odslovili vse kravje dekle, ker u- porabljajo sedaj ondi pri molži električne aparate. Pravijo, da je mleko, pridobljeno na ta način, bolj belo in tudi krave so bolj za¬ dovoljne, ker jih aparat pri molži malo poelektrizira. Iiad bi spil človek enkrat čašo tega električ¬ nega mleka! Te dni sem zelo Lizi, ker se vrši v moji baraki na Boulevardu ‘sel’, okšn’ ali razprodaja. Sedaj da¬ jem štorklje kar zastonj, s kurni- kom vred; imam tudi še nekaj bu- šljev čebule in česna od lani, kar dam vse pod ceno in fri of čač. Ker je tu vedno tako huda zima, jo mislim premufati malo nižje. Do tedaj pa kličem vsem skupaj gut baj! Mike Cegare. | Smešnice. ; Gotovi vzroki. Nova kuharica: “Jaz ne morem službe sprejeti!” Gospodinja: “Zakaj ne?” Kuharica: “Kuhinjska miza je premajhna. Ako jaz povabim mo¬ jih šest prijateljic, ne zadostuje ta prostor za vse.” Nesrečna. “Oh, kako sem nesrečna! Preje je moj Janez gorel za mene, zdaj — kadi že fajfo ! Iz vaške šole. Ravnatelj: “No, moj mali, kdo je narisal zopet osla na tablo? Leenec'(boječe) : Jaz gotovo ni¬ sem tega storil!” Ravnatelj: “O, to ti verujem, ampak kdo je to naredil?” Učenec: “Jaz nečem biti izda¬ jalec — Smoletov Janezek je to naredil, jaz sem videl.” * « # Nevesta: Ali mi boš vedno zvest ? Ženin: Kaj sem mar ,prorok da bi to vedel ? ^ —Zdaj sem uganil,' kaj bom za¬ čel. Z novim letom otvorim pisar¬ no za ženitovanjska posredova n ja. —Ala imaš tudi dovolj kapitala za tako stvar? —Seveda — šest neomoženih hčera. =£ =& =& —Ali ljubite mojo Vero? —Da, ljubim jo in snubim jo 1 Prosim, dajte mi jo! Za doto ne vprašam mnogo samo manj kakor 40.000 ne sme znašati. =£ * —O, gospod profesor, vi ste pri šli sami — a zadnjič ste obljubili, da pripeljete gospo soprogo seboj, —Ah, raca na vodi — zato se mi je ves čas zdelo, da sem nekaj doma pozabil! # # # Mati: Kaj, Jožica, ti čitaš knji¬ go o pravilni vzgoji otrok. Kaj pa te to zanima ? Hči: Videti hočem, če si ti me¬ ne pravilno vzgojila. ■s # * Prvi gost: Da, konec gostije nam bo domača hči zapela nekaj pesmi. Drugi gost: Saj sem si koj mislil, da se zgodi kaka nesreča, ker sem prevrnil solnico. # ® * Pozno ponoči sloni ob uličnem vogalu mož in gleda v. temo, od druge strani pa se priguga mo - ška postava. — Ha — kaj ti tukaj prijatelj? Kaj pa čakaš? Čakam, da bo Balkanska zve¬ za sklenila mir s Turčijo. *« # # Gospodična A.: Dandanes je že tako, da dobiš potom inseriranja v časopisih še najlaglje moža ali pa ljubimca. Gospodična B.: Oh, tudi to že ne pomaga. Že desetkrat sem serirala; na “ ženitno ponudbo ’ ’ sploh nisem dobila nobenega pi¬ sma, na ponudbo “duševno prijal teljstvo” sem pač dobila eno pi¬ smo, a to mi je pisal — moj papa. * *• # Mati (sosedi) < Naša Ančka je res nadarjena. V vsako prodajal¬ no jo lahko pošljem, vse prinese prav in še nikoli ni nobenega fic¬ ka izgubila. Nikoli! Ančka: Veš, mama, danes je pa mesar rekel, da ne da nobene kosti več na upanje, dokler ne bo ves dolg plačan. * * * Učenec: Prosim, gospod profe¬ sor, kakšni so pa bili Cildopi? Profesor: Hm, to so bili ljudje, ki so imeli (pokaže na svoje čelo) tu oko, kjer drugi ljudje navad¬ no nimajo nič. Dalmatinske povesti. Spisal Igo Kaš, II. PASTIR GLJEVSKI. Na severnem stolpu gradu sinj- skega, na strmi steni sivih pečin, stoje trije možje resnih obrazov in zro na pomlajeno, cvetočo oko¬ lico. Nizko brdovje, po nekod pora- steno s šumami nevisokih gabrov, brestov in hrastov, vije se okolo širne ravnine. Sela in vasi sede oh nje robu, kakor na obalih velike¬ ga zelenega jezera. Mnogoštevil¬ ne čede goved in konj se pasejo po nji, da jih je videti kakor jate svetlih divjih gosij in temnosi- vih lisk, ki plavajo po zelenem je¬ zeru. Na vzhodnjem robu se vidi jasna proga: to je bistra Cetina. Onostran ravnine se dviga sre¬ di nebrojnih bregov, sotesk in pla nin temni Prolog, na čegar glavi in ramenih leži še mnogo snega, in daleč proti severu kipe Dina¬ re goli vrhovi v čarobnem zim¬ skem blesku. Ali gledajo oni trije možje kra sno okolico, gole gore in zeleno hribovje, širno ravnino in bele vasi ? Vse to jili ne zanima. Resno je oko drugega starejših mož, in žarnemu pogledu mlajše¬ ga se pozna, da le težko prikriva notranji nemir. ‘ 1 Slušaj me, dragi Andre, slu- šaj, kaj ti rečem,” govori prvi. “Mojo hčerko C vito zahteva oče tvoj za tebe. Ali jaz sem jo name¬ nil drugemu, mlademu Milonu, in ne morem se mu izneveriti. Inše nekaj. Ubožna kmeta sta, ti in oče tvoj,hčerko svojo pa želim dati vrlemu vitezu, srčnemu boritelju! “Morda govoriš prav, Baldo,” odvrne mladenič zamolklo, ‘ ‘ ali vedi, Cvite ne prestanem snubiti nikdar. Ponašaš se zbogastvom svojim. — Vendar tudi jaz si ho¬ čem priboriti bogastva, da bi mo¬ ral služiti i carju stambulskemu! “In če dovedeš zlatega konja od Turčina, ne moreš mi biti sino- vec! Pusti te misli, izberi si dru¬ go nevesto!” tako odloči Baldo. “In baš Turčin bode snubil za mene!” vzklikne Andro, in svetel plamen mu sije iz očij. “Ako te veseli, privedi mi pa¬ šo in bega, naj snubita zate, in Ovita je tvoja!” reče čvrsti sta¬ rec porogljivo. “Zdrava sedaj, oprostita, meni je urejati važnej¬ ših stvari j ” Tako jo govoril Baldo Lepetun, kapetan sinjski. Ne oziu'*je se na Andrija in njegovega očeta^ odi¬ de in pregleduje obzidje visoke trdnjave. .. Vtemnem naročaji Prologo- vem in na višinah bližnjih gora se svetijo kresovi, češ: “Turki prihajajo 1” Živahno gibanje nastane v rav nini Cetinski. Konjiki sinjskega gradu vihrajo po dolini ingonijo živino, ki se na stotine in stotine pase po širokih travnikih, v zakri¬ te soteske in nezgazne gore. Drugi hite proti staremu gra¬ du Čačini, drugi v mogočno tr¬ dnjavo kliško, prosit pomoči, ako hi Turki oblegali Hinj. Kar ni rabilo v hrambo trdnja¬ ve, zidane vrhu strmih pečin, od pravili so; starce, žene, otroke so odvedli v gore; samo nekatere hrabre žene se ‘niso hotele ločiti od mož, bratov,-sinov. Ostale so, da ž njimi ali zmagajo ali umro. j Dobro in trdno je bilo grajsko obzidje. Kakor vzraslo iz pečin, gledalo je ponosno v dolino. Na stolpih in medzidjem so stali veli¬ kanski topovi,katerih bobneči grom je pretresal vso ravnino, in daleč so sloveli “vitezi sinjski’ po neumornem pogumu in rodo- ljubji. _ Preko Livne so se valile turške sile proti Prologu. Namerjale so se.polastiti vseh mest in trdnjav do morja in ugrabiti Benečanom morsko obrežje dalmatinsko, ka¬ teremu so vladali. Pri Livnu se je razkrojila tur¬ ška vojska na tri oddelke; leva četa naj bi udrla preko čačine in Trii naravnost na Kliso, srednji in desni oddelek vsak po svojem poti do Sinja, in oba naj bi za je¬ dilo planila na grad. Ko bi vzeli Sinj in Kliso, napotili bi se do do morja in napadli Splet od seve ra in od vzhoda. To so namer j ali Turki za prvi čas. Na tratali in dolinicah Prolo- govih je bilo dokaj hiš in gor - skih staj, kjer so redili poleti go¬ vedino in drobnico. Tudi Andrijev oče je imel nad Gljevom lepo stajo, in Andro, ka¬ teri jo je oskrboval, pokazal je v nevarnosti, kako umno in srčno ve reševati mnogobrojne čede. Najdemo ga nekega dne na po¬ ti. ki vodi od mostu cetinskega na levi breg gori do posamezni i staj. Vozil j^e seno v pripravna za vetja, zakaj Bog ve, koliko časa bodo morali živeti v daljnih m skritih brlogih. Ali zdajci pribite nekateri pa ¬ stirji in kriče: “Turki, lurki. Vrnejo tovore in beže z brda; tudi Andro mora ž ‘njimi. Ali so\- razne prve straže na konjih^ ,]in dohite, ujamejo, zvežejo in žene¬ jo s sabo. Andro, ki je bil nekoliko vešč turškemu jeziku, začne govoriti z divjimi vojaki. Načelnika je to veselo iznenadilo, ker je mislil, da pozve važnih novic. Andro je lili prav zgovoren mladenič. Opisal je trdnjavo sinj- sko, nje stolpe in obzidje, go\oiil o braniteljih, ali tako, da so' Tur¬ ki mislili: “Samo ugledati jih je treba,in Sinj je naš!” Ibru begu mostarskemu, vodi¬ telju desne čete, zapove Musa, pa¬ ša sarajevski, naj odrine v gore - nje pokrajine Cetinske, naj jih porobi in se nemudoma napoti do morja pri Trogiru. Andro je mo¬ ral iti z Muso, da mu rabi za ogle¬ duha. Skoro se je prekanjeni mla¬ dič toliko prikupil osornemu pa¬ ši, da mu ni bilo težko delati na korist krščanskim bratom. Sinjanje se niso udali takoj. Baldo Lepetun se je smijal paši s pečine svoje, ko je zahteval, naj izroči grad. Morali so tora j Tur¬ ki trdnjavo oblegati. Seveda jim je bilo do tega, da bi spoznali ob¬ zidje, sosebno ona mesta, kjer bi topovom in naskokom pretila manjša nevarnost in hramba. Od¬ pošlje tedaj Musa Andrija, da se prepričata o najnovejših nared- bah v gradu in mu poroči vse na drobno. V temni noči se ukrade Andro okolo gradu. Rod severnim stol¬ pom, kjer silijo temne razpoke v drob nakopičenih pečin, splazi se precej visoko. Z glasnim žvižgom, znanim samo Sinjanom, privabi stražo kraj zidu. Sedaj čuje z o- motne visočine poziv:-“Kdo si?” “Andro Modrič — važnih novic imam. Potegnite me gori.” Četrt ure pozneje potegnejo Andrija po vrvi na zid, in skoro stoji pred kapetanom Lepetunom Natanko mu poroča o moči ne - pripateljev in o njili namerah ; Sinjanom prigovarja, naj bodo vr lega poguma, zakaj sovražniki ni¬ majo dovolj srteliva niti živeža, in slabo jim pojde, ako se kristja ni čvrsto drže. .. Nato pokaže kapetanu in name¬ stnikoma njegovima kraj, na ka¬ terega bodo streljali Turki z vso silo svojih topov in ga potem na¬ skočili ; zatrjuje jim, da se od se¬ vera za zdaj ni bati ničesar. ■— Potem se zopet po vrvi spusti v dolino in se utrujen vrne v tabor turški, kjer naznani paši nekaj na videz važnega, v resnici pa le izmišljenega in kristjanom v tr- djnavi celo koristnega. Nato so drugega dne Turki pri¬ čeli od južne strani s topovi te¬ žke krogle metati na trdnjavo. Zakaj Andro jim je govoril, da je na severni strani nevarno zaradi podzemeljskih hodov, polnili smo dnika, s katerim bi Sinjanje la - hko zasuli vso turško vojsko. To¬ povi z gradu se oglase in uničijo marsikatero turško pripravo. Tu¬ di poznejši naskoki, po katerih so morali pustiti Turki mnogo vojni- kov mrtvih ali ranjenih pred zi¬ dom, koristili niso nič, in Musa je bil jako nejevoljen. Mislil je, ka¬ ko bi se bojeval drugače, ko raz¬ vidi po tridnevnih bojili, da sam ne ukloni gradu. Andro se je delal, kakor hi znal, kaj namer j a paša. Ko ga ne¬ kega večera pošlje na ogled, na¬ govori ga srčno: “Mogočni pa ša, znano mi je, da želiš pozvati Ibra bega in ž njim zajedno na¬ skočiti trdnjavo. Obema vojska¬ ma se ne more upirati, niti se jih ubraniti. Ako veruješ sužnju svo¬ jemu, hočem ti oni dan, katerega odločiš in o zapovedani uri, bodisi v solnčnem svitu, bodisi v nočni temi, privesti begovo vojsko na- ono mesto, katero si izbereš; in obleženci ne bodo ni vedeli, ni sumničili o nevarnosti, katera jim nrucfuono usdi N8jfco!jb8 Slo^OisSko-on^lGšks Ul 115 ! f ullU f OOUi Prireiena za slovenski narod, S * Prvo Slovensko Borštnarsko podporno društvo Sv. Frančiška št. 1027. (Catholic Order of Foresters) Ely, Minn. Vsakateri, ki mu razmere dopušča¬ jo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral po¬ stati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednih, po kate - rem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak nauči lepe dostojnosti pri društvenih sejah. — Društvo sv. Frančiška obreduje popolnoma v slo - venskem jeziku tako, da je vsakemu rojaku umljivo. —• Pri nas se za ' varuje za bolniško podporo po $-0.00 na mesec in za smrtnino za $500.00, $1000.00 ali $2000.00. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Glea- son dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za na- daljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovich, C. R.; Joseph Schweiger, V. G. R.; John Matkovich, R. S.; Jacob Skala, F. S.; John Gouze, T. K.; John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 1, J. S. K. Jednote na Ely, Minn. mm. Prirejena za slovenski narod, s sode} - 1 strokovnjakov, je založila Slovenic Puhljl^ P, strokovnjakov, je založila Slovenic Publ Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v plan __ * ldI nuv e Je najstarejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jed¬ note v Ely, Minn. — Redne seje dru - štva se vršijo vsako prvo nedeljo v me¬ secu v Jos. Skalatovi dvorani, ob 2. uri popoldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolno podporo do $420.00, za izgubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, zo izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za po - polno onemoglost vsled kakoršnekoli ponesrečbe. Društvo sprejema moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, loljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam plačalo toliko podpor; dru - štvo je združeno z J. S. K. Jednoto, ki posluje po popolnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko po¬ polnoma zanesete. -— Za nadaljna po¬ jasnila se je obrniti na sledeče odbor - nike: Joseph Spreitzer, Box 974, pred¬ sednik; Jos. J. Peshell, Box 165, taj¬ nik; Chas. Merhar, Box 319, blagajnik; John Matkovich. Box 77, zastopnik. POZOR ROJAKI j Sledeče tri pijače so pristne, importirane, tako grenko vino, ki je prirejeno za človeško krepost i n 2c j r tUdi z eli^ ' Kranjski brinjevec, ' i ,a Slivovec, Tropinovec, High Lile Bitters, A. Horvvatovo Grenko Katere prodaja samo na debelo A. HORWAT j 0 j- vino, i tI POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJA Shranite ta moj naslov in pišite po cenik, ki bode korist. — Ako k naročilom priložite denar, Vam i v ' a šo u- m d ?rn vela. A popusta, ker prihranim s tem zamudo časa, vožne } el 'k Q ^ - „ ^ A n t-, o n rl o nKičnAvn r ? fi Ir e* i ti ^ 1 „ . . jfJ . t se podam na pot, da obiščem rojake in prodajam ter ko/ l ■ Ud '' ka£B lr to si lahko prihranite ako naročite direktno in oriUia 3 ® 4*3 ! tr imate od tega sami dobiček. lte denar'? r h Moja tvrdka je prva in edina slovenska importira žganje naravnost s Kranjskega. Prodajaln^u!?* nimam toliko stroškov z drago plačanimi agenti. aiCene ie, J A. HORWAT, «'4 v i’4 V i'4 V S V 5 6 NE ZAMENJAJTE! NEPOZABNE* (J r b I jol q i DA JE Mestna hranilnica ljubljanski t Društvo sv. Srca Jezusa št. 2, J. S. K. Jednote v Ely, Minn. Odbor za leto 1913: John Hutar, predsednik, Box 960; Ant. Knop, pod¬ predsednik; John Koshak, prvi tajnik, Box 395; Alojzij Champa, podtajnik ; Anton Golobič, blagajnik, Box 902; John Marhar, zastopnik, Box 95. Go¬ spodarski odbor: Josip Kolenc, Matija Oberstar, Jakob Mulec. Zastavonoše: John Kaplan, John Debelak, Jos. Tan¬ ko. Redarja: Frank Perušek, Frank Mrak. Vratar: Ignac Cimerman. — Člane društva Srce Jezus št. 2 opozar¬ jamo na premembo dneva naše seje, ki se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, namesto vsako nedeljo po 20tim, ka¬ kor je bilo dosedaj. Važna je tudi pre- memeba glede bolnikov 7 , kateri se mo¬ rajo od sedaj naprej zglaševati edinole pri tajniku društva, bratu John Ko - shaku, Box 395, Elv, Minn. — Nadalje se priporočamo za obilen pristop; dru¬ štvo obstoji v najboljšem redu in pla¬ čuje točno vse svoje obveznosti. — Odbor. Društvo sv. Petra, št. 20, S. H. Zveze, Eveleth, Minn. i'4 V i'4 V i*4 i'4 V i'4 V i'4 V i'4 ftf 5 i'4 V i'4 v i'4 V 0 i'4 v $ 6 V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica, Prometa koncem leta 1911 fi|4.5 milijonov kron Lff 1 Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. ■ |j Rezervni zaklad hranilnice i.3oo.ono kron, i *«] 1 obrestuj« po 4 1l ,2 °!o brez odbitka, Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili. jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manj varno “špar kašo”. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj naslov nam pi¬ šite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. To društvo spada pod Slovensko - Ilrvatsko Zvezo v Calumetu, Mich. ■— Redne seje društva se vršijo vsako če¬ trto nedeljo v mesecu v Maks Stipeti- čevi dvorani, ob 2. uri popoldne. Dru¬ štvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko-Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800 smrtnine, ter plačuje: za izgubo ene j roke za pestjo $300; za izgubo ene no¬ ge pod členkom $300; za eno oko $150; I za izgubo polovico stopala na eni nogi $150; za izgubo treh prstov do tretje¬ ga členka na eni roki $150; za izgubo obeh rok $800; za izgubo obeh nog i $800; za izgubo obeh očes $800. Društvo plačuje $20 bolniške podpo- ] re na mesec; po preteku šest mesecev j prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo pol leta po $20 na mesec. — Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slov.-llrvatski Zvezi kajti sigurni ste, da vam društvo, ka - kor tudi Zveza, natanko izplača podpo¬ ro ob času bolezni in v slučaju smrti smrtnino vašim dedičem. Odborniki : Frank Koclievar,, pred¬ sednik; Frank Peny, podpredsednik- Frank Lenich, I. tajnik; Frank Pre¬ beli, II. tajnik; Frank Bozich, blagaj - nik. Bolniški obiskovalci: za mesto in Adams Section John Shute; za Spruce Location John Lukane; za Faval Lo - eation Frank Jare. — Za natančnejša pojasnila se obrnite na tajnika: Frank Lenich, 420 Grant Ave., Eveleth, Minn SLOVENSKE TRGOVINE --■km katere se priporočajo cenjenim rojakom v blagohotno vpoštevanje. P »siti AURORA. . .Gostilne: Josip Viranth, G. Kovač, John Kostelc, Anton Skubic, M. Turk. Mesnice: Geršič-Grahek; Tony Smol- čič. —- Obleka in čevlji: Josip Sekula. BUHL. Gostilne: John Spolar, Fr Perhaj, Frank Arko. Mesnica in grocerija: Kajfeš & Co. CHISHOLM. Gostilne: Fr. Medved, Chas. Zgonc, John Lamuth, John Bradač, J. Cham¬ pa, St. Praprotnik, A. M. Geržin. Grocerije: Jphn Bartolj, Jos. Jakša. Mesnice: Peter Staudohar, Joseph Loushin & Co. Slaščičarna: Frank Jurčkovič. DTJLUTH. Gostilne: Jos. Scharabon, Elija Rat- kovič, Marko Danculovicli. NEW DTJLUTH. Gostilna: Pretner & Skala. ELY. Slov. podp. društvo sv. Janeza Krst. * št. 112 v Meadows (Hibbing), Minn. vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Chernugelna, Meadoivs Minn., ob 2. uri popoldne. Pri zadnji seji je sklenilo društvo, da plačuje čla¬ nom, opravičenim do podpore, 80c na dan ali $24 na mesec. .Odborniki : Frank Gornik, predsed¬ nik; Andro Divjak, podpredsednik- Martin Chernugel, Box 509, I. tajnik- Mihael Skrbenc, II. tajnik; Marko Ma¬ jerle, blagajnik; Andro Ožanič, zastop¬ nik. Gospodarski odbor: John Vider¬ gar, načelnik, Frank Kozličar in John Mohor. Bolniški odbor: Blaž Gorše na¬ čelnik, Jožef Mihelčič; Dane Smolčič redar.— Odbor. Gostilne: Frank Virant, John Gouze, Jos. Seliškar, Jos. Skala, G. Medved, Martin Skala, Agnich bratje, M.--Kapš, Anton Hrast. Zaloga piva: Josip Geržin. Grocerije: Slogar bratje, J. Koval in sin. s Manufgkturna trgovina: Pet. Bezek. Trgovina z mešanim blagom in mes¬ nica: Matii. Kapsch. Brivec: Frank Cerček. Krojači: Jos. Schweiger, John Te¬ ran, Math. Spreitzer. Kava in čaj: Frank Erčul. čevlji in obuvala: John Grahek, John Zalar. ’ železnina: Kukar & Mantel. Mesnice: Lapp Bros., Ivani- Slaščice: Tony Brodnik. Ure in zlatnina: Jos. čimžai. Knjige: Jos. Schnialz.__ Zavarovalnina, zemljišča in 1 ništvo listov: Louis Vessel. HIBBING. Gostilne: JoIid Povsha, A 11 mar. grozi! i !” Slovenci iz Ranga mudivši se v Duluthu, prenočujte v La Salle hotelu 12—14 LAKE AVE., DULUTH, blizu mostu na levo ob Superior cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sicer od 50c do $1.50 na dan od sobe. EVELETH. Gostilne: Geo. Kotze, Frank Stebalj, Jos. 1 rancelj, Math. Miroslavič, Math. Pnmozich John Agnich, Jakob Ahčin, Anton Fritz; ' Mesnice in grocerije: Geo. Brine, Pe- nich 0) Frank Sebat > A ' C - Nema - Brivec: Frank Lošin. Krojač: Jakob Ambrozich. Manufakturna trgovina: A. Murnik. SanšJk. r ° Valna agenclja: Maks Vol- Fotograf: I. Fugina. gilbert. mk G ° S TnfV T0 ’ m France, i> John Praz- Arln T r a ,’ Ton y Zalokar, Tony Marko’MitoŽivich! 113 '’ J ° h “ MuSt&r ’ MEADOWS. Gostilna: Marolt & Koebe"- McKINLET Gostilna: Ton v škoda. biwabik. Grocerija in trgovina s Vidas. PINEVI1LE. železnina in grocerija. M a - TOWER. Gostilne: Jak. Skala, A- 1 * čevljar: John Meierle. Krojač: Jos. Stonič. KINN£Y- Mesnica: Math Pluth A' *- VIECtINIA- ^ , Gostilne: Jos. Spreit«* push. k,, TO! i L) Pt ‘‘izd 'S S CHICAGO, Gostilne: Frank šiček, Narodna Dj' or ?J%h» ^ tolcar, Maks Smilja 111 !,’ , a j e n, * Jos. Perko, Avgust m Mladič, John Cernovrf. 0 Grocerije: Frank Banič. .. . ^lois Mesnica in groceri.i • Stavbeni podjetnik Brata Lukežič. _ Vo>jj Izdelovatelj smoda. bo pne- Izdelovatelj koz Žumer. joliet. A* I Gostilne: Jos.. B pra'l'( k ; fs »iA ‘ Frank Božič, J? Št* m Žič, Jerry Lavnč. * gr A -Štefani«', Mih. K°. L f SLogan & P^ e :0^ 8 ’ Groserije iu nl Anton močenje: ^ Trgovina z lik er -i' nom: A. Horvat. ^ -r/vr.TF.T- H ya| ^ Oh, “»d; ‘ Žo S % -Hi N Uai S ' hy ",